Spodbuda z večjimi obrestmi
Od 1. marca bodo začeli v bankah vezane dinarske hranilne vloge obrestovati po spremenjenih, višjih obrestnih merah. Tako bodo tisti, ki bodo v banki vezali svoja di-narska sredstva od 12 do 24 mesecev, dobili obresti obračunane po 11-odstotni obrestni meri, obrestna mera za sredstva, vezana od 24 do 36 mesecev, bo znašala 13-odstotkov, za sredstva, vezana nad 36 mesecev pa bo 15-odstolna. Seveda se ne bodo povečale samo pasivne obrestne mere, pač pa bodo višje tudi aktivne obrestne mere, tudi za potro.šniška posojila, za katera bo sedaj tre-ba plačevati 16 odstotne obresti.
Sprememba obrestnih mer je bila vseka-kor nujnost, kajti dosedanja politika o-brestnih mer je v premajhni meri spodbu-jala dinarsko varčevanje, kajti stopnja in-flacije je tako visoka, da ob sedanjih ob-restnih merah ni pospeešvala varčevanja. Tudi višje obrestne mere še ne bodo v ce-loti nadomestile vrednosti denarja, ki jo le-ta izgubi zaradi razvrednotenja dinarja, toda če bomo dosegli načrtovano i5-odstotno rast cen in če inflacija ne bo večja od na-črtovanih 20 odstotkov, bodo spremenjene obrcstne mere vsaj dolno prispevale k več-jemu varčevanju, s tem pa tudi k manj-šemu po\'praše\'anju po blagu. Precej bolj pomennbno pa je dejstvo, da bodo tudi kredi-ti dražji, kajti prav visok obseg ppsojil nam je zaradi neposrednega vpliva na po-vpraševanje povzročil veliko težav. Tako naj bi z višjimi aktivnimii obrestnimi merami vsaj  delno zavrli (pre)veliko potrošnjo.
Ob tem pa ne smemo spregledati tudi dej-stva, da bo moralo gospodarstvo po novem plačevati višje obresti kot doslej, kar bo vplivalo na uspešnost gospodarjenja v delav-nih organizacijah. če vemo, da se bodo po-leg povečanih izdatkov za obresti zaradi spremenjenih predpisov o amortizaciji po-večali tudi izdatki za ta namen, je jasno, da lahko ipričakujemo v gospodarjenju v nekaterih organizaoijah večje težave kot lansko leto. Toda, če hočemo resnično izpe-ljati stabilizacijo našega gospodarstva, so takšni posegi nujni, tudi za ceno nekaterih problemov.
Sprememba obrestnih mer je samo eden izmed ukrapov kreditno monetarne politike, da bi gospodarske tokove spravili v normal-ne okvire. V času, ko likvidnost gospodarstva postaja vedno bolj zaskrbljujoča, je spre-memba obrestnih mer za dinarska sredstva gotovo ukrep, ki bo spodbudil varčevanje.
Če vemo, da sredstva občanov predstav-ljajo približno tretjiino virov sredstev bank, je jasno, zakaj smo, čeprav nekoliko pozno, sprejeli ta ukrep.