HUMORESKA
Živel Center
Srečala sta se na dopustu. VeL let se že nista videla. Včasih, še na univerzi, sta bila dobra prijatelja.
»Zdravo, Janez!«
-Zdravo, Tone!«
»Kako kaj, kje živiš?«
•Jaz v Ljubljani, v Centru. Pa ti?«
»Na kmetih, saj veš! Eh, saj kar gre... Tebi je seveda lepše, ko si v Centru.-
Sedla sta k pivu m ob vrčku obujala spomine. Potem sta prešla na sedanje živtjenje.
-Lepo je tebi na deželi,- je dejal tisti \z Centra, »dobro in poceni živiš. Na vrtičku si pridelaš zelenjavo, od kmetov dobiš veliko reči ceneje, na svežem zraku si, nimaš težav s parfciranjem - živiš fcot tiček na veji!«
-Lepo je tebi,- je dejal podeželan. »ki si v Centru. Do gtedaliSč in kinov imaS nekaj korakov, do Filharmonije tudi, vsak teden lahko skočiš na novo razstavo - eh, lepo je tebi.«
In sta sklenila, da zamenjata! Zamenjala sta in po mesecu dni sta se, kot sta bila domenjena, spet srečala
-Jaz bi se vrnil v mesto,- je dejal tisti iz Centra.
»jaz pa na kmete,« je dejal podeželan.
Prvi je pojasnil. da na kmetih ni več tistega. kar je bilo včasih.
Drugi je dejal. da je tetevizijski program v Centru enak kot na tanetih.
In nauk te zgodbe? Ljubo doma, kdor ga ima. Pa čeprav je to v Centai ali na kmetih.
Evgen Jurič