Arhivi 26 (2003) št. 1, str. 139-118 Članki in razprave 115 UDK 06:796.41(497.4 Ljubljana)" 18/19" Arhivsko gradivo Ljubljanskega Sokola v Arhivu Republike Slovenije DANIELA JURIČIČ CARGO mag., višja svetovalka arhivistka, Arhiv Republike Slovenije, Zvezdarska 1, SI-1127 Ljubljana IZVLEČEK Obsežen arhivski fond Ljubljanskega Sokola, ki ga hrani Arhiv Republike Slovenije, vsebuje zanimivo arhivsko gradivo, ki priča o razvoju telesne kulture v Ljubljani in na Slovenskem v drugi polovici 19. in prvih štirih desetletjih 20. stoletja. Poleg raznovrstnega spisovnega gradiva (zapisniki občnih zborov, sej društvenih odborov in odsekov, poročila o delu, gradivo o delu društvenih odsekov, gradivo telovadnih akademij in tekmovanj in drugo zanimivo gradivo) fond vsebuje tudi zbirko 315 fotografij, načrtov društvenih poslopij ter zbirko sokolskih razglednic. ABSTRACT ARCHIVE MATERIAL OF THE LJUBLJANA SOKOL IN THE ARCHIVES OF THE REPUBLIC OF SLOVENIA A vast archive fond of the Ljubljana Sokol, stored by the Archives of the Republic of Slovenia, contains interesting archive materials that describe the development of the physical culture in Ljubljana and Slovenia in the second half of the 19 century and in the first four decades of the 20' century. Besides various written records (minutes of annual conferences, minutes of meetings of sub-committees, achievement reports, records of the progress of different bodies, material from athletic academies and competitions etc) the fond also includes 315 photographs, building maps and several Sokol postcards. Bogati arhivski fond Telovadnega društva Sokol v Ljubljani ali krajše Ljubljanskega Sokola je v dobri meri,1 čeprav nedavno še neurejen, omogočil preučevanje zgodovine telesne kulture na Slovenskem,2 saj je to najstarejše slovensko telovadno društvo postavilo temelje slovenski telovadni organizaciji, ki seje še posebej razvila v obdobju med obema svetovnima vojnama (19191941). Občni zbor Gimnastičnega društva Južni Sokolje bil 1. oktobra 1863 v Ljubljani. Priprave za ustanovitev društva so trajale od julija 1862. Prvi osnutek pravil je avgusta 1862 pripravil ožji pripravljalni odbor. Deželna vlada je po dveh zavrnitvah 25. septembra 1863 društvena pravila potrdila. Na ustanovnem občnem zboru je bil za starosto izvoljen Etbin Henrik Costa. Prva skupina telovadcev je štela 60 mož. Društvo je na začetku svoje delo usmerjalo k zbujanju in po- Arhiv RS, AS 641, Ljubljanski Sokol 1862-1981. En fascikel gradiva Ljubljanskega Sokola hrani Zgodovinski arhiv Ljubljana. Na arhivsko gradivo Ljubljanskega Sokola se opira Drago Ste-pišnik v monografijah o zgodovini telesne kulture na Slovenskem ter v novejšem času tudi Tomaž Pavlin, ki je leta 2000 zagovarjal doktorsko disertacijo o razvoju sokolstva v Sloveniji. Prim: Stepišnik, Drago: Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem, DZS, Ljubljana 1968; isti: Telovadba na Slovenskem, DZS, Ljubljana 1974; Pavlin, Tomaž: Razvoj sokolstva v Sloveniji med leti 1929-1941, doktorska disertacija, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, Ljubljana 2000. speševanju slovenske narodne zavesti in se po tem ni veliko razlikovalo od drugih takratnih slovenskih društev.3 Kot posebnost je gojilo telovadbo in zato je bila ustanovljena društvena telovadna šola; vodil jo je telovadni učitelj Štefan Mandič. Člani društva so na javnih nastopih kot najvidnejši simbol društva nosili slavnostni kroj, ki so ga sestavljale sivkastorjav suknjič, imenovan surka, rdeča srajca ter hlače iz enakega blaga kot surka. V javnosti je z javno telovadbo Južni Sokol prvič nastopil 18. junija 1864. Deželna vlada je zaradi neredov 3. avgusta 1867 društvo Južni Sokol razpustila, vendar je bilo že 27. aprila 1868 ustanovljeno novo, Telovadno društvo Sokol v Ljubljani. Društvo je nadaljevalo delo Južnega Sokola in ni spreminjalo metod ali vsebine dela, predvsem ne telovadbe, kije bila nesistematična in neprivlačna. V prvih desetletjih je bilo delovanje društva usmerjeno k organizaciji izletov, spominskih večerov, udeležbam na taborih in političnih slavnostih, obletnicah in podobnih prireditvah.4 Svojo organizacijo je Ljubljanski Sokol širil z ustanovitvijo podružnic; te so pozneje postale samostojna sokolska društva.5 D. Stepišnik: Telovadba, n.d.. 1974, str. 21. Do leta 1888 je imel Ljubljanski Sokol več kot 400 prireditev zabavnega značaja, nad 90 izletov ter številne interne prireditve. Prim: D. Stepišnik, Telovadba, n.d., 1974, str. 24. Leta 1869 je bila ustanovljena postojnska podružnica, 1870 pa podružnici v Vipavi in Planini. 140 Članki m razprave ARHIVI 26 (2003), št. 1 Daniela JURIČIČ ČARUO' Arhivsko gradivo Ljubljanskega Sokola v Arhivu Republike Slovenije, str 139 144 //. slovenski vscaokoiskt ziel v Ljubljani 1904, Proste vaje članov ARS, AS b41, Ljub!lanski SoLo!, šk. 59, p.e. 6407/0 Konec 10. siolelja se c pod vplivom dr. Viktorja MurniKa v društvu začelo prerodno gibanje in v začetku 20. stoletia ie društvo preraslo \7 narodnohuditclj&kcga citalniskcga v grmg telovadno društvo. Dr. Murnik ¡se je naslonil na načela telovadnega gibanja n v Mednarodno telovadno zvezo in od lega leta la.stopalo na mednarodrili telovadnih tekmah Člani Ljcblian-skega Sokola so se prvič udeležili mednarodnega telovadnega tekmovanja leta 1901 na vsesokol-skem zletu v Pragi, do 1. svetovne vojne pa so se udeležili dveh vsesokolskih zletov v Pragi n treh mednarodnih tekem (vse pod vodstvom dr. Viktorja Murnika). Gradbeni predlog sokolskega doma iz leta 1888 je predvideval dvonadstropno stavho velikosti 800 m Načn je v kleti pred videval kuhinjo, skladiščne in kletne prodore v pritličju telovadnico, v prvem nadstropji; fialerijo s prostori za cilrJnicn, v drugem nadstropju pa dve dvorani za Glasbeno malico in stanovanje za hišnika ARS, AlS 641, Ljubljanski Sokol, šk 1, p.e 613. Članki in razprave ARHIVI 26 (2003). št. Danicla JURK \r ČARCiO Arhivsko gradivo [juhljanskcga Sokola v Arhivu Republike Slovenije, str 139 144 141 Skupinska fotografija članov Južnega Sokola, 186 5 ARS, AS 641, Ljubljanski Sokol šk. 58, p.e. 6398/2 Velik pomen v predstavljanju sokolskth idej so imeli zleti, ki so vkl čevali tud- telovadno tekmo najboljših med najboljšin Prvi vseslovenski sokolski zlet je Ljubljanski Sokol organiziral leta 1888 ob 25-letnici obstoja. Udeležilo se ga je 52 dumačih i tu il! sokolskih društev. Po 1. svetovni vojni je Ljublianst Sokol med drugim organiziral I. Ligoslovanski vsesokolski zlet leta 1922 ter V. ugoslovanski pokrajinski vsesokolski zlet v Ljubija leta 19.33. Števiio članov društva je močno nihalo. Večje zmanjševanje števila članov je bilo opazno v 70-tih letih 19. stoletja. Leta 1«71 jc društvo štelo 274 članov, leta TSvI pa le še 108. Društvo seje okrepilo po prerodni dobi, posebei pa v 30-hh letiii 20. toleija. Tako je leta 1936 štelo že 1881 članov in član, Telovadno društvo Sokol v Ljubljani je prenehalo delovati ob okupaciji leta 1941; številni člani so se udeležili boja proti okupatorju. Delo društva po 2. svetovni vojp' nadaljevalo Te lovadno društvo Partizan L jubljana - Narodni dom. Arnivsko gradivo Ljubljanskega Sokola te Arhivu RS leta 1958 izročila Zveza za telesno kulturo Sloveniie. Takrat sta bita narejena su- rnarni prevzemni seznam gradiva ter seznam pomembnejšega gradiva (za HO dokumentov, fotografij, načrtov , letakov) Gradivo Mlo zloženo v kartonasth škatlah po let i nastanka, znotraj škatel pa je bilo neurejeno. Spisovne evidence niso ohranienc. Nekaj sklopov gra< va je bilo že pri nastanku izločenih iz ostalega gradiva ter urejenega po vsebini (to so sklopi gradiva nekaterih pomembnejših dogodkov, kot so bili vsesokolski zleti popravila Narodnega doma v 1 juhliani. gracu^o nekater odsekov in članske zadeve, grar vo o de'ovaniu dr. Viktorja Mun lka). Pri urejanju gradiva je bil vodilo sistem urejevanja po letih nastanka gradiva (in znotraj posameznega leta po mesecih nastanka), pri tem pa so bile upoštevane, tud1 delov odniške oznake na gradr u, kolikor so hile ohranjene. Večina ohranjenega arhivskega gradiva Ljub-janskega Sokola se nanaša na oodohje delovanja društva v letih od I8()3 do 1941. Nekaj gradiva se nanaša na TVD Partizan-Narodni dom, naslednika L jubljanskega Sokola, ter na delov ann dr Viktorja Murnika po letu 1945 Arhivsko gradivo Ljubljanskega Sokola obsega 61 škatel ali 7,3 tekočih metrov gradiva. 142 __Članki in razprave_ ARHIVI 26 (?»(»). šl. I JUR1ČIČČARG0: Aihivsko gradivo Ljubljanskega Sckoia v Arluvo Republiko Slovenije, str, 119-144 Članice Ljubljanskega Sokola ob 50 letnici društva, 19i3 Na sredini dr. Viktor Murmk A RS, AS Ml, ljubljanski Sokol, ŠL SS, p.e. 0404/1 Gradivo prvih descllctij delovanja društva vsebuje dopise, ki zadevajo ustanovitev društva, pravila Južnega Sokola 'n Ljubljanskega Soknla (i8t>7), poročila o delu ¡n zapisnike občnih zborov, zapisnike sej odbura (po letu 1871), gradivo o izbir sokolskega kroja, gradivo v zvezi z delom telovadnih učiteljev in pogojih za telovadbo ter najem telovadnico v realki v Vegovi uliti v Ljubljani, dopise o sodelovanju društva na telovadnih prireditvah, proslavah obletnic telo vadnih in domoljubnih društev, sodelovanju na taborih, gradivo o organizaciji društvenih izletov, dobrodelnih prireditev, veseiic, gradijo o pio-slavi 25 letnice društva leta 1888, o zbitatiju prispevkov za graditev Narodnega doma.5 Iz tega časa ]e svojevrstna zani.mvost gradivo o so-kolskih maškaradah, ki so b;,e osrednji k jIiuti m zabavni dogodek v lotu v Ijjblian; O pi -ljuhljenosti pričajo številna lično i/delana vabila, /vpisniki p pravljalnega odbora in poroč la o uspehih prireditev. Tako je na primer v laimškem poročilu ?a leto 1901 zapisano, da je maškarada 1901, imenovana velika stoletna maškarada na pustni torek 19. februarja v vsakem oziru nad kril la vse svoje prednice. Rlizu 1000 udeležencev se ie gnetlo v krasno ozaljsan; dvorani, 120 do 150 parov jo plesalo četvorke, z jedno besedo vladalo jo ves večer tako veselo življenje, kakršnega še ni bilo videti na sokolskih maš- Za društveno poslopje 1 junija n ¡k .pa Sofcota jc dcn.ir nr.-d drugimi daroval (udi djakovski 5kof Josip J »raj Strossmaycr, AR S, AS (.4!, Ljubljanski Sokol ik 6 p.e. 610, karadah" 9 Poleg maškarad so bili v mestu dobro znani tudi sokolski "Miklavževi večeri" in druge prireditve. I jubljanski Sokol e bil soustanovitelj in podpornik številnih kulturnih in narodnih društev in ustanov, uspešno ji sodeloval s Glasbeno matico, Ljubljansko citalni leta I8"?0 je postal ustanovni član Slovenske matice Posebno pozornost ie diuštvo namenjalo svojim umrlim članom Pogrebov so se elant udeleževali v slavnostnih oblači h, če jc bilo potrebno pa so poskrbeli tuli za finančno pomoč dolžinam umrlih Priložnost za druženie in prikaz pridobljen iti telovadnih veščin ter propagando bokolskc ideje so predstavljali vsakoletni izleti v okolico Ljubljane an v bolj oddaljene kraje. Ljubljanskemu Sokolu so se na takšnih izletih včasih pridružili tud člani drugih društev, pevskih, glasbenih, telovadnih Številne izlete jim je deželna vlada prepovedala, zato so svoje delovanje usmeri i k obiskovaniu taborov. Leta 1893 se je. L jubljanski Sokol namenil na Koroško, v Podravje. V razlagi namena izleta je mod drugim zapisana želta po krepitvi narodne zavesti na drugi strani Karavank, "ki so samo meje po kraju, a ne po krv« "!0 ZaraJi nemirov ob napovedanem izletu e koroška deželna viada izlet orcpovcdala,11 '' ARS, AS 041, Ljubljanski Sokol, Sk. 10. p.e. 11S7, 0 ARS, AS 641 LjubljanskiSokol.il' 7, p.e. 754. ' O tem priča oliranicna korespondenca med Ankirom Gabrom iz Učinka in takratnim starosto Ljubljanskega Sokola Ivanom Hribarjem Prav tam. Članki in razprave ARHIVI 26 (2003), št. 1 Daniela JURIČIC ČARGO: Arhivsko gradivo Ljubljanskega Sokola v Arhivu Republike Slovenije, str. 139-144 143 Ohranjenega je malo arhivskega gradiva iz časa reorganizacije društva. Med drugim je ohranjeno vabilo na ustanovno sejo vaditeljskega zbora'2 ter nekaj zapisnikov sej društvenega odbora. Reorganizacija društva je tesno povezana z načelnikom društva dr. Viktorjem Murnikom.13 Nekaj arhivskega gradiva o njegovem delu je bilo izločenega in zloženega v posebno škatlo. Ohranjeno gradivo, ki zajema obdobje od leta 1904 do leta 1977, je raznovrstno in vsebuje poročila Murnika kot društvenega načelnika, rokopise in tipkopise Murnikovih člankov, predavanj, govorov, predlogov v zvezi s sokolsko organizacijo. Posebej so zanimivi Murnikovi rokopisi o telovadnih vajah. V tem sklopu je popisano tudi gradivo, ki je nastalo po smrti dr. Viktorja Murnika in se nanaša na njegovo življenje in delo: spominske proslave, odkritje spominske sobe v Narodnem domu, ocenitev strokovnih knjig dr. Viktorja Murnika. Od leta 1893, ko je bil ustanovljen ženski telovadni odsek in so se z organizirano telovadbo začele ukvarjati tudi ženske, se je v fondu začelo pojavljati tudi gradivo, ki nas seznanja z razvojem ženske telovadbe v Ljubljanskem Sokolu. Pobudo Franje Tavčar za ustanovitev ženskega odseka je z odobravanjem podprl dr. Viktor Murnik. Takoj po ustanovitvi ženskega odseka je dr. Murnik prevzel žensko telovadbo ter hkrati organiziral vadite ljski tečaj za izobrazbo posebnega ženskega vaditelj skega zbora, tako daje že leta 1898 začel sam voditi žensko telovadbo. Ženska telovadba je postala stalna, število te-lovadk je v letu 1898 naraslo na 35; žensko telovadbo so vodile vaditeljice Josipina Kajzelj, Mila Vdovič in druge. Ženske so telovadile v dveh oddelkih: kot članice in gojenke. Telovadile so po dve telovadni uri na teden. Vaditeljski zbor je telovadil enkrat na teden.14 Leta 1901 je bilo ustanovljeno Žensko telovadno društvo, ki je delovalo tudi ob podpori Ljubljanskjega Sokola in telovadilo v Narodnem domu. Iz poročila o občnem zboru Ženskega telovadnega društva v letu 190615 lahko izvemo, da so se članice v letu 1905 udeležile javne telovadbe, sokolske maška-rade ter sokolskih izletov. Društvo je ustanovilo borilni odsek. Imel je dve borilni uri tedensko, ki jih je obiskovalo 10 rednih članic. 1. aprila 1906 je borilni odsek prvič javno nastopil, vendar njegov nastop v časopisju ni bil lepo sprejet in občni zbor je zaključil, da "za tukajšnje razmere 12 ARS, AS 641, Ljubljanski Sokol, šk. 13, p.e. 1454. 13 Več o delu Viktorja Murnika v Ljubljanskem Sokolu glej: Trček, Slavko: Zapisi o dr. Viktorju Murniku, Ljubljana, Par-tizan-Narodni dom, 1976. Vazzaz, Jelica: Dr. Viktor Murnik-Ata, Ljubljana, Olimpijski komite Slovenije, 1997. '4 Prav tam. 15 Časopisno poročilo o občnem zboru Ženskega telovadnega društva v Ljubljani. ARS, AS 641, Ljubljanski Sokol, šk. 13, p.e. 1520. seje storil ta korak pač 50 let prekmalu, sicer bi se v nobenem slovenskem časopisu ne bilo pisalo, daje nastop borilk "izzivajoč", "smešno ka-valirski."16 Po ustanovitvi Slovenske sokolske zveze (SSZ) leta 1905 seje v delo aktivno vključil tudi Ljubljanski Sokol, zato je med gradivom Ljubljanskega Sokola ohranjeno tudi gradivo o tej organizaciji: vabila na seje in občne zbore, tekmovalni red SSZ, poslanice, vabila na vaditeljske tečaje in podobno. Med 1. svetovno vojno so avstrijske oblasti delovanje društva ustavile. Letno telovadišče društva so zasedli vojaki, telovadnico v Narodnem domu pa uprava Narodnega doma. Društveno življenje se je ponovno razvilo po letu 1919. Po ustanovitvi Sokolske zveze SHS leta 1919 (kasneje Jugoslovanska sokolska zveza, od leta 1929 pa Zveza sokolov kraljevine Jugoslavije) je tudi Ljubljanski Sokol postal njen član. Dejavnost društva seje razmahnila, ustanovili so agitacij ski odsek, gospodarski odsek, kulturno-prosvetni odsek, tiskovni sklad. Svoje člane je društvo zavarovalo za morebitne poškodbe. Po letu 1923 so bili ustanovljeni poškodbeni skladi. Ohranjeno arhivsko gradivo iz obdobja med svetovnima vojnama je vsebinsko najbogatejše, saj vsebuje večino zapisnikov rednih in izrednih občnih zborov, odborovih sej, poročil o delu, društvenih pravil in pravilnikov, poročil o delu odsekov, poročil o telovadnih nastopih in akademijah ter drugih društvenih prireditvah, tekmovanjih, članske zadeve, statistične preglede. Vodstvo društva je aktivno sodelovalo v jugoslovanski sokolski zvezi, zato fond vsebuje tudi nekaj tovrstnega zanimivega gradiva. Fond Ljubljanskega Sokola vsebuje številno gradivo o velikih manifestacijah sokolske ideje, t.i. zletih. Ti so bili lokalni, regionalni ali mednarodni. Med drugim najdemo gradivo o II. vsesokolskem zletu v Ljubljani leta 1904, I. jugoslovanskem vsesokolskem zletu v Ljubljani leta 1922, IX. vsesokolskem zletu v Pragi leta 1932, I. pokrajinskem zletu Sokolov kraljevine Jugoslavije (SKJ) v Ljubljani ob proslavi 70-letnice Ljubljanskega Sokola leta 1933, IV. pokrajinskem zletu SKJ v Subotici leta 1936, pripravah na jubilejni zlet ob 75-letnici Ljubljanskega Sokola leta 193917 ter gradivo o številnih sokolskih izletih, kot je bil na primer propagandni izlet v Cabar in Gerovo leta 1932 z javnim nastopom članov Ljubljanskega Sokola. Iz gradiva je vidno sodelovanje Ljubljanskega Sokola z drugimi sokolskimi društvi v Ljubljani in okolici ter drugod po Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji, na Češkem, Slovaškem in Poljskem. Posebno plodno je bilo sodelovanje z Ljubljansko sokolsko župo. Prav tam. 17 Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev je bil zlet odpovedan. 144_Čkrnknn razprave__ARHIVI 26 (2U03), št 1 Danicla JURIČIČ CaRGO: Arhivsko gradivo Ljubljanskega Sokola v Arhivu Rnpuhlikc Slovenije, str. 139 144 --H—i . v »J- ^ Wp...... ' jjt"f/tt\f t'tr/f/t trfr Velita mastrtraclk ^ na [niHlfii vlorrk H, jVlnuirja ISMKJ^*" ^ v ciiatiiičutfj dTorani.^ itojVrtifi .m* ¡l\ «« i ■ «11 J. Jiii Ita-iiu». ttt« jwjvdtU.it«'7 * cilatnic«1 J . ii>x 11 o |v 117 tiT" drf/frtt /f tff/C-str „„>„/„,/ JJIffj/iftrrjt,- I4IV. nH rc n«lit«ti i^HL -'.L.j»..;.. . f,, J J» JUji^J ' ' -ilnni- A/ Z-f* if^HJ.I «Jt