SLOVENEC
Političen list za slovenski narod.

Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., la jeden
mesec 1 gld. 40
V administraciji prejeman velja : Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne Številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila (inserate) vsprejema npravnlStvo |in ekspedlelja v ,,Katol. TIskarni", Vodnikove ulice St. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vredništvo je v SemenlSklh nlicah St. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri pepoldne.
Štev. 77.
V Ljubljani, v četrtek 4. aprila 1895.
Letnili XXIII.
Davčne komisije.
(Govoril poslanec Pfeifer v državnem zboru.)
Visoka zbornica! Vravnava davčnih komisij zdi se mi v sedanjem položaju vsled tega nekoliko ugodneja, ker je odpravljen tajni in demoralizujoči načrt določevanja dohodkov po tako zvanih zaupnikih, kateri bi pa bolje zaslužili ime nezaupnikov (Tako je!) in se je ta v avstrijskih razmerah mladi in nedovršeni poskus samouprave razširil tudi na davčno postavo-dajalstvo. Komisija za določevanje pridobitnega davka zdi se mi radi tega samoupravna, ker vdeleženci vendar polovico članov volijo iz srede do-tične davčne vrste, da toraj davkoplačevalci vsaj deloma sodelujejo pri upravi obrtnega davka. Dela in cenitve omenjenih komisij pridejo tudi bolj v javnost , ker mora imeti vsak okraj svoj register za pridobitni davek, katerega smo vsak davkoplačevalec vpogledati. V tem kazalu razvidi vsak davkoplačevalec predpis svojega davka, kakor tudi svojih so-drugov, to mu da priliko primerjati, razkrivati krivice, kedo ima preveč, kedo premalo davka, opozarjati člane komisije, da se za prihodnje leto to popravi. — Trgovci sami med seboj, gospoda moja, se najbolje poznajo, kakor tudi dijaki in vojaki naglo spoznajo in presodijo slabosti in strankarstvo svojih predstojnikov. Obrtniku, ki bodi po ravnem potu in pošteno fatira, ni se treba bati te javnosti, ampak le sleparju in goljufu. (Prav dobro I) Te komisije imajo za davkoplačevalce iz stališča javnosti tudi nekaj pomena, koristijo pa posebno vladi, ker bo ona vse pritožbe davkoplačevalcev v napačni cenitvi ali preobložitvi od sebe otresla in je naložila onim komisijam, ki bodo zato morale nositi vso odgovornost, ki je v zvezi s pobiranjem dohodkov in razdeljevanjem davka. Kako bodo te komisije to ne ravno lahko nalogo izvrševale, posebno v mešanih deželah z mnogimi političnimi in narodnostnimi na-
sprotstvi, to pokazala bode nam prihodnjost. Za sedaj je obstoj teh komisij le v toliko pomenljiv, ker se naslanja na načela javnosti, in se sme upati, da bodo te komisije kot prizivni sveti dohodarino brez predsodkov odmerjevale. Ko bodo ti prizivni sveti določili in pojasnili točke ia razmerja, ki določujejo dohodek, šele potem bodo mogli določno izreči se o čistem dohodku. Prav urejene prizivne svete moremo si pa le tedaj misliti, ako bodo v svojih notranjih zadevah nepristransko in objektivno ravnali. Toda ravno na to prevažno točko se ne bo dosti oziralo niti pri sostavi davčnih komisij niti pri sostavi kontingentnih komisij; kajti polovico udov bodo volili davkoplačevalci, drugo polovico bo imenoval finančni minister, ki bo pa vrhu tega tudi volil predsednika , tako, da bo imela vlada v vseh slučajih večino. Isto velja za kontingentno komisijo. Ta mora biti sostavljena iz 16 članov in iz predsednika, ki ga izvoli zopet finančni minister (§ 53.); od teh imenuje jih osem finančni minister, ostalih osem pa deželna komisija za pridobitni davek, in sicer tako, da volijo Češka in Nižje Avstrijska po jednega Člana, vse druge kronovine skupaj pa volijo ostalih šest, in tako bo več dežel, ki ne bodo imele v kontingentni komisiji nobenega zastopnika.
Ako se je že pri sostavi deželnih komisij treba bati, da se v mešanih deželah na ta ali on narod ne bo dosti ali pa prav nič oziralo, kaj moramo misliti še le o onih deželah, katere ne bodo ali nobenega, ali pa z drugo deželo skupno jednega zastopnika poslale v kontingentno komisijo.
Kako bodo primeroma Trst, Gorica, Gradiška, Istrija in Dalmacija volili jednega zastopnika in potem zjedinile se v jednem zastopniku štajerska, kranjska in koroška dežela. Ali se s tem ne napada deželna avtonomija, ali se ne zanika s tem samostojnost dežele? Kranjska se že itak smatra v posameznih strokah kot pridevek Štajerske, njena višja de-
želna sodnija in kazenska sodnija ste v Gradcu, in sedaj naj bi še v davčnih stvareh ne imela nobenega svojega zastopnika, to je, morala bi imeti zastopnika skupno z drugo kronovino in s tem podrejena biti drugej kronovini. Cemu ne bi imela vsaka kro-novina z ozirom na svoje narodne, politične in go-spodarstvene razlike svojega lastnega zastopnika? Ugovor, da je komisija radi prevelikega števila članov v svojem delovanji ovirana, je ravno tako ni-čeven, kakor oni, da je zbor 35 oseb že radi prevelikega števila sam na sebi tehnična ovira posebno pri računih. Nasproti temu si dovoljujem opozarjati na centralno komisijo za urejevanje zemljiščnega davka z 37 člani (poročevalec baron pl. Dipauli: Slab pozor I) katera je vendar zadostno delovala. (Poročevalec baron pl. Dipauli: Žalibogl) Potemtakem imela bi lahko tudi kontingentna komisija razun predsednika še 34 članov, od teh naj bi jih 17 poklical finančni minister, od ostalih 17 pa bi prišel po jeden član na v državnem zboru zastopana kraljestva in kronovine in naj bi jih volili dotični deželni zbori.
Po tem predlogu bil bi vsaj vsakej posamezni kronovini zagotovljen jeden izvoljen zastopnik v kontingentni komisiji, med tem ko bi po odsekovem predlogu bile izključene cele dežele od te komisije. Po mojem mnenju treba je primerno ozirati se na deželski zastop v kontingentni komisiji že iz tega vzroka, da se ne ruši ravnotežje v tem prizivnem svetu in da se ne omaje zaupanje do te skupščine. V to svrho priporočil bi visokej zbornici, da se v smislu mojega pojasnila popravi drugi odstavek paragrafa 53. tako, da bi jednako, kakor pri delegacijah ali centralnih komisijah za zemljiščni davek vsaka kronovina imela svojega zastopnika tudi v kontingentni komisiji.
V tem smislu predlagam, da se alinea 2 takole glasi (bere): »Kontingentna komisija naj se snide
LISTEK
„Mrtvaški ženin".
(O priliki III. koucerta »Glasbene Matice-* dne 6. in 8. aprila tega leta.)
V najboljšem spominu je nam še veličasten Dvofakov »Stabat mater", koji je proizvedla „Glas-bena Matica" v svojem velikonočnem koncertu pred dvema letoma. Nabožnost, ki ovlada to delo, nežnost v čustvu, visokost in jasna čistost mišljenja, o koji svedoči vsaka melodije polna arija in vsak pojedini duhoviti zbor, zavzela je srca vsakega takratnih poslušalcev in sejala je zanimanje za vsako podjetje, kojega se je od takrat vrli naš koncertni zavod poprijel.
Za letošnji svoj velikonočni koncert pripravil je nam isti zavod zopet jedno veliko delo češkega ve-leuma. Potrjujejo že lepaki na zidih, kar se je nam skoraj neverojetno zdelo, da je pripravljeno v treh tednih po zadnjem sinfoničnem koncertu vse, kar treba, da se nam ponudi nov glasbeni vžitek in predvede nam daljno sijajno delo svetovne glasbene literature.
»Mrtvaški ženin" je vspored sobotnemu in pa ponedeljskemu koncertu. Anton Dvofak šteje to svoje delo, zloženo za zbore, soli in orkester kot opus 69.
Ko je Dvofak prvič prodrl v Angliji s svojim »Stabat mater", izprosil si je od njega prvak med londonskimi založniki Novello, novo vokalno delo v razmerno jednakem obsegu, ki bi činilo program velikanskih glasbenih slavnostij, tako zvanih festivalov, s kojimi se ponašajo Angleži.
Dvofak si je izvolil krasno, narodnega duha polno Karol Jaromir Erbenovo balado »Svatebni košile" in je vstvaril k taisti čudovito originalno in karakteristično glasbo, ki je povsem druga od vsega po Dvofaku do tedaj zloženega. Odlikuje se posebno po bogatih partijah slikovitega zvoka, v kojih se izraža Dvofak njemu lastnim načinom polnim sile in kreposti. Erbenovo balado si je izvolil Dvofak pač zato, ker je našel v nji zadostno priložnost k vstvarjenju hvaležnih solistiških ulog za slavne angležke pevce Albaniovo in Lloyda a tudi k uglasbenju mogočno akcentuiranih zborov.
Erbenovo balado »Svatebni košile" poslovenil je na prošnjo „Glasbene Matice" prof. Josip Stritar v izbornem prevodu, kojemu je dal naslov »Mrtvaški ženin".
Vsebina spominja nas v prvem hipu na isto snov, ki je ohranjena tudi v slovenskem narodnem pripovedanju in ki se je nam neizbrisno vkorenila po Biirgerjevi obče znani »Leonori". Toda slednja
ima z »Mrtvaškim ženinom" skupno pač le snov. Razvoj pripovedke in pa posebno konec taiste sta v češki baladi temeljno različna; vsaj ni zajel Erben snovi iz Biirgerjeve „Lenore", namreč iz bogatega vira češke narodne fantazije.
Kako ljubo doni nam koj v početku češke balade prisrčnost dekliškega mišljenja. Enajsta ura bije že, Noč zemljo trudno krije že; Le ena pozna luč gori, Ki nad klečalom tam visi.
Na steni nizke izbice Podoba božje matere ;
V	naročji Jezuska drži, Ljubo upira vanj oči.
Pred blaženo devico pa Kleči mi mlada deklica; Povešena glavica nje, Na prsih sklenjene roke.
Solze lijo ji iz oči,
V	bolesti duša koprni; Oči solzo ji točijo
In belo nedro močijo.
..Gorje mi! kje so očka moj ? Nad njimi trava raste, oj! In kje so draga mamka, kje ? Poleg očeta mi leže I Sestrico v zibki Iiog je vzel, Brat z vojske ni prišel vesel."
na Dunaju pod predsedstvom finančnega ministra ali njegovega namestnika. Ta obstoji razven predsednika iz 34 članov. Polovico teh imenuje finančni minister, drugo polovico voli pa deželni zbor, in sicer tako, da pripade na vsako v državnem zboru zastopano kraljevino in deželo po jeden zastopnik. Voljeni morajo biti davkoplačevalci."
Eventuelno predlagam, ko bi se ta predlog nikakor ne sprejel, kar bi bilo zelo obžalovati, da se v sedanjem drugem odstavku mesto številke 16 postavi 18 in da se tekst v toliko predrugači, da dobi tudi Kranjska svojega zastopnika. Vtem smislu priporočam visokej zbornici svoje predloge. (Odobravanje.)
(Kakor znano, je bil vsprejet predlog Menger-jev, po katerem tudi Kranjska, Štajersko in Koroška dobš vsaka svojega zastopnika. V tem smislu je tudi govor poslanca Pfeiferja dosegel svoj namen. Op. vred.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 4. aprila.
Škofovske konference so se včeraj pričele na Dunaju pod predsedstvom kardinala Schonborna, ki se je ravnokar vrnil iz Rima. Navzoči so: kardinala Schonboni in Gruscha, nadškof solnograški dr. Haller, knezoškof ljubljanski ter škofje iz Št. Polita, Linca in Brna. „Neue Freie Presse" že ve, o čem se bodo škofje razgovarjali. Piše namreč židovska balerina: „V tem odboru bode kardinal Schunborn poročal o vspehih svojega potovanja v Rim, ki obstajajo v tem, da naj ustno v imenu svetega očeta naroči škofom, naj na primerni način posvare krščanske socijaliste; dalje naj pouče nižjo duhovščino, da mora v vseh vprašanjih postopati v soglasju s svojimi škofi ter se ustavljati izgredom antisemitizma." Židinja že tudi sramožljivo prosi cerkvene višje pastirje, da naj izdado skupno škofovsko izjavo v tem smislu. Liberalno glasilo želi, naj bi duhovniki sploh molčali v politiki ali pa ploh vlačili za liberalci. Duhovnik je itak v vesti zavezan sodelovati v vseh vprašanjih v načelnem soglasju s svojim višjim pastirjem in to načelo je: Kristusov nauk, resnica iu pravica.
Zmaga antisemitov pri občinskih volitvah na Dunaju je za vso Avstrijo velikega pomena, ker dokazuje, da ni nemogoč prevrat k boljšemu tudi v notranji državni politiki. Antisemitska zmaga je hud udarec in zasluženo ponižanje židovskih liberalcev, ki v svoji oholosti tlačijo z vso silo svoje politične in narodne nasprotnike. Po sedanjih vspehih utegnejo antisemitje dobiti 64 mandatov, in liberalcem jih ostane 74. Tako so liberalci zgubili kvalifikovauo večino v občinskem zastopu, ker za mnogo vprašanj treba dvetretjinske večine. Po številu glasov smejo antisemitje zahtevati mesto prvega podžupana in več mandatov v mestnem svetu. A za antisemite pridejo resni časi dela, kajti kritikovati je vedno laglje, kakor pozitivno delati. K zmagi so mnogo pripomogli učitelji iu uradniki, ki niso tolik iz prepričanja antiliberalci, marveč vsled upanja do boljših plač. Dalje so tudi mnogi židje obesili se suknje
Jedino, kar je deklici preostalo od vseh njej bližnjih, je ženin.
„Po svetu sel je, llog ve kam, če živ in zdrav je še, neznam. Odhajal je, slovo jemal, Tako me tešil je, dejal: „„Sejaj, sejaj mi, draga lan, Pa name misli slednji dan, In prvo leto predi že, Pa drugo beli kraj vode, Košulje šivaj tretje že; Košulje ko došiješ ti, Iz rožmarina venee vij!""
Pretekla so tri leta in deklica čaka zaman svojega ženina. V nestrpnosti se vrže tja pred podobo božje matere in vzklikne:
„ Marija, vsmiljena gospa, čuj prošnjo mojega srca,.
V	zadnjem vzkliku je najti osodepolno pregreho, deklice, za kojo mora težko in trdo trpeti.
Na steni gane se obraz, Siroto stresne groze mraz; Luž, ki gorela je temno, Ugasne v hipu tem celo. Od sape ugasnil plamen je? Morda je slabo znamenje.
V	tem hipu že pride dekličin ženin, zgrabi jo, vleče jo za seboj. Začne burni tek po skalah, čez samoten les, čez gore, loke, barje in vode tja do
antisemitov, kateri se odpira prihodnost. Dr. Lueger in tovariši bodo torej morali imeti mnogo dela, skrbij in previdnosti, da zvodijo voz liberalne občinske uprave v pravi tir. Ako se jim to posreči, je zmaga antisemitska zgodovinskega pomeua.
Dunajski antiliberalci so včeraj pri ožjih volitvah pridobili pet mandatov. V cesarski prestolnici v vseh krogih z zanimanjem razpravljajo o žalostnem porazu liberalne stranke in prihodnjih dogodkih. Mnogi trdijo, da se bode v občinskem zastopu osnovala srednja stranka, ki bode kot jeziček pri tehtnici odločevala v važnih vprašanjih. Drugi prorokujejo, da bode vlada razpustila mestni zastop, ker nekda hoče župan Griibl odstopiti. Tretji zopet ugibljejo, da hočejo liberalci sami dr. Luegerju ponuditi mesto prvega podžupana. So pa tudi, ki že dr. Luegerja vidijo kot župana avstrijske prestolnice ter napovedujejo grozo in strah židovskim meščanom. Mi pa mislimo, da bi bila sreča za Dunaj, če pride na čelo mestni upravi mož, kakor je dr. Lueger, ki je veljak v občinski upravi, delaven, nesebičen ter pravi prijatelj resnice in nižjega ljudstva. S to mislijo se bavijo celo oni, ki dr. Luegerju doslej niso bili posebno naklonjeni.
Srbija. Kraljica Natalija pride pričetkom maja v Bslgrad ter ostane čez poletje. Kralj Milan bode mej tem časom bival v Nišu ali na tujem, kjer je itak najrajši.
Italija. General Baratieri, rodom Tirolec in sedaj poveljnik laške posadke v eritrejski naselbini, je 25. m. m. nekda naklestil mahdiste ter razširil meje zasedenemu ozemlju. Vladni časniki seveda vse vprek proslavljajo to zmago italijanskega orožja, a pozabljajo povedati svojim bralcem, da ima Italija v afriški naselbini le jedno luknjo več, skozi katero vhajajo milijoni brez obresti in upanja na povračilo. — Vlada je našla nov vir dohodkov: podržavljenje ž v e p 1 e n k. Torej celo ta dohodek, s katerimi so se preživljali reveži po vseh večjih mestih, je vlada konfiskovala. — Demokratski „Messaggero" poroča, da porotniki v pravdi proti bivšemu ravnatelju pro-pale rimske banke dobivajo brezimna pisma z besedilom : „Porotniki glasujte za oproščenje!" Pismu je priložen bankovec za tisoč lir. Lepe stvari!
Dnevne novice.
V Ljubljani, 4. aprila.
(Romanje Trsat-Lorcto.) Zanimanje za to romanje je kaj živahno. Presvetli gosp. škof pišejo, da na otokih (blizo Reke) gre stvar še predobro, tako da če biti samo za otočane jeden parobrod premalo. Torej jih je tam že več oglašenih, kakor 400. V Reki je že tudi več kakor 400 gotovih. Kateri se hočejo odpeljati iz Ljubljane, naj se oglasijo vsaj do te sobote (6. aprila). To je zadnji termin. V ljubljanskem frančiškanskem samostanu radi postrežejo božjepotnikom s tem, da jim dajo potrebni na-vod in jim preskrbe vožnje liste. Kadar se oglasijo božjepotniki, n»j oddajo znesek 6, oziroma 8 do 10 gld. S tem zneskom je plačana vožnja ne samo na parobrodu, temveč tudi železnica od Ankone do Lorete in nazaj. Vožnjo iz Ljubljane do Reke mora poravnati vsak za-se. Morebiti se bo dobilo za to
—	pokopališča, kjer je dom mrtvaškemu ženinu.
—	Deklica se vzdrami sedaj k samostojnemu činu, zbeži svojemu ženinu in najde zavetje v mrtvašnici, kojo zapahne pred preganjajočim jo spremljevalcem, ki jo hoče s seboj v grob.
Uvidi, da je pretrpeti morala hudo kazen za pregrešno izzivanje božje pomoči; vzdrami se in v globokem kesanju prosi zopet mater Božjo v prisrčnih, pretresljivih besedah pomoči: „Marija, milostna gospa, Oj, prosi za-me Ti Boga. Pregrešno Te prosila sem, Odpusti, kar grešila sem. Marija, prosim Te Pomagaj mi iz sile te 1"
In glej, že zapoje petelin v vasi, naznanja beli dan, — mine čar in dekličin strahoviti drug izgine brez sledu.
Oj, srečno si rešila se, Bogu si izročila se, Od zlega obrnila se; Da nisi stavila se v bran, Tvoj konec bil bi zdaj strašan.
Rešila je deklico pogube, kakoršna je doletela Lenoro, udanost v Boga ter pobožnost in čistost duše.
V spoznavanje učinka, ki ga dosega Dvorak s svojo glasbo, ustvarjeni k bogati obilici liriških in
vožnjo kako znižanje. Teden pred odhodom dobival se bodo listi za parobrod.	.
(Mestni zbor ljubljanski) je sinoči sklenil zgraditi pri novi vojašnici augmentacijsko skladišče za 17. pešpolk in 7. lovski bataljon ; stroški so prora-čuujeui na 41.662 gld. Za odstranitev stopnic pred tukajšnjim preiskovalnim sodiščem se je dovolilo 166 gld. ter sklenilo storiti potrebne korake, da se zgradi novo sodišče. Mestna hranilnica je po poročilu fin. odseka imela skupnega dobička 17.741 gld. 68l/» kr. Tega dobička pride 8.339 gld. 25 kr. v spec. res. zaklad, 8.668 gld. 241/, kr. pa v glavni res. zaklad. Oba zaklada znašata 34.715 gld. 87 kr. ali 1-025% vseh vlog. Računski zaključek za 1. 1894 se kouečno vzame na znanje. Glede premestitve botaniškega vrta se sklene, da občina ponudi uaučni upravi 150 arov zemljišča pod Tivol^jem brezplačno, toda brez vsacega denarnega prispevka in s pogojem, da se zemljišče porabi le za botanični vrt, katerega naj naučna uprava vzdržuje primerno lepi okolici.
(Slovensko gledališče.) Danes bode zadnja predstava, in sicer na korist domačim igralnim močem slovenske drame. Ker so benefioijanti že večletni marljivi člani slovenskega gledališča, bode občinstvo to uvaževalo ter napolnilo gledališče. Predstavljal se bode čarobni igrokaz s petjem v treh dejanjih »Zapravi j i v e c". Iz prijaznosti je gospica L e š č i n-ska prevzela pevsko vlogo v Flotvelovem salonu, g. N o 11 i pa vlogo Azura berača. Mej prvim in drugim dejanjem bode vojaški orkester sviral gosp. Parme valček „Pozdrav Gorenjski".
(Iz Maribora) se nam poroča 3. aprila . Misijon v tukajšnji stolni cerkvi se vrši prav slovesno in splošno. Vrli cerkveni govorniki privabijo k vsakemu govoru prav obilno poslušalcev iz vseh stanov. Žal, da se misijona ne morejo udeležiti mil. gosp. knezoškof, ki so še vedno v postelji. S koliko vnemo, s kaito lepim vzgledom so uam lani svetili za časa misijona. Upamo, da Bog kmalu usliši molitve vernikov, ki se tako goreče in obilno opravljajo za ozdravljenje preljubljenega nadpastirja. Pri novi Ma-rijiui cerkvi oo. frančiškanov prav hitro napredujejo. Sedaj se gradita zvonika. Že sedaj kaže poslopje, da bo to romanska stavba, ki bo velik kras za mariborsko mesto.
(Prošnje za vstanovljenje slovensko - nemške gimnazije v Celju) so po poslancu Mih. Vošnjaku državnemu zboru izročile v breškem okraju občine: Senovo, Raste, Zagorje in Breze.
(Občinska volitev v Teliarjih.) Iz Celja se nam poroča dne 3. aprila: Vendar je naposled padla tudi nemčurska trdnjava v Tebarjih pri Celju! Bivši župan in zvest oproda celjskih pristnih Nemcev, Valentin Kovač, niti v odbor ni več izvoljen. Upanje je, da so se Slovenci v Teharjih za vselej otresli nemške občinske vlade. Tudi vodstvo južne železnice, ki se zadnji čas povsod vriva v občinske volitve, ne bo moglo Nemcem nič, kakor tudi sedaj ni nič pomagalo, dasi je južna železnica napela vse moči. — Slovenci so se pri volitvi izvrstno držali. V tretjem razredu so zmagali z 102 glasovoma proti 53, v drugem razredu z 28 glasovi proti 14. V pr-
dramatiško stopnjevanih momentov „Mrtvaškega ženina", podajemo v nastopnem nekaj poročil iz angleških časopisov, obelodanjenih o priliki prvega proizvajanja tega veledela v Birminghamskem festivalu, koji je vodil skladatelj osebno.
,,Times" poroča: „Dv<.fak se je poprijel težavnega predmeta, koji si je izvolil, z vestnostjo pravega umetnika. Ne umakne se nobeni posledici temne pripovesti. Karakteristično slikanje je njemu prvi namen. Vse dogodke ponočnega sprevoda izraža v svoji glasbi in ne ogiba se niti onih efektov smelega realizma, v kojem se spaja grozovito s humorjem. Polnočno zvonenje se glasi v njegovem orkestru in tudi mrtvaški zvonček. Ko zapoje zjutraj petelin, slišimo njega glas tako jasno ko le mogoče v flavti in oboi. Dvorakova instrumeutacija je posebno bogata na čudovitem iznenadenju, ki se niti popisati ne da. V ljubkem ritmu iu v plemenitih okraskih spoznavamo hitro češki element, ki ovlada Dvorakovo glasbo."
„Athenaeum" omenja med drugim: „S cela nemogoče je, podati v besedah zadostno idejo o tej glasbi. Karkoli porečemo, se bode zdelo preslabo onemu, kdor je delo slišal, prenapeto pa vsakomur, kdor ni prisostvoval predstavi."
„Daily Telegraph": „Anton Dvofak je pokli-
Menjalnica bančnega zavoda	Wien,
Schelhammer & Schattera »dSr
vem razredu je volilo 12 volilcev ; kaudidat vodja Jelleck je dobil 10 glasov, ker ste ga volili obe stranki, drugi trije nasprotni si kandidati so dobili vsak po 5 glasov, srečkanje je odločilo ugodno za dva Slovenca in jednega Nemca. Da Slovenci niso zmagali tudi v prvem razredu, kriva je južna železnica, ki pa vendar ni svojega namena dosegla, ker je novoizvoljeni občinski odbor po večini slovensk.
(Iz Planine), dne 3. aprila. Povodenj čedalje bolj narašča. V nedeljo je tekla voda pri gradu 450 cm. na debelo, danes, v sredo že 487 cm. — 17 čolnov posreduje zvezo mej vasmi iu trgom. — Ljud stvo je v skrbeh, kaj bode, če se voda kmalu ne umakne v podzemeljske prostore. Najbrže nas čaka po debeli zimi kumrna letina. Seno je bogastvo naše doline, a letos bo šlo po vodi, saj po nižje ležečih travnikih. Zadnja povodenj je biia in. maja 1892, kije povzročila na polju ogromno škodo.
(Iz Šmarija) 3. aprila: Glede naših poštnih razmer naj dostavim še to-le: Pretočene dni smo sestavili do slavnega poštnega vodstva prošnjo, slav-noisti naj nam blagovoli otvoriti poštni urad v vasi Smarije. .Podpisali so to prošnjo skoraj vsi naši uradi, mej temi tudi župui urad na Lipoglavu, iu sploh vse naše duhovsko in svetno razuinništvo. Jediui naš župan ni hotel te prošnje podpisati. Iz-govarial se je, da je bil v tej zadevi že on sam pri sl. poštnem vodstvu, da je tudi vložil slično prošnjo, o katerej pa občina prav nič ne ve. Tako se je izgovarjal, podpisati pa ni hotel on, kateremu bi imela korist občine v prvi vrsti pri srcu biti! To si Sma-rijci dobro zapomnimo vsaj do prihodnjih občinskih volitev ! Ker so pa to prošnio podpisali vsi občinski odborniki v Šmariii iu okolici, mislim, da ne bo nič hudega, četudi se županovo ime ne nahaja mej podpisi. Nadejamo se, da bo slavno poštno vodstvo omenjeno prošnjo uvaževalo ter nam milostno naklonilo, za kar prosimo.
(Goriške novice.) NaRojcah se je splašil konj 28. p. m. Dirjal je v divjem teku skoz železniški predor ravno ko je skoz korakal oddelek vojakov. Dva vojaka je vrgel ob zid. Jeduemu je prelomil puško. Ranjena so odvedli v vojašiio bolnišnico. — V Tržiču je dovolil minister zidati risarsko šolo. — Mesto učitelja za risanje j« spraznjeno na c. kr. ženskem izobraževališču v Gorici. Cas vložiti prošnjo je do 15. maja. — Go-ričana F. Frfoljo, očeta šesterih otrok našli so obešenega v Trstu, rokodelska ulica, št. 5. — V Gorenji Brestovici so ukradli tatovi 2 do 3 centov težak zvon. Nedaleč od kapeie sv. Anastazije so ga razbili in odnesli kose. — Dr. B a u-bela bo slovesno vmeščeu ua kuracijo sv. Roka due 5. maja. — Blizu Dobrdoba je vrgel mla-deneč gorečo žvepleuko od sebe in ž njo zažgal gozd. Vničemh in poškodovanih je kacih 6000 drevesc.— Goriški mesarji so sklenili povišati ceno mesa od 68 na 72 kr. klgr.
cani skladatelj, ki združuje v sebi uajvišje lastuosti svoje umetnosti. Kar so nam obljubovale njegove simfonije in njegova „Stabat mater", utrdil je »Mrtvaški ženin". Glasba pripovedujočih oddelkov se odlikuje po slikoviti sili iu po mogočnosti učinka; prevzame kar poslušalca z neubranljivo močjo iu v burnem toku ugrabi vse za seboj. Nje tok je neusahljiv. Z vedno novimi sredstvi vzdržuje sveže zanimanje. Melodija, harmonija in ritmus so menjajoča se vabila in ue le duh, tudi uho ostaneta hvaležna za dano jima nalogo. Dvorak individualizira vsako situacijo, doseže pa svoj namen raje z uamigljejem, kot s potrebnim slikanjem Vmes med grozovitosti, vršeče se v mrtvašnici, vtika se razkošen kontrast. Deklica kliče mater Božjo na pomoč; dotična arija žari kot briljant med juveli celega dela ter podaja mojsterski vzor za metodo skladateljevo, ki je dospel do vrhunca; šteti je arijo to v melodiškem kakor tudi v orkestralnem oziru k najlepšemu, kar nam je podal skladatelj."
Vsi časopisi pa omenjajo, da je slavil Dvofak pri rečenem festivalu triumfe, kakoršnih ni poznal do takrat Birmingham. »Standard" pripomni, da je pozdravljalo Dvoraka toliko vriska, da ga bode slednjega odmev spremljal še takrat, ko se vrne v domovino.	—oe—
(Občinske volitve v Tinjanu.) h Istre se nam poroča: Dne 2. aprila so se pričele občinske volitve v Tinjanu. Lahoni so napeli vse sile, da bi to občino zopet dobili v svoje roke, kakor so jo nekdaj imeli. Toda ker tudi Slovani niso držali rok križema, zato tudi najpodlejše agitacijske spletke od italijanske strani niso vspele, marveč je v tretjem razredu zmagala slovanska stranka. Ker v prvem iu drugem razredu ni posebne nevarnosti za našo stranko, zato smemo že sedaj reči, da bodo v Tinjanski občini tudi zanaprej domačini Slovani gospodarji, kar je tudi jedino prav.
(Izpod Gorjancev,) 1. aprila. Letos je padlo toliko snega, kolikor ga že ne pomnimo, zaradi česar so naše ceste bile, oziroma so še v jako slabem stanu. Najslabejša pa je okrajna cesta, katera pelje od glavne ceste — ki vodi od Novega Mesta preko Gorjancev — skozi Crmošniice v stopiško farn. 1. aprila se je par vozov udrio v blato v sredi te ceste tako, da so jih komaj izvlekli. Ne vemo, zakaj je pač cestni odbor, da se tako malo briga za to cesto, ko mora vendar vedeti, da so po takem vremenu pota slaba in da je treba ista popravljati. Mar je kmet samo zato tu, da bo za ceste plačeval, a storilo se ne bo uič? — Kadar voda že v grlo leti, takrat se še le začne popravljati. Kakšen krik iu vik je bil poprej, ko s> kmetje sami popravljali isto cesto, če je bila le nekoliko blatna. Tedaj je pa tam po vsakem dežju največ blata. Zakaj pa se cesta ne nasuje tako, da bi bila napeta? Upamo pa, ker sicer smemo zahtevati, da bodo dotični organi skrbeli za pošteno zboljšanje takih cest in da bodo potem tudi iste ohranili v dobrem stanu. — Mogoče vas tudi zanima, da je pred tednom umrl pri nas najstarejši mož — tako vsaj »Status" kaže — v župniji, imenom Fr. Ramor, star 91 let. Zadnja leta je prosjačil. Znan ni bil le doma, temveč tudi v bližnji okolici z vulgarnim imenom »Sitar".
(Požar.) V noči od petka na soboto je bil v Karlovcu ob Kolpi hud požar. Pogorelo je 21 hiš, do 50 družin je brez strehe.
(Socijalni demokrati v Trstu) Iz Trsta se nam piše: Mejnarodna soc. demokracija veduo bolj prodira in širi svoje ideje mej vsemi narodi. Tudi v Trstu, kakor listi poročajo, jeli bodo izdajati socijalno demokratičen list: ,11 lavoratore", ki bo dvakrat ua mesec izhajal. — Žalibog moram opomniti, da tudi slovenskim delavcem zelo usiljujejo »Delavca" iu s tem v vsakem oziru Slovencem mnogo škodijo v Trstu.
(Dovoljenje) je d<>bil od tukajšnje deželne vlade vsled odloka notranjega ministerstva z dne 22. sept. 1893 lrančiškauski frater Josip Batka, da sme od 4. aprila do 4. junija pobirati mile darove za frančiškansko semenišče v Sarajevu.
(Iz postojinske jame.) Stopnjice v veliki dvorani postojinske jame so se odpravile, da bode sedaj mogoče po jami s konji voziti. G. Job. Dekleva se je s samcem že pripeljal, do »Kalvarije".
(Štrajki.) V Pragi štrajka 870 delavcev, kateri so delali poslopja za češko etnografičuo razstavo. — V Belgiji strajka do 10.000 delavcev po glažutab.
(Semenj) v Jagujeuci ja vsled prošnje občine Sv. Križ pri Kostanjevici zaradi semnja v Ratečah od 22. aprila prestavljen na 20. dan t. m.
(Povodenj.) Sava je bila včeraj ob 7. uri pri črnuškem mostu za O S m. nad normalom. Ljubljanica ob 9. uri 2-45 m nad normalom.
(Vstanova.) V c. kr. terezijanski akademiji na Dunaju je razpisaua vstanova za sinove kranjskih plemičev, kateri so stari 8—12 let, ter so izvršili z dobrim vspehom 2 razr. ljudskih šol. Prošnje do 25. aprila d^elnemu odboru Kranjskemu.
(Uboj.) Dne 28. marca zvečer sta se v pijanosti sprla V. Breznikar iz Drage in Fort. Boleč iz Bo-štanja v šentnipertski občini. Breznikar je Molca tako močno udaril, da je ta drugi dau umrl.
Telegrami.
Dunaj, 3. aprila. Pri današnjih dopolnilnih volitvah za drugi volilni razred bilo je izvoljenih pet antisemitov in dva liberalca. V občinskem svetu je torej zastopanih 74 liberalcev in 64 antisemitov.
Dunaj, 3. aprila. (Poslanska zbornica, nadaljevanje davčne reforme.) Zbornica je
vsprejela resolucijo posl. Nitsche-ja, v katerej se od vlade zahteva, da se avtonomne okrajne in občinske hranilnice ne obdačijo po odstotkih, kakor so v navadi pri obrtnih podjetjih, ampak, kakor do sedaj po odstotkih navadnih pri ustanovah.
Dunaj, 3. aprila. Adolf Kraus, zlatninar na Dunaju, je propadel. Dolga ima 80.000 gld.
Dunaj, 3. aprila. (Poslanska zbornica.) Naučni minister predlaga načrt zakona, glede pridobitve sredstev za napravo dveh nadalj-nih poslopij na graškem vseučilišču. Stroški so proračunjeni na 880.000 gld. — V na-daljni debati o davčni reformi sprejel se je paragraf 83.
Dunaj, 4. aprila. Poslanec Hofman in Wellenhof stavila sta interpelacijo na finančnega ministra, da se ministerski odlok glede podelitve službenih doklad razteza tudi na uradnike, ki so 15 do 20 let provizorično služili.
Dnnaj, 4. aprila. „Wiener Zeitung" naznanja, da je imenoval minister notranjih zadev računskega svetnika Colloretto računskim nadsvetnikom in računskega revizorja Bregarja računskim svetnikom v računskem oddelku deželne vlade za Kranjsko. — Naučni minister je imenoval okrajnim šolskim nadzornikom nadučitelja Thuma v Postojini za šolska okraja Postojina in Logatec, nad-učiteljna Kraglna v Tržiču za Kranj in Radovljico, profesorja na ljubljanski pripravnici Zupančiča za Ljubljano in Kamnik, nadučitelja Gabrščeka v Krškem za Krško in Litijo, nadučitelja Jeršinovica v Črnomlju za slovenske in ravnatelja kočevske gimnazije, Wolseggerja za nemške paralelke v Rudolfo-vem, Črnomlju in Kočevju, profesorja na državni realki v Ljubljani, Levca za slovenske šole ljubljanske in profesorja na realki Knapitscha za nemške šole v Ljubljani, Krškem, Beli peči, Vevčah in Goričanah.
Line, 3. aprila. Socijalni demokratje so imeli v Weyerju ljudski shod z vsporedoui: »Krščanski socijalisti ali socijalni demokrati". Katoliški delavci udeležili so se ga v obilnem številu. Predsednikom bil je voljen dekan Falkner. Krščansko-socijalni program je razvijal kapelan Falkner, socijalnodemo-kratičnega pa socijalni demokrat dr. Ellen-bogen. Pri glasovanju za sprejetje socijalno-demokratičnega programa nastal je šum, vsled česar je vladni zastopnik zaključil shod.
Opava, 3. aprila. Princezinja Gisela Bavarska je dospela danes opoludne, da obišče svojo hčer baronovko pl. Seefried.
Budimpešta, 3. aprila. Kedor vjame Szelera, mu je obljubljeno 1000 gold. darila.
Belgrad, 2. aprila. Volitve volilnih mož v kmetskih občinah so se večinoma izvršile v vladnem smislu. Radikalno-liberalna zveza je v malo občinah zmagala. — Senat kasa-cijskega sodišča je potrdil razsodbo priziv-uega sodišča v Cebinčevi pravdi.
Pariz, 2. aprila. V čolni komisiji se je izjavil ministerski predsednik Ribot o sladkornem trgu: Treba je zabraniti špekulacijo carine prostega izvenevropskega sladkorja, ki pritiska na francoski trg in znižuje cene pesnega sladkorja. Tudi se zdi vladi nujno potrebno zmanjšati delovanje pristanskih rafinerij.
Pariz, 3. aprila. Neka žena Richard je prišla danes pred 11. oddelek policijskega kazenskega sodišča zatožena, da je razžalila gosposko. Komaj so jo jeli izpraševati, ko ustreli v iz nabitega samokresa na predsednika. Žensko so takoj odvedli v zapor.
Madrid, 3. aprila. V zbornici izjavlja fin. minister, da vlada nima nič več upanja rešiti ladijo „Kraljica-regentinja".
Rim, 3. aprila. Na IVlonte Bulciagno se je danes z gromovitim ropotom podrl južni del tamošnje stare trdnjave. Jedna bližnjih hiš je popolnoma podrta, druge so poškodo-
vane. Izpod razvalin so izkopali jedno mrtvo dete, 3 ranjence; 2 osebi pogrešajo. Boje se novega sesutja.
Cadiz, 3. aprila. Tukaj je grozen vihar, ki je napravil mnogo škode v mestu. Več manjših ladij je razbilo.
Washington, 4. aprila. Japonskemu poslanstvu se je javilo, da so se zopet pričeli dogovori o miru.
Umrli no:
V bolnišnici:
1. aprila. Jernej Kolar, gostač, 79 let, ostarelost.
Tržne cene v Ljubljani
dne 3. aprila.
	«r	kr.		gl.	kr.
Pšenica, m. st. . .	7	30	Špeh povojen, kgr. . Surovo maslo, „ .	—	64
Rež, „ . . .	6	20		—	80
Ječmen, „ . . .	7	—	Jajce, jedno . . .	—	2r,
Oves, „ . . . Ajda, „ . . .	6	20	Mleko, liter . . .	—	10
	6	65	Goveje meso, kgr.	—	64
Proso, „ . . .	7	50	Telečje	—	70
Koruza, „ . . .	7	—	Svinjsko	—	64
Krompir, „ . . .	3	40	Koštrunovo „ „ .	—	44
Leča, hktl. . .	12	—	Piščanec ....	—	70
Grah, „ . . .	15	—	Golob.....	—	18
Fižol......	11	—	Seno, 100 kgr. . .	2	14
Maslo, kgr. . .	—	94	Slama, 100 „. .	1	96
Mast, „ . .	—	68	Drva trda, 4 kub. m.	9	_
Speh svež, „ . .	—	56	„ mehka. 4 „ „	6	—
Vremensko sporočilo.
Čas
opazovanja
7. u zjut. 2. n. pop.
9. ». zveč.
Stanje
r.rskoTser* t mm
toplomera po Celziju
728-4 728 6 7289
" 2-6" 12-0 70
Veter
Vreme
brezv. I meirla si. jzapad del. oblač.
dež
9
O 3
js** i ■ge« S
S «
a
69 dež
Srednja temperatura 7-2 za 0-9° pod normalom.
Zahvala.
Za tolažilne dokaze sočutja ob dolgotrajni mučni bolezni in smrti predrage, dobre matere, oziroma tašče, gospe
Antonije Gestrin
zahvaljujemo se prav iskreno. Prisrčna zahvala oso-bito darovalcem vencev in udeležnikom pogreba po blagi pokojnici.
V Ljubljani, dne 4. aprila 1895.
2i7 i-i	Žalujoči ostali.
Usnjarskega učenca,
krepkega, zdravega, kateri bi imel veselje do tega obrta, vsprejmem pod ugodnimi pogoji.
Franc HlebS,
218 1—1	llradeckijeva vas št. 34, poleg Ljubljane.
zadnja oena
R. Hiklauc
v Ljubljani, Špitalske ulice št. 5
222 2 naznaja, da je ravnokar prejel
mnogo novega blaga
za letna oblačila. Posebno priporoča prav lepo aukno (štof) in oajg za moške obleke itd.	160 10-7
Dobil je tudi posebno lepo in trpežno
volnato blago
za ženska oblačila. Prav lep oajg gladek in na kitice izdelan, dalje krasne svilnate rnte najnovejše baže za velikonočne praznike.
zadnja oena
Prod& 86 iz proste roke v
li isa
na Št. Peterskem predmestji v Ljubljani
pripravna za izvoščeka ali mesarja. — Natančneje povč upravuištvo ..Slovenca".	211 3—2
Clasovire
prodaja in izposoja za Dunaj in v provincije A. Thierfelder, Dunaj, 7/3 Burgg. 71.
Največja zaloga
glasovirov, pianinov in harmonijev.
Prodaja za gotovo in na obroke.— Najemščina nizka.
\m
g
39
Lekarna Trnk6ozy, Dunaj, V.
m
Sirup iz planinskih zelišč
tudi
prsni, plnom in Mjev sol
imenovan, prirejen iz planinskih zelišč in lahko razstop-Jjivega vapnenega železa.
Steklenica z navodilom o porabi 56 kr., 12 steklenic 5 gld.
Dobiva se pri	565 23
Ubaklu pl. Trnkoczy-ju,
lekarnarju v Ljubljani.
Pošilja se z obratno pošto.
Lekarna Trnk6ozy v Oradou.
1
Št. 2991.
Razpis.
197 3-3
Po sklepu deželnega zbora nastaviti sta na novo na Kranjskem
tlva živinoztlravnika
jeden v Metliki, drugi v Mokronogu. Z vsako teh služb združena je nagrada 300 gld. na leto.
Prosilci za ti službi pošljejo naj svoje prošnje z dokazili o starosti, znanju slovenskega iu nemškega jezika in o živinozdravniški vsposobljenosti
do 1». aprila 1893. L
podpisanemu deželnemu odboru.
Odi dež. odbora kranjskega
v Ljubljani, dne 15. marca 1895.
Priporočilo.
Z nairaznovrstnejšimi štirikrat na dan svežimi ukusnimi, zdravimi in slastnimi
v slaščičarski in pekovski obrt
spadajoeimi izdelki postreza točno in zanesljivo tvrdka
•Jalto l> Zalaznik v Ljubljani, Stari trg št. 21.
Tu so dobiti vsakovrstna velikonočna darila, najboljče domače potvice in najfinejše laške pince, vsakovrsten kruh na vago, ržen kruh in prepečenee (Vanille-Zwieback).	215 3—1 it
M cRazlične rastline, Korenine, jjjj f\ 166 8 luBje in semena RuPujQ ^
Pomladni Glasi
posvečeni slovenski mladini.
Uredil in založil
Frančišek Finžgar.

. ..
••.i<v£<#>v>%<
'«'« «"" M *V .-"« »V h'-
»gKIM.........
III1IIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIII1IIIIIIIII

xxx!*>:
%
Krasna mladinska knjižica!
5. zvezek.

Cena vezanim 35 kr , broširanim 25 kr.
-— Po poŠti 5 kr. več. —-
Dobivajo se v semenišču pri Fr. Finžgarju, v Katoliški Bukvami v Ljubljani, pa pri Jan. Krajcu v Novem Mestu in pri D. Hribarju v Celji. — Tudi se lahko še dobi II., III. in IV. zvezek.
IffifKŠ&SM^	11
IIIMIIIIIMIIIIIIMIMI
Lepo darilo otrokom ob raznih prilikah I
II HM II11MIIIIIIIIIIIIII1111111111
O u n a j s k a borza.

Dn6 4. aprila.
Skupni državni dolg v notah .... Skupni državni dolg v srebru ....
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista..........
Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž. velj
20 mark..........
20 frankov (napoleondor) ....
Italijanski bankovci......
C. kr. cekini .........
		70	
. 123		55	„
. 101		50	
. 123		75	n
. 99		35	
. 1079		—	„
. 412		35	n
. 122		20	n
j. 59		72'	It,
. 11		93	
		68	n
		10	
5	n	74	n
Dne 3. aprila.
4 % državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 5% državne srečke 1. 1860, 100 gld. . .
Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....
4 % zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron
Tišine srečke 4%, 100 gld.......
Dunavske vravnavne srečke b% ... . Dunavsko vranavno posojilo I. 1878 . .
Posojilo goriškega mesta.......
4% kranjsko deželno posojilo.....
Zastavna pisma av. osr zem.-kred.banke4% Prijoritetne obveznice državne železnice . . „	„ južne železnice 3% .
„	„ južne železnice 5 % .
„	„ dolenjskih železnic 4%
152 gld.		—	kr.
164		50	
197		50	
99		50	
152		_	
133		—	
108		75	
111		25	
99		25	
99		90	
223		50	
175		50	
133		35	
98		50	n
Kreditne srečke, 100 gld........
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld.
Rudolfove srečke, 10 gld.......
Salmove srečke, 40 gld........
St. Gen6is srečke, 40 gld.......
VValdsteinove srečke, 20 gld......
Ljubljanske srečke.........
Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. Akcije Ferdinandove sev. železn., 1000 gl. st.v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Dunajskih lokal, železnic delniška družba .
Montanska družba avstr. plan.....
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100........
201 gld. 25
150 „ -
17
23
71
72 64
24 173
3670 570 111 82 86 168 130
50
50
25
75 80 75
S
Nakup ln prodaja "£S vsakovrstnih driavnlh papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitku. K a I a n t n a izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„M E K € V
UVollzeilB it. 10 Dunaj, lariahilferstrasse 74 B.
t*
■&4P Pojasnila v vseh gospodarskih in flnančnih]stvarsh,
porem o kursnih vrednostih vseh ip«kulsoi|skih vrednostnih papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visocega 'ibrestovama pri popolni varnosti naloženih jtlnvntc,
Izdajatelj : Dr. Ivan Janežič.
•dgovorni vrednik : Andrej Kalan.
Tisk „Katoliške Tiskarne" v Ljubljani.