120
O del u_ar hivov in zborovanjih
ARHIVI XVIII 1995
arhivu za njihovo i/jcmno profesionalnost in požrtvovalnost tudi na tem mestu izrečeno posebno priznanje in zahvala.
Zgodovinske društvo Slovenije je v nacionalnem jnteresu v obsežni spomenici, katere ¿lavni pobudnik je bil dotedanji predsednik dru*:va dr. France Skcrl leia 194R poudarilo, da "celotni obseg naših arhivalij ni velik. Pra\_ zato pa moramo 5e tem večjo pažnjo polagati na tisto, kar imamo. Vse premalo ->e zave damo, da so arhivalijc ne amc najvažnejši, temveč, kar je še odlocilnejše, nainepesrednješi vir /a poznavanje našt preteklosti. Treba je vedeti, da gre pri tej preteklosti za fevdalno in kapitalistično dobo slovenske zgodovine, s katero smo na družbeno političnem področju obračunali v narodno osvobodilni horhi, na znanstvenem področju pa bo :a obračun Šele treba napraviti. Tieba bo prikazati razvoj Slovencev v fevdalni dob., prikazati ra/vr i in vpliv kapitalizma na usodo slovenskega naroda."2 Po tej, nekoliko akti vistični. prispodobi v duhu tedanjega časa gbd- nalog slovenskega zgodorinepisia, ki se navezujejo na arhivsko gradivo, sta bili opredeljeni ave glavni zahtevi: prepotrebna zgradba za arhiv ter sprejem zakona o varstvu arhivskega gradiva.
Začelo se je ohc.obie prizadevanj za rešitev pro storskega vprašanja arhiva ter la zakinskr ureditev varstva arhivskega gradiva. Zadnje je bile glede na tedanje razmejitev pristojnosti med federacijo in republikami še zadeva Beograda, tudi glede prvega ni bilo mogoče hitro in na lahek način pričakovati želenega rezultata. Šele cez prt let so bili arhivu dodeljeni prostori, najprej v Ka; mi na Kongresnem trgu, nato pa v Gruberjevi in Virantovi palači, kjer je Se daner. Toda trajale je vce kot deset let, da je ciohil stavbe v celoti. Kinih temu pa mu je uspelo ob Se vedno skromnem številu zaposlenih - Že leta 1960 objaviti kur obširen Splošni pregled svojih londov in s tem položiti temelje za dolgoročni razvoj strokovnega dela. Čez, nekaj let (19^6) smo dočakali tudi slovenski Zakcn c arhivskem grrdivu in arhivih, ki je ob iz gradnji omrežja regionalnih arhivov, Arhivu Slovenije, kot sc je tedaj imenoval, prvič določil pri stojnosti Premagan; so bile tendence po ločitvi arhivske dejavnosti za čas do 1945 in za čas socialistične družbene ureditve ter s tem doseči za liko od večine vzfo >dnoevropskih drl.a\ - cnovitosl stroke. Viden izraz tega jt bilo tudi dejstvo, da je sicer čez čas Jcta 1980) prešel konsTVatorski oddelek Muzeja narodnoosvobodilnega boja v Lublliani k Arhivu Slovenije Že prej seje dejavnost arhiva razširila tudi na filmsko gradivo (leta 1968).
Km?.l j nato se jc začela izgradnja prizidka ob Rožni ulici ter adaplacija Virantovc in Gruberjev; palače, kar je trajalo vse do osemdesetih let. Postavitev do datnega skladiščnega objekta pa ni bila več možna, ker so bile negospedaiskc investicije tedaj ustavljene.
Izboljšanje materialnih pogojev arhiva, ki ¡»aje v letih 1974 do 1984 ter v lclih 1988 do 1993 vodila Marija Ohlak Čarni. v Letih ly84 do 1988 pa dr. Ema Lmek jc omogočilo! ob znatnem povečanju števila zaposlenih, intenzivnejše strokovno delo, ki -e prišlo do izraza ludi v dveh serijah njegovih publikacij, Inventarjih in Virih, Arhiv seje vse bolj uveljavljal v aan stvenem in kulturnem življenju. V ".cdcmcl .setih letih seje začel vključevati v vrsto raziskovalnih projektov, ne smerne pa prezreti da jc žc v pciaese ih letih raz polagal s pomembnim znanstvenim potencialom, ki pa ni mogel priii do izraza. O njegovi kulturni aktivnosti pričajo (udi številni razstavni katalogi. Z Obvestili, ki jih izdaja od leta 1985 dalje, pa skrb1 za seznanjanje javnosti o svojem aelu
Zakon o naravni i-n kulturm dediščini jc leta 1981 ločil Arhiv Socialistične republike Slovenije kci upravne organizacije od regionalnih arhivov kot de lovnih organizacij ter prepuščal zagotavljanje delovanja arhivske službe kot celoic po eni stran, iniciativnosti, po drugi strani pa dobri volji arhivov. Kot puspev:k Arhiva -Slovenije k razvoju dejavnosti v tem času momuo ceeniti vlogo, ki io jc odigral na podnčju niedarhnske koordinacije, pri podpi.anju Arhivskega društva Slovenije in skupnega arhi /skegr. časopisa Arhivi ter pri prizadevanjih, da se arh;" istika uveljavi na Univerzi. Posebej pa jc treha omenil., da _,c noral prevzeti marsikatero nalogo v zvezi / vračanjem arhivskega gradiva iz Avstrije ter pri priprav Ijaniu vračanja gradiva iz Italije V sedemdeseta leta segajo tudi začetk; njegovega mcdnaroanc^? sodclo vanja, ki mu daje poseben pečat - zaradi naše zgodovinske preteklosti ustvarjanje pregleda nau arhiv skim gradivom, pomembnim za slovensko zgjdovino v arhivih v tujini
Tako sc jc Arhiv R-Jpublike Slovenije v preteklih desetletjih, ob večjem ali manj icm razumevanju družbene skupnosti, uveljavljal ko* posrednik zgodovinske preteklosti in kot pcmemben nosilci kulturne in na cionalne identitete slovenskega nahoda.3
Jaze ¿onlar
50 iet Arhiva Republike Slovenije v luči družbenih sprememb nove slovenske države
Spoštovani gospod predsednik, spoštovani gostje, spoštovani arhi viki delavci in sodelavci!
Narodna vlada Slovenije jc leia 1945 z ustanovitvijo Osrednjega državnega arhiva Slovenije polo-
ArtiiV Republike Slovenije, Zve/a /gndnvinskih druslev S'iwemje skalta 1
Biblingrafijn o Arhivu Reiubiikt Slovenije gl. v: M.ijca Grabnar, Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana tiW3
ARHIVI XVIII 1995
O delu arhivov in zborovanjih
121
žila ne samo icmeljc novi sariostojni republiški in-štituc ii, amrak tudi enega izmed pomembnin temeljev današnje slovenske samostojnosti in državnesti Narudi, ki niniajc artrviranc^a zgodovinskega spomina, nitro zginevajo s nolitičnih zemljevidov in izgubijo pravico dc lastne države. Niihov pomen kakor tud zgodovinska vloga posamezne institucije ali člo-vtka se meri pc zapisani arhivski zapuščini, pc zapi: ih rr'sli, snovanj, govorjene besede in delanj. Mnogi pol: liki, picdvscm pa zgodovinar- In literati zato označujejo arhiv kol zakladnico zapisanega narode ve ga spomina, arhivske dokumente pa kot pričevanja ter dokaze narodove identiteic, predvsem njegovih duhovnih in kulturnih vrednot.
Osamosvojitev Slovenije in arhivsko graaivo
V novo slovensko državo smo vstopili z že oblikovanim nacio/ialnim arhivom 7. vce kot osemsto let starimi zgodovinskimi viri, ki dokazujejo naš obstoj ¿n razvoj med Panonsko nižino, Alpami in Jadianom, pa čeprav so nam v vsem tem obd nhju vlacali 7. Dunaja, Gradca, Benetk. Budimpešte, Beograda ali celo iz Parira, Rima in Berlina.
Kot vse družbenopolitične spr.;membc v preteklosti je ludi osamosvojitev Slovenije povzročila vt!:ik pritisk za prevzem obsežnega povojnega arhnsk;ga gradiva ukinjenih republiških upravnih in pravosodnih organov, samoupravnih interesnih skupnosti organizacij združenega čela ter nokrlaijih družbenopolitičnih oi6anizaeij. Spremembe nmo pričakali strokovno pripravljeni in z vsemi moj mi se trudimo, da sc žalostna večkratna usoda uničevanja arhivskega gradiva ne bo ponovila. Piedv.sem skušamo zagotoviti ustrezne pre store za gradivo, ki ima že zgodovinski porien, v ve liki meri pa varuje tako piavne interese države kot posam ;znih državljanov
Delovanje Arhiva Ripubtike Slovenije
Paraaoksalnc pri vsem tem jc, da ie moral ar h h vseh 50 le L vedno znova in znova državi in družbi dokazovan in opravičevati svoj obstC; in potrebnost in da jc bilo v io vloženo mnogo preveč truda in easa arhivskih delavcev. In ta potreba po dokazovanju se seveda nadaljuje, kljub temu, da so sc v jadnjili letih finančni, tehnični in kadrovski pogoji ¿a delo i i boljšali in se po nedavni analizi ckspe.iov Mednarodnega aihivskega svefa v mnogo če m ; zravnal1 z zahodnoevropskimi arhivskimi standardi ali jih celo pretegL
Za opravljanje strokovnih nalog, ki nam jih nalaga ¿akon o narLvni in kulturni dediščivii, sme zadrja leta vse bolie strokovno usposobljeni in tehnično opremljeni, predvsem na področju računalniško podprte obdelave arhivskega gradiva in arhivskega informacijskega sistema, na področju mikrciilmanja, rcstavrac;je in konser racije gradiva in ne nazadnje pri opremljenosti Slovenskega filmskega arhiva. Trenutno jc v ospredju računalniško oovezovanje n vključevanje in-
formacijskega sistema v INTERNET, nreko katerega svetu že posredujemo osnovne informacije o arhivskem gradivu. Velik piojckt izdaje klasičnega in računalniško vodenega Vodnika pc fondih in zbirkah arhiva pa bomo dokončali prihodnje leto in vanj vtkali rezu'tatc strokovnega dela prav vseli arhivskih gene racij.
Tud: dokaj urcieno financiianjc arhiva neposredna iz državnega proračuna zadnji dve leti in upam, da bo tudi naprej tako, nam omogoča opravljanje predpi sanih nalog. Ob strokovni obdelavi gradiva naj omc mm objavljanje publikacij, inventarjev in izdaj zgo dovinskin virov, razstave in raziskovalno delo na pod rečju arhivistike ler ¿godovine Zadnja leta pospešeno razvijamo mednarodno sodelovanje, predvsem z arhi vi vseh sosednjih držav akiivni člani pa smo ludi v Mednarodnem, arnivskem svetu in McJnandni zvezi filmskih arhivov Načrtno cidcntiranje in raziskovan jc virov za zgodovino Slovencev poteka v državnih arhivih Avstrije, Italije, Vatikana, Madžarske, Češke, Nemčije, Francije in Anglije SooeJujemo pri pugujan jih in vračanju gradiva iz Avstrije, Italije in pri suk:c-siji a-hivsk;ga gradiva Socialistične federativne republike Jugoslavije. Matična služba, ki nai bi nasledila Skuonost arhivov Slovenije iz 60 in 70, let in koordinacijski odbor arhivov iz 80. let od ustanovitve leta 199? vodi strokovni r-azvoj in .zobraževanje, osrednja restavratorska in konservatorska služba, ki bo prihodnje leto praznovala dO-ictr/co, p£ 'dravi jn ohranja poškodovano arhi /sko dediščino na pergamentu in papirju za vse slovenske arhive.
Pomanjkanje arhivskih depojev in delovnih prostorov
Osrednji probiem predstavlja kionično pomanjkanju arhivskih depojev, ki nam jih tudi pn petdesetih letih Še vedno ni uspelo zagotoviti. Novo upanje nam aajejo zadnji sklepi vlade, s katerimi sc bili arhivu dodeljeni prostori nekdanje vojašnice na Roški cesti v Ljubil nm in letošnji fačetek gradbenih dc). Arhiv ima namreč svoje delovne prostore in depoje na petih lokacijah v Ljuhljani, na gradu Lisičje, velik del slovenskih filmov pa do m lj c v podzemnih prostorih v Gotenici.
fondi i/i zbirke Arhiva Republike Slovenije
V Arhivu Republike Slovenije jc zbranih 2420 arhivskih fondov -n zbirk al. drugače povedano preko 19,000 metrov dolga skladovnica zgodovinskih zapisov na pergameniu, pr.pirju, fotografskem papirju in filmskem traku, v obliki mikrofilmov ter v zadnicm času tudi na magnetnih in optičnih nosilcih. Z nekaj besedami ni mcgocc opisati fondov in zbirk od leta 1163 pa dc danes, še man j številnih in neizčrpiih lem, ki j .h to gmdivo vsebuje za raziskovalne, študijske in kuliurne namene, ter seveda tudi za upravne, po slovne, osebne in druge potrebe Med fondi so za
\?A
O delu arhivov in zborovanjih
ARHIVI XV1I1 1995
stopana prav vsa f.odročja od državne in aeželne uprave jn samouprave pravosodja, gospoaarslva, Šolstva. znanosti, kulture, zdravstva dc fondov zemljiških gjspeslev in samostanov, druitev, pomembnih posa meznikov - politikov icr kulturnih in znanstvenih delavcev ter pomembnih družin. Med zhirkami so najstarejše listine, rokopisi in urbarji, zemljiški kataster, zemljiške knjige, del matičnih knjig, načrti, Kane in zemljevidi, fotografije itd.
Med novejšimi ^bLrkami nc moremo mime slo venskih dokumentarnih, igranih in animiranih filmov, ki štejejo /c 2105 naslovov filmov slovenski produkcije od leta 1905 dalje, kc jc dr. Karel Grcssmann v Ljutomeru posnel prve kadre dokumentarnega filmu. Ob svetevni 100-letnici filma lelos praznujemo Slovenci 90-letnico.
Družbene spremembe in ukinitev specialnih arhivov v Sloveniji
Oh zadnjih velikih družbenih sprcmcmhah v Slo veniji je hilo leta 1990 peskrhljcno za prevzem arhivskega gradiva ukinjenih republiških družoenopo liličnih organizacij, tako socialistične zveze, sindi-k a to" ter mladinske in borčevske organizacije. Uvcd ba parlamentarne demokracije z večstrankarskim političnim sistemom jc tudi v Sloveniji tako kot v nek danjih realrociaiističnih državah Vzhcdne in Srednje Evrope pomenila ukinianje specialnih arh.vcv, ki so bili uslano"ljci. pc leiu '945 predvsem .z političnih razlogov.
V	Sloveniji jc bil med prvim, državami že maja lela 1990 Arhivu Republike Slovenije priključen Zgodovinski arhiv Ccntraini komite ¿veze komunistov Slovenije, z gradivom Ccntraini kcmitc po letu 1941 dele m a pa tudi izmed obeh vojn. V največji možni meri je prevzem zaohsegel tudi članske doknmenle.
V	začetku novcmhr? leta 1992 je bil v ari..v vključen arhiv Instituta za novejšo zgodovino oziroma nekdanjega I nit iluta za zg^-dovino delavskega gihanja v Ljubljani, ki smo ga arhivisli ves čas nneli za del nacionalnega arhiva, N? 7*0 arhivskih fonde-' in zbirk iz obdobja 1941 do 1945 m Dramo biti Siovenci Se posebej ponosni, saj vsebujejo, v primerjav. z drugimi okupiran in- narodi in ir/aami v Evropi med drugo svetovno vojno najcclovitcjše ohranjene vire lako civilnih kot vojaških organov italijanskih in nemških okapacijskih ohlasti narodnoosvobodilnega pihanja, revolucije in kontrarevolucije, slovenskega domohran-stva, ljudske oblasti ild
Arhiv Ministrstva za notranje zadeve ■ zadnji specialni arhiv
Od specialnih arhivov jc iz prejšnjega ohdohja oslal le še Arhiv Ministrstva z,a notianjc zadeve, vključno z gradivom nekdanje Služhe državne var nosli. Pomcmhno je, da se jc leta 1992 ta arhiv organi • ziral kot samostojna organizacijska cnola ministrstva,
da se arhivsko gradivo fizično ločuje od operativnega dokumentarnega gndiva. da sc strokovno obdeluje po principih arhivske stroke in daje dostopne za U[>orabo v skladu z arhivskimi predpisi.
Sttkcesiju arhivskega gradiva aekaaitje, Socialistične federativne republike Jugoslavije
Razpad nekdanje Jugoslavije jc poleg vprašanja sukccsijc premoženja in dolgov prinesel tudi /pra-ianje nasledstva arhivskega gradiva Socialistične federativne republike Jugoslavije n njenih predhodnic Kraljevine Jugoslavije in Kraljevine SHS. Na osnovi mednarodno sprejetih načel v dokumentih UNESCA in Mednarodnega arhivskega sveta, naša delegacija na pogajanjih zihtsva:
1.	vrnitev fondov in zhirk, ki so nasiali na ozemlju Slovenije m so BuJi odnešeni po 1. dcecmbni 19IS,
2.	izročitev kopu ali izvirnih dokumentov zveznih institucij, ki so nuino potrebni za normalno lekoče poslovanje nove države,
3.	vrnitev arhivskega gradiva ki sc neposredno na-nLŠa na ozemlje republike Slovenije in pristaja
4.	na proglasitev skupne kulturne dediščine, k- je n. mogoče delili.
Dokler bosia srbska in črnogorska delegacija vztrajali na stališču da Jugoslavija ni razpadla, ampak da je prišlo do odccpitve novonas'alih driav kakršenkoli dogovor ludi t;lcde nasledstva arhivov ne bo mogoč.
/Mkon o denacionalizaciji i» arhivsko gradivo v javnih arhivih
Z Zakonom o denacionalizaciji leta 1991 ni bilo predvideno vračanje zasehnega arhivskega gradiva, če jc lo sestavni del zhirk javnih arhivov Ta določba je v veliko korist celostnemu varovanju slovenske arhivske kulturne dediščine, ki bi bila lahko z vračanjem razdrobljena in osiromašena za z;-sehro arhi-. sko gradivo sicer resda zaplenjenih ali nacionaliziranih zemljiških gospostev oziroma velepose;.tcv, predvojnih podjetij, zsdrug, društev ler nekaterih osebnih i'ondov in zbirk Pred sprciemanjem zakona tutt ni bilo ?,ahtevkov za vračaijc zasebnega gradiva, ka: smatramo kol svojevrstno zaupnico slovenskim arhivom, ki strokovno korektne varujejo in dajejo v upoiabe tako javno kot zasebno arhivsko gradivo. Le slovenski katolišk- cerkvi jc Arhiv Rcpuhlike Slovenije leta 1993 po sklepu Vlade Republike Slovenije vrnil izredno dragoceno zhirko župnijskih matičnih knjig, ki jih jc leta -194C takratna slovenska vlada ob uvedbi civilnih matičmh knjig katoliški cerkvi in drugin verskim skupnostim na Slovenskem f potrdilom začasno odvzela zaradi prepisa
C poraba i it dostopnost arhivskega gradiva
Družbene spremembe kol so denacionalizacija.
ARHIVI XVIII 1995
P c*' Ju arhivov in zborovanjih
123
lastninjenje druibenega premoženja, povrnitev odškodnini: medvojnim izgnane cm, obnova povojnih sodnih procesov in poprava krivic, ugotavljanje državljanstva, povrhu lega pa Se različne parlamentarne preiskave ter razne politične affre so v zndnjih letih v arhivu izredno povečale število uporahnik sv, 7,a ilustracijo: izgnaneom v letih 194] 45 smo same letos idali že I6?00 potrail iz ohranjenega gradiva povojnih repalriaeijskih baz. Za zgodovinske raziskave in študije pa gradivo že dalj časa uporablja povprečno 900 raziskovalcev na leto.
Na tem mestu naj opozorim, da naSa država šc vedno ni uredila pogojev zr, uporabe »rhivtkcga gradiva v skladu .s prip iročili Mednarodnega arhivskega sveia ter v skladu z načeli varovanja državnih, uradnih, vojaških in pclo /nih tajnosti in z demc kratenimi načeli varstva osebnih pedalkov. Pričakujemo, da bc destopnost in uporabe arhivskega gradiva v najrazličnejše namene uredil ie dolgo pričakovani Zakon o arhivskem grndivu in o arh vih, ki ga pripravljamo, že od lela 1989. Ze dalj časa je v drugem hranju v parlamentu, kjer se zaradi različnih razlogov ne premakne.
1'risiojuc^n in status Arhiva Republike Slovenije
Z novim zakonom bomo morali določit- naloge varstva javnega in zasebnega arhivskega gradiva, kije že ali h: že morale biti v arhivu ier pristojnosti glede varstva nastajajočega arhivskega gradiva pri novih državnih organih in institucijah z javnimi pootilastin, ki delujejo za območje ccle države.
Organizacija ,n kadri Arhiva Republike Shveiuje
Arhiv Rcpuhlikc Slovenije je v preteklih 50 letih večkrat menjal svoj status. Od leia 1991 je republiška upravna organizacija v sestavi Ministrstva '/a kulturo. Je.seni 199? je bila izohlikovna sedanja orgamzaJja arhiva. Skupaj 71 delavcev in pripravnikov je razporejeni v:
I Sektorju za varstvo arhivskega grauiva z dvema oddelkoma, dvema dislociranima enotama in Sloveu skim Hlmskim arhivom,
2. v Sektorju za restavracijo in konservaeij? arhivskega gradiva
3 in v Službi zr matične arhivske strokovne na loge, za katero želimo, da hi se ra/viia v Center za arhivski strokovni razvoj.
Arhiv že pet let deluje bre/ lakoimenovanih skupnih služb. Investicije in vzdrževanje premoženja zelo uspešno opravlja za arhiv Servis Vlade skupnih služb, finance Skupne računnvskc službe pn Ministrstvu za finance, personalne zadeve Kadrovska služba Vlade Republike Slovenije, računalniško opremljanje oziroma iniomiatizacijo vodi Center Vlade za informatiko, v mnogočem pa srne odvisni seveda nd našega Ministrstva za kulturo. Arhivski kadre nam poieg matične službe in tujih arhivskih Sol izobražuje predvsem
Oddelek za zgodovino Filozofske takullcte v L iubjiani. Vsem sl za resnično uspešno sodelovanje in pomoč lepo zahvaljujem!
Nii koncu se želim zahvalili tudi vsem ustvarjalcem, irročileljem in darovalcem arhivskega gradiva ter vsem, ki kakorkoli prispevate k ohranjanju in prezenlaciji slovenske zapisane kulturne dediščine Porebnr zahvalo in česutke ob 50-lcinici ustanovitve pa namenjam vsem nekdanjim in sedanjim delavcem in .sodelavcem Arhiva Republike Slovenije, Mednje prištevam ludi vse raziskovalce arhivskega gradiva,
Nam, arhivskim delavcem in se posebej arhivskim dokumentom, ki sc v neustreznih pogojih stiskajo in taka',o na sprejem v naš skupni slovenski spomin, pa želim čimprejšnjo dostojno streho nad glavo v nek dan ji kasarni na Roški eesti v Ljubljani!
Vladimir Žumer
50. obletnica Arhiva Slovenije
Govor predsednika Republike Slovenije Milana Kučana, Ljubljana, 7. septembra 1995
Gotovo so v svetli državni arhivi, ki so urejeni sodobneje in se ponašajo z, razkošnejšo opremo. A pc ljubezni do g.adiva, ki mu je zaupamo v hrambo, in po skrbnosti, s katero ga varuje, je Arhiv Republike Slovenije mogoče posloviti ob bok tudi najbolj znanim arhivom v svetu. Kdor pozna državni Arhiv Republike Slovenije in ljudi, ki v. njim upravljajo, bo tej ugotovitvi brez pridržka pritrdil
Po svoje pa je vendarle presen¡lliivo, da je spoznanje o pomembnosti arhivov vstopilo v naše zavest, p.edvscm v zavesi slovenske politike, šele z državno osamosvojitvijo in s procesi družbenih in političnih sprememb, ki to ji sledili. Presnetljivo glede na pc men, ki ga imajc arh'vi za driavnoupra/no zgodovino in njeno kontinuiteto pa ludi glede na njihovo vrednost kot naiboJj verodostojen pričtvalet preteklosti. Resnici na ljubo je to spoznanje vstopalo v slovcrski prostor dostikrat tudi na incidentcn način, picdvsem lakral, kc jc bil luincsljiv e lovci k i spomin v tolmačenju preteklosti -oočen z d-jkumeniom.
. NajpomembnejŠa naloga, pred katero je tačas Arhiv Republike Slovenije, jc vsekakor razprava o nasledstvu državnih arhivov nekdanje Jugcslavijc. To je del širSc razprave o nasledstvu slovensko države nasploh ir po pomenu presega zgolj arhivski vidik, Ure za načelno razpravo o državnopravnem nasledstvu, ki po svojih posledicah določa tudi d Javnopravno zgodovino Republike Slovenije in njeno državr.opravno kontinuiteto, Prevedeno v praktičen političen jc/.ik gre za vprašanje, ali smo Slovenci stopili med sodobne državnotvorne narode že lela 1918 z ustanovitvijo Dr-