KRALJEVINA JUGOSLAVIJA
UPRAVA ZA ZAŠTITU
Razred 12 (3)
PATENTNI SPIS
INDUSTRISKE SVOJINE
Izdan 1 januara 1933.
ST. 9415
Gamichon Paul, Pariš, Francija.
Postopek pridobivanja spojin svinca.
Prijava z dne 15. junija 1931.	Velja od 1. februarja 1932.
Zahtevana prvenstvena pravica z dne 19. junija 1930. (Francija).
Pričujoči izum ima za predmet postopek, po katerem se morejo pridobivati za kemijsko in industrijsko uporabo in ne da bi bilo potrebno, da se prej prevedejo v kovino samo, vse svinčeve spojine, kakor svinčev hidrat, bazični karbonat, oksidi in soli.
Ta postopek obstoja v bistvu v tem, da se potom alkalične ali alkafično-prstene baze obori svinec, ki se je raztopil v kaki solni raztopini, te da se potem ta gmota razklorira, v dotiku z vodo ali kako bazo, nakar se razklorirana gmota prevede, to pa bodisi s kuhanjem v svinčev glaj ali v mi-nij, bodisi s kislino v kako raztopljivo bazično svinčevo sol, katera zopet se prevede v hidrat, karbonat ali drugo svinčevo spojino.
V naslednjem je podan primer izvedbe pričujočega postopka, ki pa naj seveda ne izključuje drugih.
Za izhodišče se vzame raztopina svinče-vegh klorida v solni raztopini, ki vsebuje najmanj 250 g natrijevega ali kalcijevega klorida na liter in ki se je na pr. napravila, kakor navedeno v francoski patentni prijavi istega prijavilca No 297.325 z dne 18 junija 1930 za »Postopek za obdelovanje rud, ki vsebujejo svinec«, ali v francoski patentni prijavi istega prijavilca No. 297.239 z dne 17. junija 1930 za »Postopek za prevedbo svinca in kovin, nahajajočih se v rudah, ki vsebujejo svinec, v raztop-Ijive soji«.
Tisoč litrov te solne raztopine, v kateri je približno 20 kg svinčevega klorida, se obdeluje pri 100° C ali blizu s 7 kg ga-
šenega apna, ki se ga je dejalo v to raztopino v obdiki apnenega mleka. Nato se krepko meša. Popolna oboritev svinca nastopi takoj.
Zadobljena oborina se izloči, opere z 200 1 vode pri 60° C in posuši. Potem se oborina obdeluje pri 70° C s 150 ! sodo-ve raztopine, ki ima približno 10 Be in se meša toliko časa, dokler ne sprejema več klora.
Razklorirana gmota se potem loči od tekočine in opere z vodo. Sestavlja jo zmes svinčevega hidrata in oksida. Lahko* se z lahkim kuhanjem prevede neposredno v svinčev glaj ali v minij. Lahko pa se tudi raztopi v kaki kislini, tako da dd raztopljivo bazično svinčevo sol. V ta namen služi kisova, soMtrova ali druga kislina. Množina kisline, ki se vzame, naj bo tolika, da ostane vzpričo nje gotov prebitek svinčevega oksida, s čimer se zadobi na pr. tro-svinčev acetat ali katerikoli druga raztop-Ijiva bazična sol.
V	tej raztopljivi bazični soli se obori bodisi s pomočjo toka plinovite ogljikove kisline karbonat, bodisi s pomočjo toka amonijaka hidrat.
V	slučaju karbonata se kislina, ki služi za prevedbo bazične svinčeve soli, pridobi nazaj neposredno.
V	slučaju hidrata se destilira amonija-kova sol, ki se je tvorila z apnom, kar o-mogoča zopetno pridobitev amonijaka. Na drugi strani pa se kislina pridobi nazaj potom učinkovanja kake druge kisline, ki tvori z raztopljivo apnovo soljo neraztoplji-
Din. 5.
vo sol, s čimer se oprosti njen kislinski koren.
Tekočina za razkforiranje, ki jo tvori raztopina sodovega plombita ali plomba-ta v sodi, pa se v svrho oboritve in regeneracije svoje baze lahko obdeluje kemičnim potom (na pr. s plinovito ogljikovo kislino) ali drugače.
Za pridobivanje manj čistega izdelka se pričujoči postopek lahko ustavi v stadiju razkloriranja oksiklorida, ki se obori neposredno iz gmote, potem ko se je ta o-prala z vodo. Tako pridobljeni hidrat ali oksid se lahko prevede v bazični karbonat enostavno s pomočjo toka plinovite ogljikove kisline CO.,.
Seveda ne izključuje postopek, ki je predmet tega izuma, tega, da bi se katerakoli nečistoča ali katerakoli kovina, ki se nahaja v tekočini, ne oborila na katerikoli prikladen način, to pa bodisi predno se obori oksiklorid, bodisi po zopetni razto-pitvi s pomočjo kake kisline.
Ta-isti postopek omogoča pridobivanje raznih svinčevih soili:	sulfatov, nitratov,
acetatov, kromatov i t. d., to pa s tem, da: se obdeluje z odnosno kislino bodisi oksiklorid po razkloriranju, bodisi hidrat ali karbonat.
Patentni zahtevi:
1.	Postopek za pridobivanje svinčevih
spojin, pri katerem se vzame za izhod svinec raztopljen v kaki solni raztopini, ki ga ni potreba potem še prevesti v kovinsko stanje, označen s tem, da se svinčev oksiklorid obori potom alkalične ali alkalično-prstene baze, da se gmota potem razklori-ra pri dotiku z vodo, in kako bazo in da se na ta način pridobljena zmes svinčevega hidrata ali oksida končno neposredno ali posredno v svinčevo spojino, ki sei jo hoče pridobiti,
2.	Postopek po zahtevu 1, označen s tem, da se razklorirana gmota prevede potom kuhanja neposredno v svinčev glaj ali v minij.
3.	Postopek po zahtevu 1, označen s tem, da se razMorirana gmota raztopi s pomočjo kisline, tako da da raztopljivo bazično svinčevo sol, ki se prevede potem bodisi potom obdelave z amonijakom v svinčev hidrat, bodisi potom obdelave z ogljikovo kislino ali s katerokoli drugo prikladno kislino v karbonat ali drugo svinčevo sol.
4.	Postopek po zahtevih 1 in 3, označen s tem, da se nastala amonijakova sol potem, ko se je tvoril svinčev hidrat, destilira z apnom, s čimer se pridobi amonijak nazaj, medtem ko se kislina pridobi nazaj potom učinkovanja kake druge kisline, ki oprosti kislinski koren nastale raztopljive apnove soli ter da na ta način neraztopljV-vo sol.