0b lOletniei Krekove smrti. Ikdder smo imeli Kreka živega "med seboj, riismo vedeli, kaj imamo. Ko; nam je iimrl, smo tremitno vsl začutili velikansko izguibo, ki je zadela naš siarod, ko je ravno šel v novo ibodocnost. Potem pa smo slkoroda pozabili, pozabili lianj, fci nam je bil kakor Mojzes Izrafelcem, ke so šli iz egiptovske sužnosti. jMinilo je že čteset let od tega, kar je umrl dr. Krek. In ta desetletnica nam zcrpet stavi pred oči mjega, ki ga moremo naz\rati ačeita, ker;iiam jejEsekal temelje našega sedanjega doma. Ttidi mi se ga hočemo danes spoanniti. Nikakor pa to ne bodi le opomin nanj, ampak bodi prerojeoje našega mišTjenja dn delovanja v Krekovem dkuhu in Kirekovi delav-tosti. rjf" Dr. Eirekov žirljenjepis. Rojem je bil pri Sv. Gregorju nad Sodražieo leta 1865 kot sin ucitelja. Po oeetcvi smrti se je preselfi z materjo, katero je 2«lo iskreno Ijubil, na ©eetovo posestvo v SeMh nad Šlkofjo Loko. Gironažijo je dwršil v Ljubijani ter je slopil v bogoslovje. Za mašnika je bfl pesvečen leta 1888, na kar je sel na Dimaj študirat, da je postal ddktor bogo slovja. Ker je ljubil svoj nsrod in ga je narod spoznal kot enega isvojilh najidealnejših, je postal Krek dežeflni in (težavai poslaiaec. Imel pa je ibolezen, ki msn je leta in leia nagajala, poapnenje žil. In k» je dr. Kr&k pred desetimi leii obiskal svojega prijatelja župnika Bajca v Št. Janžu m Dolenjskejm, je tamkaj Hgasriilo njegovo zemeljsko življenle. N|egovo iroplo so prepeljali v Ljnbljano, kjer mu je narod \r znak 'hvmležnosti na grobu postavil v.elik s^menik Dr. Kmko^o delo. Z eno besede bi lafrko označili Krekovo delo: Ljube¦zen. Sama ljubezen^a je bila in.<'im več je je kdo potrebo¦val, temveč jo je d-&bil. Njegova ljubezfjn pa se ni zrealila v gOTonu, v frazah iki napitakah, ^ampak v delu. Videl je, ikako naš narod poteebuje izobrazbe kakor vsakdarijega 'krtiha in poklical je v življenje krštanska prosveiaia društya ter ph organiziral v eno enoto. Videl je, kalko je naš kmet posebno trpel pod oderaštvom posameznih bogatašev po deželi, pa je šel na delo in uslanoril zadruge, braniMce ter posojilnice in tudi Je je zdmžil si mogocno Zadružn© zvezo. Da bi tega dela ne zastavil, bi fospodarsld položaj Sloveaije 'bil danes kakor kje v GalicijL Videl je trpinaSlovenca, slovenskega delavca, pa mu }e osnoval delavske etrokavme organizacije, ki mu varuje in brani delavske ps-avice. Vse Ejegovo delo je bilo rojeno iz ljubezni, zato j.e uspelo. In danes, ko je deset let že od tega, kar pokriva njegovo truplo sloveaska zemlja in kar se njegov duh radaje v Bogu, še vse njegovo delo živi, se razvija kot zdravo drevo, ki ga je dobro usadil vrtnar dr. Krek. In naš narod od ;teh dreves naših organizaeij zajema sad, ki mu daje moči idejnega in gospodarskega življenja. Bodimo vredni defliSi Krekovi! 'Ohranimo to, kar nam je ustvaril! Naše organizaeije, badiši posvetne, gospodarske ali stanovske kot tudi politiene, bodo cvetele in bodo vediio več sadov prinašale, ako jih bomo vodili in gojili z isto ljubeznijo, ikakor jih je dr. Krek -ustanavljal. Vsi oni, ki so že dosedaj požrtvovalno delovall v njih in še delujejo, so vredni dedici Krekovi. Dajmo pa Krekovega duha pred vsem naši mladini! Ona, ki v današnjih razruvaniih easih ne ve, kod bi ubrala pot v bčljšo bodocnost, naj se pred vsem navzame duha Krekovega. Bodimo tako idealni, kot je bil on, ki je izgoreval in izgorel v idealnem ognjevitem delu za dobro našega narotia. Bodimo požrtvovalni kot on, ki nikdar ni vprašal, kaj pa bom imei od tega, če bom deloval v društvih, zadrugah in drugod, ampak je vedno gledal le na to, kaj bodo imeli od tega — drugi, kaj bo imel koristi od njegovega dela njegov nar©d. Bodimo flolavni kot on, ki ni le od jutra do vecera, ampak prav pogostc krat tudi od vecera do juira delal, delal, če tiidi je slutil, da mu ravno to pije in močno pije njegovo življenjsko moc. Ne v pok^j^ in miru, sredi dela se je poslovil od nas. Bodimo pri delu veseli kot on! Veselje do dela in veaelje pri delu, pa kjerkoli, posebno pa v naših organizacija'ii, je ona skrivnostna moč, ki nas združuje, da ne odstophno, da hočemo dalje, da hočemo novib del in novih uspeiiov. In to veselje se pomnožuje posebno z uspehi po dedu. Kadar je Krek videl uspehe svojega dela, je bil bolj vesel, kakor bi si pridoMl bogve kaj! Oib desetletniei Krekove smrti ne mislimo torej le na to, da ga ni več med fnam'i! Mislimo na to, da bo njegov duh po nas vseh še aiadalje med nami, da bo po svojih vrednih dedičih ohranjal Krekovo del© in ga množil ter s tem ohranil prijeten dom slovemskeinu oarodu!