List 89.
Kaj naj bi poslali naši kmetovavci v  raz-stavo parižko?
Veči del kmetovavcov si tako rekoč ne upa na očitno razstavo ta ali uni pridelk poslati, ker mislijo, da na take razstave gre le kaj posebnega, čudovitega, česar se še nikjer in nikoli vidilo ni.
To pa je kriva misel. Razstava v velicih mestih je enaka velicermi somnju, kamor pride tisuč in tisuč gledavcov iz vsih kotov sveta vsaki dan, pa ne da bi vsi le zijale prodajali, ampak veliko veliko pride kupcov (tergovcov), barantačev in mešetarjev, ki si ogledujejo blago — navadno blago, navadne pridelke — in če jim je všeč roba ali pa cena, si zapišejo ime gospodarja, ki je blago na ogled dal, da si ga potem naročujejo.
Kaj je detelj no seme? Ali ni to navaden pridelk? ali se ne dobiva povsod? In vendar koliko tisuč in tisuč centov ga gre iz Štajarskega, Krajnskega itd. na Nemško, Angležko itd.! Ali nam ni to dokaz, da se z navadnimi pridelki deleč po svetu barantafi zamore? Koliko če bul je se pripelje v Ljubljano le na Porciunkule dan! S čebuljo bi ne bila slaba barantija, ker se je na barkah veliko povžije.
Pa poglejmo: kteri kmetijski pridelki so bili viditi v razstavi monakovski letos? — Ena cela stena je bila obložena s 4 do 8 pavcov velicimi odrezki mnogoverstnega lesa, ki na Parskem raste, — zraven so bile vsake baze deske (dilje), furnire itd. En kmetovavec je napravil zvezek iz različnega klasja, ki ga je že pervi dan vodja neke kmetijske učilnice kupil. Tobakovega listja je bilo vsakega plemena; turšice vsake sorte; oljnatega semena in olja, — pšenice veliko za primero ene z drugo, — lanu in konoplje v sirovem stanu in že omikanega prediva, svile v kokonih in izmotane iz njih, vina v steklenicah, kakor se prodaja, žganja vsake sorte, volne, voska in sterdi, orodja za svilo-, sadjo- in čebe-lorejo itd.
Naj naši kmetovavci iz tega posnamejo: kaj vse je pripravno za razstavo, in spoznali bojo, da iz vsake dežele se da veliko v Pariz poslati. Razun tega, česar smo že omenili, je pripravno še sledeče: buče (izpraznjene), čebulja, kostan (mariin), lan posebno ozimec, proso posebno hi trie a naša rudeča in bela, ki je nimajo drugod, ajda itd. — Ker bo vožnina, berž ko ne, skozi in skozi zastonj, ne bo tedaj skor nobenih stroškov s tim — in blago bo paradiralo v Parizu!
Pa kakšen dobiček bom imel jez od tega? utegne pobarati ta in uni. Ta dobiček — mu odgovorimo — da boš lože boljše prodajal svoje pridelke, če se bo popraševalo iz ptujih dežel po njih.
V vsaki deželi prejemajo kupci j s k e in obert-nijske zbornice v glavnem mestu, kar ima kdo
v razstavo poslati;  prejemajo pa tudi kmetijske družbe kmetijske pridelke.
Krajnski kmetijski družbi bo prav ljubo, če ji kdo prinese kakih 10 glav lepe, dobre čebul je, posebno tiste bele, ki se ob Savi prideluje, lepe hitrice (rudeče in bele) kaka 2 bokala, lepe turšice kakih 10 storžev, v lični škatlji medii v satovji, in še marsikaj druzega. Izročila bo vse to odboru, ki je zato v Ljubljani postavljen, da bode blago pošiljal v Pariz.