VERIŽNA TRGOVINA IN NJENE POSLEDICE
Ndcaj značiinih prhnerov
Praviloma bi morala txgorxnska pod-jetja na debelo pTodajati blago samo pod-jetjejn na drobno, kajti sinoier veletrgo-vine je ipiav preakiiba nadrobne tngovine. • Izjemoma je dovoljemo, da vdetrgovinsko podjetje proda blago drugenru veletpgo-vinskemn podjetju ,če je bik> kupljeno neposredno od proizvajalca ali neposred-no iz nvotza, ali če ga ppoda po aakupnib. cemah, brez za&Itržka, da bi se rešik> zalog.
V praksi pa se dogaja, da ere blego skozi tri, v zek> redkih prMnerib. pa tndi skozi pet ¦relefer.govinskih podjefcij, pre-den pride v nadrobno prodajo. V takih primerih podjetja ne težijo za tem, da bi opraTila poseL, ici jim je r imenn draSbe zaupan — da oskrbnjejo nadrobea pod-jetja — temveč za zasltjžkom za Tsako ceao, ne g-lede na to, kolvko bo taka ve-rižna trgovina stala skupnoist im nepo-sredno dTžavljaiie — proizvajalce.
Dvakrat dražje — zaradi posredovalcev
Tržna inšpekcija je ugotovila več takib. primerov. Zaradi pomanjkaoja prostora vseh ne moremo objaviti, zato objav-ljamo samo tiste, ki se nam zdijo sntaj-bolj z-načiini:
Prodaja trgovine na debelo in trgoviae na drobno
Se eno grafi&io pojasnllo e idbantfh v trgo-vlni na debelo: sorazmerno čedalje manjSi del svojega prometa prodaja trgovini na drobno. Ostanek vpletrgovinska podjetja prodajo dra-gim večjim potrošnikom, poscDno ustanovam in proizvajalnim podjet.1em. deino pa tndl dru-gim   vcletrgovinsltlm   podjetjem.
Veletrgovinsko podjetje »Kooperativac \7. Vršca je kupilo od podjetja »Ishrana« v Strugi dva vagona orahov po 203 din in jih prodalo naiprej »Posavju< iz Brežic (prav iako grosisiu) po 21J din. Blago je bilo dobavljeno neposredno iz Struge v Brežice, »Koopera.tivat pa je tako gamo s fakturo zaslužila 200.000 din.
Podoben je primer s suhimi rezacoi sladkorne pese- iz sladkorne tovarne v Crvenki. Te rezance je kupila od iovarne najprej kmetijska zadruga v Crvenki po 11 din, nato pa jih je preko agencije iz Novega Sada prodala sPoljoprometu« iz Osif&ka po 17din. »Poljoppomet« jih je preko »Agro-agencijet prodal po-djetju >Kmetijski pridelki« v Ljubljaiii po 19 din, podjetje ¦»kmetijsk.i pridplkk pn jih je prodaio VinogradTiiški zadrugi v Sicevu. Med pToizvajalcem sladkorno ¦lovarno v Crvenki in potTOŠnikoTn zadrngo v Sičevu je tiikaj posredovalo nič roanj kakor pet posrednikov, tri podjetja in dve agenciji. Cena se jc tako podvojila, kaT pa je naj-bolj  zanimivo,  blago je  bilo ves ta  čas
<O   stran
**'   21. vn. 1957
NASA SKUPNOST
v si-ladišču ia je 6b konca prešlo bolj lo-gično pot kaJcor sklenjejii posli — nepo sredno iz tovame v Sičevo. Nepopolna dva vagona rezancev sta se neupravdčeno podražiJa za približno 160 tisoč dim na ra-čun. aekaj faktar, telefonskih raz^ovorov ali pisem.
>'l'<>pola« iz Beograda je ikupila od >Slo-venija-sadjat v Ljttbljani vagon limon po 140 din in jih takoj. prodala podj«tju >Voce i povrče« ina Keki za 145 am, nato pa je nekaj dnd za tem polovico teb. ii-mon kupila naaaj po 150 din.
>Velepr<«net« iz Novega Sada je kupil od kmetijske zadruge v Srtaobranu sko-raj dva vagona suhil pesnih rezancev po lldin in jm prodal >Povrtarn< v Beogra-du po 19din za kg. >P<wTtaT< jih je pro-dal naprej >Banatn< v Skopljn po 20din, a »Banait< kmetijski za<*rngi t Kona<Sfttu po 24din.
Končno še en primeT v rrsti dragia, ki jih je ugotovila iadpekcija: »Fernm< na ReJti je uvozil prefco >ZeljpohA< v Za-grebu milijon briivic >O>lon< in jih tri četrtine prodal veletrgovinskemu podjctj« »OTPc prav tako na Reki. To jih je pro-dalo drugim (s-pet veletrgoviinsikim) pod-jetjem, med drug-ian tudi podjetjra >OTP< v Žagrebu, ki jih je zoova prodalo dru-gim grosdstom v SomiboTa in Varažditiu. Tako so bile te bnrtvioe prodane »Fern-tom< po 7 din, ko pa so pn51e do po^roš-nika, so stele 14, a tndi I6din. Brez toli-kib. >žlenov< v promeiTi, bi lahko bila cena za rei diaaTJev Dižja. Potrošoiiki so pla-čali več miHjomov za odve^no posredo-vaoje.
Freba je ekonontsko onentospooti odvečna posredovanja
Vsekakor oe ^re v teh pzskoeirih samo za nepotreboo podraži*©r, temveč Indi aa dru^e škodljive posledice >yeriiž»et trgo-vine: prevozne zmogljivosti, posebno pa moči same trgovine se bre* koiristi obre-meojujejo, komplicira se pot blaga do potrošnika, t posa,mezjiih podjetjih se usftvarja težnja po zaslužku za vsako ceno, ne glede na dejanske potrebe trga in potrošoikov, hikiati pa se tadš^pačijo pojmi o posloTmi moiaii t naši družbi.
Možno je, pokTenati vrsto ukrepov proti temu pojaru, predTsem pic^ovedati, da bi več kakor eno ve&etrgovmeiko podjetje sodelovalo pri pnometn z nekiin blagom (razcn v posebnih primewli), toda tak admnristrativni uikrep bi mora-li predhod-no priprariii tudi ekonomsko.
Obveščeui smo, da se med dmgjeni raz-pravlja o možnostd, da bi d»li trgorini tudi materialno spodH>ndo za izogiibaaie odvečnim po&rodnifcom. Korist od tega bi bila očitna, kajti, če kupi podjetje na drobno blago na primer neposredno v to-variii sli od kmetijske zadrage in dobi zato določeno pretnijo v kaikršni koli ob-li'ki. bo blago že vedao Deprimenno bolj poceni, kakor če gre preko posrednikov.
Kme4ijske zad.Tu.ge in ssadružne zveze bi se lahko v mnogo večjem obsegu pojav-Ijale na tržišcu z odprtjem svojih proda-jaln in bi tako mnogo bolj skrajšale in pocenile pot blaga do potrošnika. Prav is+o labko napravi industrija z odprtjem večjega števila tovaTniških prodajaln. Res je, da -vise tovarne nitnajo t ta namen po-trebnih sredstev in tnoči. vendar bi pri tem lahko veliko pomagale razue poslov-ne  sfcupsjosti,  ki  bi  našle  hkrati v teun
tndi eno izmed področij sroje dejavnosti. Sereda ne bi buo dovoljeno, da bi tako prišle do izraza morebitne monopolistične težaje posam&znih proizvajalcer.
S s.pretnim in prožnim izvajanjem kre-ditne politike (kar je največ odvisno od banke) je mogoče prav tako zelo ^plivati z ustvarjanjem u^odnejšili kreditnih po-gojev za promet na drobno na ratun pro-meta na debelo. Enakemu smatru lahko služi tudi na<5rn nagrajevan/a r trgovini, če se tako uredi, da bo ugodnejši za na-ČKibŠo trgovino in da bo spodbujal pod-jetja za nadrobno prodajo, da se čim bolj izogibajo posrednikom, ko kupujejo blago. S tem bi bJcrati tudi izboljševali kader v prooietu na drobno.
Končno se izvaja zamisel o obratih s pavšalnim obračunoni z določenim okleva-njejn i-n bolj počasi, kakor se je priča-kovalo. Toda prav ti obrati — posebno v piometa s kmetijskimj pridefki bi razea drugih prednosti (večja zainteresiranost trgovmskega obrata, večja konkursoca in večja irbira blaga, bolj preprosta in ce-neiša organizacija, več iniciative) prispe-vali k odpravljanJTi »dvečnih posreoni-kov.
Treba pa je posebej pondariti, da T9e te možnosti iti nkrepi, ki bodo storjeni, ne oproščajo kolektivov in orgaTiovuprav-Ijanja v trgrovinskih, posebno pa veletrgo-.vinstih podjetjih od odgovornosti za. po-sle, ki jih opravljajo. Ne gre samo za od-govornost do pristojndh adminjstratdvnih in trpravnth arganov, temveč predvsem tl« svojih sodržavljanov, potrošnikor — družbe. To odgovornost so prevzeli skn-paj s pra^vioo do dela in upravljanja in jih ofoveznje, da bolj trdno in kritično gledajo na tiste, ki žeKjo, da bi te posle zapeljali v snmljive irode lahkih zasfnž-kor za vsako ccato.
M.Jakić