Štev. 268.
V Unbllant. t Četrtek, dne 24. novembra 1910.
Leto XXXVII«
2i četrt lota „ . " za en meseo „ • „ za Nemčijo oeloletno
s Velja po pošti: se
Za oelo leto naprej . E 26'— za pol leta „ . „ 13'— za četrt lota „ . „ 6*50 2-20 29'—
za ostalo lnoiemitvo „ 35'—
s V upravnlštvu: ms
Za celo leto naprej . K 22-40 za pol leta „ . „ 11-20 za četrt leta „ , „ 5-60 ia en meseo „ . „ 1-90 S pošiljanjem na dem ataae na mesec 2 K. Posamezne 11.10 v.
Inserat! :
Enostolpna peiltvrsta (72 mm): za enkrat . . . . po 15 t
za dvakrat...... 13 „
za tr krat . . . . „ 10 „ za več ko trikrat . „ 9 „
V reki mnih noticah stane en stolpna qarmondvrata 31 vinarjev. Pri večkra nem ob.avljenjn primeren popust.
: Izhaja:;
vsak dan, lzvzcmšl nedelje ln prazntke, ob 5. ari popoldne.
0ar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/IIL Rokopisi se ne vračajo; n'ianklrana pisma se na = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllol štev. B. t» = Sprej ma naročnino, Inserate la reMamaci|e. = == Upravnlâkflga telefona štev. Id8.	■
Današnja Številka obsega 6 strani
Tudi v Bosni ga poznaio.
»Sarajevoer Tagblatt« prinaša pod naslovom »D e r B e s c h w i c h t i -g u n g s h o f r a t« uvodni članek, ki ga navajamo v sledečem:
»Pod zgorajšnjim naslovom ne mislimo naših domačih dvornih svetnikov, tudi ne onih v skupnem fin. ministrstvu, (zadeve za Bosno in Hercegovino), ki so nastali kakor gobe po zadostnem dežju iz mokrih tal in ki so celo spravili v dobro umljivo zadrego osobje uradnih slug, ko se mora koga še mladega vladnega svetnika naenkrat nazi-vati za, dvornega svetnika. Naslovi dvornih svetnikov se lažje podele kot pa privadijo, posebno tam. kjer so bili preje navajeni v lastniku lepo doneče-ga imena dvornega svetnika videti z mahom poraščeno glavo.
Naši dvorni svetniki naj se z ozi-tom na to pomirijo, nočemo jih nadlegovati niti s kako interpelacijo, niti s kako prošnjo. Baviti se hočemo v tem članku z onim štajerskim dvornim svetnikom, ki je na svoje stare dni, po burnem življenju postal pesnik, da je zložil z licentia politica ministru baronu Burianu eno onih himen, katerih so bili že vsakočasni mogočnjaki v vseh časih navajeni in s katerimi so se razvajali.
Hofrat Friedrich Ploj, po svojem rodu Slovenec in po svojem — upajmo — momentanem opravilu načelnik »Sa-veza južnih Slavena«, je smatral za dobro in primerno, izreči v svoiem dele-gacijskem govoru globoko zahvalo vseh avstrijskih Slovencev ministru Burianu za njegove zasluge pri upravi Bosne.
Beschwiclitigungsliofrat iz Štajerske nas ni razočaral s svojim hvalisa-njem, kajti bili smo žalibog na to pripravljeni, da se bodo delegacije iztekle za barona Buriana ravno tako gladko kot skupne ministrske konference, da se mu ne bo skrivil noben lasek na glavi.
Poznamo naše delegacije, njen duh in navade, ki se tam uče in vzdržujejo. Bili smo na to pripravljeni, da bo baron Burian žel v ogrski kakor tudi v avstrijski delegaciji slavo in hvalo za svojo upravno politiko v naši domovini. Na vse smo bili in smo morali biti pripravljeni, samo na to ne, da bo oni, ki bo hvalisal, Slovan in še celo Jugoslovan.
Od najvišje upravne korporacije
monarhije se mora pač pričakovati in mora tudi veljati, da imajo tamkaj besedo in glas samo taki ljudje, ki so poučeni o političnih in ekonomskih razmerah celokupne monarhije, ki poznajo razmere nekoliko natnačnejše kot vsakdanji ljudje, da sempatja tudi časnike bero. Zlasti se mora zahtevati od načelnik »Saveza južnih Slavena«, da pozna razmere na jugu monarhije, da je stvarno in jasno orientiran o vseh fazah javnega življenja. Ti postulati so neobhodno potrebni politiku in državniku, zato da ve, o čem in kaj naj v delegacijah govori, za kaj naj prevzame odgovornost.
S temi predpogoji delegat Ploj ni računal, drzno je prešel vse postulate pravih političnih ozirov in politične dostojnosti, ko jc daroval ministru Burianu ono hvalo, za katero mu ne more biti hvaležen.
Mi vendar ne živimo v onih časih, ko je bilo otožkočeno nadzorstvo javnega življenja ter v mnogih stvareh celo nemogoče. Potom progresivnega razvoja in svobodne ustvaritve ustavnega življenja nočejo davke plačujoči narodi samo vedeti ono, kar se vrši z notranjimi zadevami njihove domovine, temveč tudi, kako se njihove koristi na zunaj zastopajo in pospešujejo. Zato se je raztegnila kontrola tudi na zunanje zadeve in mora naš zunanji minister predlagati bujnobarvaste eks-pozeje.
In če se hočejo narodi avstro-ogr-ske monarhijo potom svojih zastopstev zanimati že za to, kaj se godi v Tokiju ali Washingtonu, potem se mora z vso pravico smatrati, da je tozadevno zan nimanje mnogo bolj intenzivnejše za notranje zadeve monarhije.
Hofrat Ploj pa jc te predpogoje uničil z enim udarcem, kajti v svojem delegacijskem govoru jo neovrgljTvo dokazal, da se mora stopiti v delegacijo z govorom v žepu in ga tam recitirati neovirano v prid neposrednih interesentov.
Ne. bomo se spuščali v nadalnje kombinacije: ali vsebuje kuverta samo napisan popir ali tudi mehanično okrašene tiskovne izdelke; skušnjava ostane ravno vedno nepremagljiva tamkaj, kjer se gre za hvalisanje, vsled katerega postane interesent sam bolj v zadregi kot pa navdušen.
Z metodo pomirjevanja in zakrivanja, tudi če se vporablja v delegacijah, se ne more doseči nobenega positivne-ga uspeha. Govore, da nekaj veljajo in da morejo auktoritativno uplivati morajo imeti ljudje z drugačno politič-
no preteklostjo in neomadeževanim značajem. Kako stoji s hofratom Plo-jem v tem oziru, nam pojasnjuje neki slovenski list, ki pripisuje vrednosti in dalekosežnosti Plojevega delegacij-skega govora pečat političnega cinizma, in mi verjamemo, tudi moralične nerazsodnosti.« To je pač zadosti jasno!
Farlansent.
Delavnost državnega zbora.
Poslanec dr. Sylvester piše v »Salz-burger Volksblatt«, da bo državni zbor komaj pred božičem rešil budgetni provizorij. Nadaljna delavnost državnega zbora je odvisna od tega, če bodo Slovenci nadaljevali v proračunskem odseku obstrukcijo proti italijanski fakulteti. V tem slučaju bi kmalu prenehal državni zbor in proračun bi sploh ne prišel v rešitev, primerni ustavnemu življenju.
Nemška nacionalno zveza
se je posvetovala včeraj dopoldne o splošnem političnem položaju. Razpravljalo se je o vzrokih, zaradi katerih se je odgodilo poletno državno-zborsko zasedanje. Tu pride namreč v poštev italijansko vseučiliščno vprašanje, obstrukcija Slovencev v proračunskem odseku, kakor tudi odstop dr. Chiarija kot načelnika tega kluba. Na prošnjo je včeraj Chiari izjavil, da zopet sprejme to mesto. Posl. Wolf je v nadaljni debati govoril proti italijanski fakulteti, kakor tudi proti spremembi poslovnika, ki baje po njegovem mnenju služi samo Slovanom ter onemogočuje nemško obstrukcijo, medtem ko Slovanom omogoču;e rabo materinskega jezika v odseku in zbornici, s čemur se zavlačuje delo. — Poslanec Marckl se je izjavil proti, da bi se vodne ceste smatralo kot kompenzacijo za alpske železnice. S turško železnico niso posamezne alpske dežele ničesar pridobile, pač pa imajo celo škodo, kot n. pr. Štajerska.
Združitev češHh strank.
Združenje vseh čeških strank v enotnem državnozborskem klubu se more smatrati kot popolno, ker na češki strani splošno priznajo, da je ta združitev neobhodno potrebna z ozi-rom na to. da so se razbila praš1 a pogajanja. Skupni češki klub temelji na naslednjih določilih. Ako stopi češki poslanski klub v politično kooperacijo z drugimi parlamentarnimi strankami, stori to kot enoten klub in ne kot
zveza posameznih klubov. Za pogajanja z vlado ali drugimi parlamentarnimi strankami je upravičeno samo predsedstvo kluba, ako se kaj drugega ne sklene.
Slovenski klub.
V včerajšnji dopoldanski seji jc sklenil »Slovenski klub«, da sprejme kot, svoja člana novoizvoljena poslanca dr. Vrstovška in prof. Jarca. Poslanec dr. šusteršič je poročal o političnem položaju, čemur je sledila daljša debata. O italijanskem vseučiliškem vprašanju se bo obravnavalo v posebni seji vseučiliškega kluba, ki obstoji, ka.. kor znano, iz članov obeh jugoslovanskih klubov.
Italijanska fakulteta.
Italijani pričakujejo od vladnih strank rešitve vprašanja o italijanski fakulteti ter z ozimni na to vprašanje bodo zavzeli tudi svoje stališče napram proračunskemu provizoriju. Odgoditov specialne debate v proračunskem odseku bi smatrali kot casus belli. Italijani zahtevajo, naj se posvetovanja v odseku končajo in tozadevni zakon predloži zbornici. Izjavljajo tudi, da sicer takojšnje rešitve v zbornici ne zahtevajo, vendar pa žele, da se predloga uvrsti v takem času na dnevni red. da bo mogoče aktiviranje italijanske vseučiliške fakultete že v začetku prihod njepra šolskega leta. Čuje se, da je v proračunu za 1912 določenih za italijansko fakulteto 70 000 K. Tozadevna postavka za leto 1910 znaša le 40.000 kron.
Podpora poplavljenemu Gradežu.
Italijanski poslance Bugatto in drugi so vložili danes v zbornici interpelacijo za takojšnjo uvedbo pomožne akcije na Gradežu, ki ga je opustošila zadnje dni visoka morska plima.
ProM jezuitom.
Danes jc vložil nemški poslanec Mtihlvverth interpelacijo na notranjega ministra, v kaferi zahteva pojasnil, koliko izgnanih portugalskih jezuHov se je že naselilo v Avstriji in če namerava izgnati te jezuite kot inozemce.
Tarif južne železnice.
Poslanec, Hofmann v. Wellenhof in drugi so vložili v današnji zbornični seji interpelacijo na železniškega ministra glede na zvišanje tarifa južne železnice. V interpelaciji se zahteva pojasnil o pogajanjih vlade z južno železnico in kaj namerava železniški minister ukreniti proti zvišanju tarifa.
LISTEK.
L. R.
Cgan.
(Konec.)
Njemu je bilo čudno pri srcu, a vendar je dejal malomarno: »No, saj sem rekel, da nič ne veš . . .«
A dekle se ni zmenilo za te besede, s tihim skrivnostnim glasom je začelo: »Odprta so mi tvoja pota v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Sam fant si Pri hiši, edini sin!«
Dobro je povedala, pa to je lahko drugje izvedela! — si je mislil Jakob in molčal.
»Dolgo življenje ti je namenjeno, sreče mnogo, pa tudi nesreče in žalosti, frfnarja in bogastva pa ne boš imel nikoli.«
»Prava reč, zdaj ga tudi nimam ...« jc zamrmral Jakob.
»Tukaj, tukaj pa je črta ljubezni ...« je nadaljevalo dekle in mu Pogledalo v oči.
»Tu je napisana tvoja ljubezen ... {oje dekle boš rad imel, za njo pojdeš daleč po svotu in narediš veliko žalosti Sv°jim staršem... Ah, tu se pa črto Mešajo ... Nič več ne vem ...«,
Dekle je izpustilo fantovo roko in oba sta umolknila. Putrih je bil že davno poln in voda je tekla po njem na obe strani.
»Kako si rekla, da pojdem daleč po svetu?« jc vprašal Jakob po dolgem času s tihim glasom.
»Daleč ... daleč ...«
»Če bi bila taka kakor ti, grem magari do konca sveta!«
Z drhtečim glasom je izgovoril Jakob te besede in mislil je, da se ciganka zasmeje. A se ni. Vstala je počasi, se naslonila na beko ob vodi in uprla oči zamišljeno v vodo.
Fantu jc tolklo srce, v zadregi se je ozrl po drevju, po dolini in po nebu. Vstal je, stopil k dekletu in začel: »Kajne, prelepa, je ta dolina, ki šume jelše, jeseni in hrasti v njej, kjer so njive, oplctene s trtami, kjer se že grozdje piše. In solnčen in prijazen jc dan, soltice tako svetlo, kakor bi bilo skovano iz samih žareči h zlatih cekinov. Pa meni ni za vse to, ker si ti še lepša in gori še močnejši ogen j v tvojih očeh. Kako naj te pokličem po imenu, da ti vse to povem?«
»Suzana... Pa reci mi Sana!«
»Sana, jaz te imam rad . . .«
A Sana se je umaknila in takoj stala, že na drugem kraju studenca.
»Adijo, fant!... Tvoja posoda je polna, vzemi jo, da še jaz natočim! Čuj, oče te kliče! . . .«
»Sana, Sana — samo še besedico!«
»Nič več, adijo! . . .«
Dekle je dvignilo putrih, se sklonilo oddaleč čez studenec in ga dalo Jakobu.
»Kdaj te bom še videl, Sana?«
»Morda šo kdaj, morda ne več . . . Zvečer gremo ob hladu . . .«
»Kam pa?«
»Koder ptičice lete in tečejo vode in rožice cveto . . . Adijo adijo!«
Postavila jo vrč pod žlebček in se obrnila od Jakoba.
»Pa mi vsaj roko daj v slovo, da bom vedel, da se ločiš v prijaznosti od mene!«
Obrnila se jo, mu dala roko in izginila.
»Z Bogom, Sana!«
In molče, počasi, s klobukom nizko na očeh je stopal Jakob po mehki travi na tisto stran, od koder ga jc klical oče . . .
# * *
Bežijo časi kakor oblaki na nebu. Zdaj je jasno, zdaj se pasejo ovčice po daljni, jasni modrini, zdaj drvi iata
sivih oblakov prek neba kakor tolpa volkov.
Jesen je, lelina pospravljena, vsaki čas zapiha burja in pride prvi mraz.
Jakob sedi zamišljen pred hišo. Njegovo srce ni več zdravo, n jegove oči so zamaknjene bogvekam. Kje je tvoj ponos, kje tvoja malomarnost s katero si včasih sedel pred hišo in kadil, kje tvoje fantovske be«cde. Jakob? Ej, ni vsega tega več... Bog s tabo fant. če gledaš vse dni bele ceste in te v daljavi kliče ciganka če ti zvenijo neprestano škanti na ušesa in si želiš pohajanja in cigan jen ja po š'rokem božjem svetu!
Pred Jakobom stoji oče. ki si ne ve razlagati, kaj je sinu od poletja sem.
»Pa idi fant če ti jc doma predobro. Idi po svetu, kakor vse te čase praviš, pa pozkušaj. kako bo. ko te bodo tuje duri po petah bile! Pot jo prosta in Bog pred tabo in za tabo!«
»Pojdem, tče... Na Hrvaško in potem na Ogrsko . . .«
»Kamor hočeš!« pravi oče jezno in otepa pepel iz pipo.
»V ponedeljek se odpravim . . .«
Oče gre v hišo tolažit mater, ki joče. sin pa gleda v nebo in se veseli in žalosti, da pojde od doma . . .
Železniško ministrstvo se je namreč! pogodilo z južno železnico, da bo sme lo to podjetje zvišali tovorno tarife za 7 odstotkov.
Koroška centralna blagajna.
Poslanci Iliese, Lukas, Resel in drugi so danes interpelirali v zbornci vlado zaradi dvaodstotnega posojila koroški centralni blagajni, kar so poročali časopisi. Interpelantje smalrajo to kot nepravilno, češ, da bi se moralo vprašati za mnenje zbornico.
Podraženjc smodk In c*gaTet.
Socialni demokratje so danes vložili interpelacijo z ozirom na napovedano podraženje smodk in cigaret. Poživlja se finančnega ministra, naj se niti ne podraže tobačni izdelki, niti ne poslabšajo v kakovosti. Dalje se poziv-Ije vlado, naj pi-edloži zbornici zakonski načrt o postavni določitvi cen tobačnih izdelkov, kakor tudi prodajnih cen kuhinjske in živinske soli ter železniških tarifov.
Čehi in Jugoslovani.
Posvetovanje parlamentarne komisije z Jugoslovani se včeraj ni končalo ter se danes nadaljuje. Včeraj se je razpravljalo o vprašanju, ali se naj slovanske stranke zavzamejo za podaljšanje provizoričnega državnozbor-skega poslovnika. Kakor poroča korespondenca »Centrum«, ni med Slovani razpoloženja za podaljšanje, in sirer z ozirom na to, da Bienertliov kabinet ni pospeševal praških pogajanj, temveč celo oviral. Češki listi zahtevajo, naj (izvaja Bienerth iz ponesrečenih praških pogajanj posledice ter naj odstopi.
Vladne stranke.
Predsedstvo nemške nacionalne zveze je povabilo za danes načelnike kluba krščanskih socialcev, poljskega kluba in* italijanskega k skupnemu posvetovanju o parlamentarnem položaju.
Državni proračun za 1.1911.
Finančni minister je predložil državnemu zboru proračun za leto 1911. ali kakor mu pravijo: finančno postavo za leto 1911. Skupna potrebščina za leto 1911 je proračunana z 2 818,196.733 K, skupno pokritje pa z 2.818 507.772 K. Prebitek so proračunali s 311.036 K.
Izpremcmbe proračuna.
Za kabinetno pisarno zahteva vlada 656, za državni zbor 82.399 K več. V državnem zboru so namreč izboljšali stfue stenografom in slugam.
Nova uradniška mesta.
Državno sodišče izkazuje 108 K več potrebščin. Ministrski svet potrebuje 112.600 K več kakor lani. V ministrskem svetu nastavijo več uradnikov in povišajo diete in plače. Za to potrebujejo 37.200 K več.
Za uradno časopisje
so tudi povišali proračunsko postavko za 67.700 K. »Uradni brzojav« dobi 7700 kron več kakor lani, ker se izboljšajo plače osobja.
Upravno sodišče
dobi več 56 580 K. Nastavijo namreč še enega svetnika in več slug. Najemati morajo tudi stanovanja, ker uradni prostori ne zadoščajo.
Za ljudsko štetje
se je uvrstila kot izredna potrebščina vsota 590 000 K. Kakor znano, so vrši ljudsko štetje s stanjem 31. decembra 1910.
Gorske čete deželne brambe.
Za gorske čete deželne brambe se je vstavila višja potrebščina 1 200 000 kron. Za orožnike se izda več okroglo
900.000	K.
Za bogočastje in pouk
se proračuna z", leto 1911 2 559 217 K več kakor lani ali pravzaprav 3 656 459 kron. Potrebščine za visoke šole so pro-računane s 175.544 K, za studijske biblioteke s 371 K, za srednje šole s 870 087 kronami, za komcrcielne in mornariške šole s 96.022 K, za ljudsko šolstvo s 160.889 K in za ustanove s 20 461 K višje. — Red^ni izdatki za visoke šole se povišajo za 881.774 K glede na izpopolnitev in ustanovitev učnih stolic, zavodov itd. Pri srednj'h šolah se je zvišal ordinarij za 1 074 850 K, izredna potrebščina se je pa znižala za 227.763 K.
Skupni državni izdatki
obsegajo 32 poglavij. Za dvor so proračunani izdatki z 11,300.000 (1. 1910: 11 300.000 K), za cesarjevo kabinetno pisarno s 189 637 K (1910: 188 981 K), za državni zbor s 4.165 083 K (l. 1910: 4 082 684 K); za državno sodišče s 67 156 kronami (1. 1910: 67 048 K); za ministrski svet in upravno sodišče s 5 072.110 kronami (1. 1910: 4 902.930 K); prispevek k skupnim izdatkom je proračunan s 324,328.046 K (1. 1910: 350 184 890 K); za notranje ministrstvo s 54 178.960 K (1. 1910: 52.058.316 K); za ministrstvo deželne brambe s 97,107.350 K (1. 1910: 98,701.330 K); za bogočastje in naučno ministrstvo s 105,560.789 K (1. 1910:
103.001	572 I<); za finančno ministrstvo s 854,486.787 K (1. 1910: 818 327.143 K); za trgovinsko ministrstvo s 223,219 880 kronami (1. 1910: 223 956 400 K); za železniško ministrstvo s 749.776.900 K (1. 1910: 735 561 850 K); za poljedelsko ministrstvo s 59 345.024 Iv (1. 1910: 58.752 tisoč 128 K); za justično ministrstvo s 87,713.967 K (1. 1910: 86 387.991); za ministrstvo javnih del s 100 270 970 K (1. 1910: 100 458.323); za upravo državnih stavb s 4,181.173 K (1. 1910: 4,187.093 K); za novo stavbo, stavbno režijo in adaptacije s 25:374.280 K (1. 1910: 28 992 282 kronami); za najvišje sodišče s 717.400 kronami (1. 1910: 687.100 K); za penzije s 111,141.224 K (1. 1910: 99,024 596 K. — Skupni državni izdatki so torej prora-čunjeni v skupnem znesku 2.218196 tisoč 736 K, lani so pa bili proračunani s 2.780 822.657 K. Če primerjamo izdatke proračunane za leto 1911 s proračunom za letošnje leto, dobimo vtis. da je finančni minister marsikje zelo črtal izdatke, da je dobp proračun, ki izkazuje mali prebitoU.
Državni dohodki.
Finančni minister proračunava dohodke sledeče: Ministrski svet in upravno sodišče: 3 006 600 K (1. 1910: 2 934 200 K); notranje ministrstvo: 2 236 239 K (I. 1910: 2,180 367 K); ministrstvo za deželno brambo 1,571.203 K
(1. 1910: 2,072 883 K); bogočastje in naučno ministrstvo 17,146.199 K (1. 1910: 17,075 440 K); finančno ministrstvo 1 698 250 800 K (1. 1910: 1 662,680.723 K); trgovinsko ministrstvo 205,429.560 K (1. 1910: 191 737 690 K); železeniško ministrstvo 811 159 400 K (1. 1910: 776 176 990 K); na poljedelsko ministrstvo pride 23 188.756 K (I. 1910: 21,388 516 K); justično ministrstvo 4 551.263 K (1. 1910: 4 349 150 K); ministrstvo javnih del 40 254.370 K (I. 1910: 37.414 310 K); uprava državnih poslopj: 621.660 K (1. 1910: 468 049 K); nove stavbe, stavbna režija, prezidave: 789 222 K (1. 1910: 260 560); pokojnine 10 302 500 K (1. 1910: 9 002 505 K). Nobenih dohodkov ne izkazujejo poglavja: najvišja dvorna kabinetna pisarna, državni zbor, državno sodišče, skupne zadeve in najvišji računski dvor.
Vladno čnsopisje.
Dispozični zaklad ostane neizpre-menjen in so proračuna z 200 000 K. Oficielno časopisje stane davkoplačevalce 2 261.100 K, za uradni brzojavni urad so proračunani stroški z 828 000 kronami.
Za varstvo izseljencev
so vstavili v proračun 30.000 K. medtem ko je bila vstavljena lota 1910 postavka v ta namen v višini 130 000 K.
Za policijo v ralmaciji
so proračunali izrednih izdatkov 8000 kron kakor lani.
Deželna bramba. — Vo'aškl novinci. —
Orožniki.
Strošk; deželne brambe so proračunani z 61 60i 547 K. Stroški novačenja pa z 204 250 Iv. Orožništvo bo stalo po proračunu za 1. 1911 28 224.167 K, medtem ko je znašala postavka za orožništvo lani 27 319.868 K.
šolstvo.
Centrala, naučno ministrstvo, šolsko nadzorstvo, znanstvene akademije in zavodi dobe 6 010 410 K. Potrebščine za umetnost in za. arheolog'čne namene so proračunane s 3,417.228 K.
Verski zaklad
namerava na Kranjskem izdati za adapiejo graščine v Bohinjski Bistrici leta 1910 11 400 K. Za zeradbo ceste na Jelovci 2. obrok 20 000 K. Nadalje se izda za nakup Grassove žage v Bohinjski Bistrici 2. obrok 51.500 K. V Kranjski Gori se kupi neka gozdarska hiŠa,.za kar se izda 2000 K.
Za vseučilišča
na Dunaju, v Gradcu. Inomostu, Pragi, Lvovu, Krakovu in v Črnovicah so proračunani izdatki s 15 047 577 K. Za katoliške fakulteto v Solnogradu in v Olo-mucu in za evangeljsko dunajsko bogoslovno fakulteto so proračunani izdatki z 281.390 K Za laškn pravno fakulteto je proračunana pavšalna potrebščina s 70.000 K, medtem ko je znašala postavka za leto 1910 40.000 I\.
Tehnike.
Stroški za tehniške visoke šole na Dunaju, v Gradcu, Pragi. Brnu in v Lvovu so proračunani s 5,527.416 K, (1. 1910: 5,465.998 K).
Ostale visoke šole.
^ Dunajska poljedelska visoka šola izkazuje 621.066 K, živlnozdravniški vi-
soki šoli na Dunaju m v lvovm p5 360.584 K potrebščin.
Srednje šolstvo.
Redna potrebščina v letu 1911 i* gimnazije, realke in za višje deklišk« šole je proračunana z 32 510 543 K. Iz. redne rež'jske in učne potrebščine, sub vencije in dotacije so pa proračunani za kranjsko srednje šolstvo z 19 582, Z; Štajersko z 18.655, za Primorsko s 5455 in za Dalmacijo z 18,200 K.
Učiteljišča.
Potrebščine za 1. 1911 izkazujejo 6 060.274 K, (1. 1910: 5 948.576 K). Kranj ska dobi pod tem naslovom za režijski in učne izredne potrebščine 578. Pri. morska 8970 in Dalmacija 2000 K.
Za povzdigo ljudskega šolstva
dobi Primorsko 50.000, Dalmacija 30( tisoč K.
Finančno ministrstvo
potrebuje med drugim za carinsko upravo 5,786 000 K, za finančno straže pa 27,195.000 K.
Stroški za varstvo izseljencev.
Trgovinsko ministrstvo proračuna izdatek 100 000 K v varstvo izseljencev Izdatke v varstvo izseljencev toplo po zdravljamo, ker znamo, da so ravno naši poslanci (predvsem dr. Krek) sto rili vse, da vlada tudi za izseljence ka stori.
Obrtno nadzorništvo
bo stalo 1,039.680 K, (1. 1910: 992.740 K)
Za našo trgovinsko mornarica
Tu se je najbrže varčevalo, ker je proračunan skupni izdatek za službe po morskih pristairščih s 3,201 380 K (1. 1910: 3 334.180 K). — Za nove zgradb lie pa preračunavajo na. Primorskem 233 300 K, (1. 1910: 342 000), v Dalmaciji pa s 728 100 K, (1. 1910: 856.000 I<).
Za tržaška obrežna dela
ki so proračunana s 53 334 500 K se pro računava 11. obrok z 2,793.000 K, (leta 1910: 8 207.000 K!). Za mornariški ob-servatorij v Trstu so proračunani izdatki z 61.200 K, (1. 1910: 58.520 K).
Podpore paroplovstvu.
»Avstrijski Lloyd« dobi 10,799.100, dalmatinsko paroplovstvo 2 900.000 K; paroplovstvo z Južno Ameriko 2 000.000, paroplovstvo na Donavi 1,919.000, podpora trgovski mornarici 5,317.300 K, izpopolnitev morskega prometa 1,485.310 kron.	|
Tržaška skladišča.
Prometni izdatki so proračunani z 1 839.640 kronami, »Lloyd« dobi za erarju prodani hangar na molu III. anuiteto 89 260 K, za povečanje skladišč proračunavajo 70 000 kron.
Za poljedelstvo
se izda med drugim za državne učne zavode in preizkuševališča 851.691 K. Za pospeševanje poljedelstva se izda 26 879 195 kron. Za agrarske operacije dobi med drugimi deželami Kranjska 75 000 K, Koroška 40.000 K in Štajerska 40.000 kron.
Za obrtno šolstvo
se proračunava 12 740.084 kron. Kranjska dobi za režijske in učne potrebščine 8500 K, Štalerska 5000 K, Koroška 20.000 K, Dalmacija 41.500 kron
Za državne ceste,
in sicer za zgradbo se proračunava skupen izdatek s 16,976.168 kronami.
Tako je šel Jakob po svetu in ne sledu, ne glasu ni bilo za njim vso zimo.
Na pomlai pa, ob sejmu svetega Jelerja, je prinesel konjski mešetar Bricko v vas prvi glas o Repičevem Jakobu.
Govoril je v Gorici s cigani, ki so pripeljali z Ogrskega konje na trg, in ti so mu pravili, da se je takintak človek iz teh krajev pridružil njim in da mešetari in kupčuje zdaj s konji po Ogrskem od kraja do kraja. In ta človek ni mogel biti nihče drugi kakor Jakob.
Novica je šla skozi vas od hiše do hiše in potem iz vasi drugam in rastla in rastla.
Ko je prišlo prvič do ušes staremu Repiču in Repičevki, tedaj so se ljudje križali, ko so pripovedovali, kako se je Jakob pociganil, se odpovedal pravi veri, pohodil križ in se zapisal hudobi in se poročil s ciganko, ki je grda in črna kakor sajast kotel.
In oče in mati sta bridko jokala za sinom, ki se je pociganil ... Tam v globoki ogrski deželi pa je teklo vino od miz v krčmi sredi samotne puste in škanti so peli, da je odmevalo v zvezdnato noč, in pari so se vrteli v burnem Čardašu, kajti tiste dni je vzel Jakob
Sano in se zavezal za vselej s cigani. * * *
Repič pa so je preselil k sosedov!m in jim zapisal vso svojo beračijo, če pa. bodo držali pri hiši do smrti. Kašljal je, sedel pred hišo in so grel na solncu. Če so prišli cigani v vas, jih je izpraše-val o Jakobu, a nihče ni vedel, kod hodi.
Včasih so je razneslo po dolini, da ga je ta ali drugi videl tuinlam. pa veruj ljudem in njih govoroam! Saj je nemara postal Jakob v teh letih črn, bradat cigan in še oče bi pa nemara ne
spoznal več, če bi tudi prišla skupaj. * * *
Jakob je v resnici cigan'1 po svetu, Sana je bila njegova žena in otroke sta dobila, fanta in deklico. Fant je imel že štirinajst let, ko je Jakoba prevzelo nenadoma silno koprnenje videti zopet domovino. Večkrat, premnogokrat ga jo prijelo domotožje, a tako kakor sedaj še nikoli ne.
Domačija! Zlata beseda, bridkost in sladkost vseh popotnikov in tujcev in potepuhov po svetu! Širok je svet, pa kako naj ti nadomesti domačijo, kako naj ti da srečo, ki je tam? Cveto rožice, doline in gore oblačijo novo pomladno obleko, ptiči žvrgolijo, zvonovi zvonijo in nebo so smeje pomladi! .•.. Pa kaj vse to! To ni domače cvetje, to niso gore, na katere si gledal izpred domače hiše kakor otrok in mislil stoniti lepega dne nanjo in .so dotakniti neba. to niso ptičice, ki so ti pele v domovini! . . . Doma veš za vsako stezo, za vsak grm,
poslušaš zvonove in se smeješ, ker voš, da pojo: »Tonče v tiri, dol ga zderi!...« Ah, da, domovje! . . .
In takrat jo kupil Jakob dvoje ogrskih konj in se z drugimi ciganskimi prekupci podal proti domačim krajem. Dolgo, dolgo so hodili skozi Ogrsko, štajersko, skozi celo Kranjsko in nazadnje so s Cola zagledali Vipavsko dolino.
»O, domača dolina, raj sveta!« je vzklikal Jakob in imel solze v očeh od veselja.
In tisti večer je bilo njegovo srce tako, da se je napil in objemal vse kakor brate. O polnoči so potem šli dalje in bogat Kranjec s par konji z njimi. Pijan je bil in so je smejal Jakobu, ki je kakor v sanjah hodil tisto pot.
Črnega Lackota, ki je hodil z Jakobom in njegovo družbo, je premotilo vino in pohlepnost po zlatu, da je Kranjca zadržal za drugimi in mu porinil nož v srce. Truplo je skril v jarek ob cesti, njegove konje pa gnal oddaleč za. drugimi proti Gorici, kjer je bil drugi dan sejem.
Pa je žo tako naneslo, da se je vse izvedelo in da so drugi dan na sejmu zgrabili cigane, jih vklenili in zaprli, ker so sumili, da je eden izmed njih moral ubiti bogatega Kranjca. Edini, ki je ušel, je bil Lacko, sum je pa letel na Jakoba, ki je imel največ denarja in dolg nož pri sebi.
Dolgo, dolgo se jo vleklo preiskava, po vsej dolini so govorili o Jakobu, ki
se je pociganil, se zapisal hudobi in umoril bogatega Kranjca, za kar mu birič že vrv plete. Vsi so verjeli, da je Jakob ros ubijavec, le stari Repič je sedel z napol slepimi očmi pred hišo, molil rožnivenec in govoril: »Ne, moj Jakob ni... Neroclon je bil, pociganil se je. potepuh je — ubijavec pa ni..< Vem, da ni...«
Bogvokje so potem Lackota ujeli, ki je vse priznal, vse druge so pa izpustili.
Jakob je šel v domačo vas. klobuk poveznjen na oči, in ko je našel očeta, se je razjokal in prisegel: »Ne bom več ciganil no svetu ... Bog mi je priča, da ne! Izučilo me jo ...«
Stari Repič pa jo jecljal od veselja'. »Vse ti dam, moj Jakob... Hišo in njive in vse, kar je še ostalo. Tvoja žena in otroci — vsi naj pridejo domov! Saj si ti, Jakob, moj sin in oni tudi moja kri!«---
Pa kdaj se je vse to že godilo!...
Stari Repič leži že davno v grobu, tudi Jakob in Sana se starata. NjiJ» sin se je naveličal doma, ciganska kri mu ne d d miru in ga žene v svet. Pa njemu bo težje, nego očetu; ceste so res še lepe in ravne kakor včasih. Pn ljudje niso več taki, žandarji tiče za vsakim grmom, redk/>krat obiščejo cigani še naše kraje in njih škanti ne prepevajo in ne kličejo več v nrostosl in svet.
Za nove ceste je namenjeno, ln sicer kot izredna potrebščina v letu 1912 za Kranjsko 183.000 K, za Štajersko 631.150 kron, za Koroško 241.943 K, za Primorsko 962.650 K in za Dalmacijo 816.823 K.
Vodne zgradbe.
Za vodne zgradbe se proračunava (izreden izdatek v letu 1912) za Kranjsko 67.150 K, za Štajersko 486 773 K, za Koroško 340.100 K, za Primorsko 5000 K.
Idrijski rudnik
proračunava izredne izdatke (do 31. decembra 1912) s 180.000 K, cinkarna v Gabrjih pri Celju pa s 160.000 K.
Državne stavbe.
Notranje ministrstvo izda na Kranjskem za državne stavbe 14.100 K, na Štajerskem 11.506 K. Naučno ministrstvo na Kranjskem 128.459 K, na Štajerskem 305.993 K, na Koroškem 9400 K, na Primorskem 257.700 K in v Dalmaciji 237.400 kron. Finančno ministrstvo na Štajerskem 1150 K, na Koroškem 3800 K, po vseh deželah pa 300.000 kron. Trgovinsko ministrstvo za vse dežele 110.000 K, na Primorskem 180.000 K, v Dalmaciji 9000 K. Poljedelsko ministrstvo na Štajerskem 17.000 kron. Pravosodno ministrstvo na Kranjskem 44.900 K, na Štajerskem 1.030.000 K, na Koroškem 38 862 K, na Primorskem 51.300 K in v Dalmaciji 126 300 kron. Za kazirUniška poslopja se pa proračunava na Kranjskem 4000 kron, na Štajerskem 30.000 K in na Primorskem 31.000 kron.
Podrobno bomo še proračun kriti-kovali.
HRVAŠKA. Delovni program hrvaškega sabora.
Kraljev reskript navaja te le točke, ki naj bi jih sabor rešil: Volitev delegacije v budimpeštansko poslansko zbornico; ureditev nesporazumne-pa tolmačenja nekaterih točk nagod-be v obojestransko zadovoljnost; pravična rešitev železničarske pragmatike na temelju nagodbe; reforma občinskega zakona ln razširjenje občinske avtonomije; pomoč kmetijskemu stanu, predvsem ureditev cenenega kredita in nov lovski zakon; reforma v oddaji javnih del in prispevanju za vzdržavanje cest; omejitev izseljevanja in ureditev naseljevanja iz gosto v manj obljudene hrvaške pokrajine; ^popolnitev upravnega sestava z organizacijo upravnega vodstva; skrb za ljudsko izobrazbo, ureditev učiteljskih plač; reforma odvetniškega in notarskega reda, kazenskega zakona in ci-vilnopravdnega reda. — To je pač prvič. da predloži hrvaški ban toliko ljudskih reform. Seveda se ne bo veliko naredilo, vendar pa je to dobro znamenje, da je na Hrvaškem začela vlada sploh na kmeta nvsliti. Kakor znano, je ban sprejel te točke v kraljevski reskript po dogovoru z Radi-čevo seljačko stranko.
SaborsM klub Stranke prava
je za načelnika soglasno izvolil dr. Horvata, zapisnikar je poslanec Hrvoj, blagajnik Hrustič.
TRGOVINSKA POGODBA SRBIJE Z AVSTRO-OGRSKO.
15. t. m. se je pričela v srbski skupščini razprava o trgovinski pogodbi med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki pa se je za več dni prekinila, ker se mora skupščina vsled določil poslovnika pečati s poročilom verifikacij-skega odseka o treh spornih poslanskih mandatih.
SRBSKI POSLANIK NA DUNAJU.
Belgrajska »Stampa« poroča, da je namesto poslanika na Dunaju dr. Simiča določen vseučiliški profesor Sloboda Jovanovič.
SRBSKI PRESTOLONASLEDNIK.
Zdravstveno stanje srbskega prestolonaslednika, ki je obolel na tifusu, se je zadnje dni zelo zboljšalo. Prestolonaslednik sicer še leži, vendar pa nima več mrzlice. Z ozirom na ugodno stanje, se izdaja sedaj samo še enkrat na dan oficieino bulletin o prestolonasledniku.
KRALJ PETER PRI PAPEŽU.
Rim, 24. novembra. Zveze med Srbijo in Vatikanom so bile od tragične smrti kralja Aleksandra prekinjene. Ob priliki obiska na italijanskem dvoru namerava kralj Peter po-setiti tudi papeža v Vatikanu, s čemur so hoče na zunaj tolmačiti zopetne di-plomatične zveze med Srbijo in Vatikanom. Ker jo kralj Peter vladar pravoslavne države, v kateri so katoličani v veliki manjšini, se v Vatikanu ne bodo upirali temu, da obišče kralj Peter najprej italijanski dvor. Ob priliki obiska kralja Petra v Vatikanu se bo pogajalo o konkordatu, po katerem naj M se srbskim katolikom zagotovila neodvisnost v cerkvenih zadevah od stbskc države.
NA SMRT OBSOJENI APASI.
Pariz, 24. novembra. Pred tu-kajšnim kriminalnim sodiščem so se morali zagovarjati štirje apaši zaradi umora nekega carinskega stražnika in napadov na več drugih ljudi. Apaša Simoni in Marchi sta bila obsojena v smr', druga dva pa v petletno ječo.
REVOLUCIJA V MEHIKI.
Poročila iz Mehiko so zelo resna. Ni dvoma, da ima predsednik te republike opraviti z dobro organiziranimi revolucionarji V mestu Mehiki vlada dosedaj še popoln mir. Brzojavne zveze z severoameriškimi državami so pretrgane. Samo z odstopom predsednika Diaza se bo dosegel mir. Predsednik se ne more niti več zanesti na vojaštvo, ker je že del čet prestopil k vstašem. Pocestni boji v Orizabi so trajali več ur ter so se končali zelo krvavo. V Torreonu trajajo boji revolucionarjev z vojaštvom dalje. 2000 revolucionarjev se bori s 600 vojaki. Čuje se, da imajo revolucionarji velike izgube, vendar so odbili napad in ujeli mnogo vojakov. Chihuatuca je v nevarnosti, da jo napade 8000 do 10.000 revolucionarjev. 5000 delavcev pri grajenju severno-zahodne železnice revol-tira. Na mesto vstaje je odposlano vojaštvo. Železniški promet se nikjer ne vrši redno.
f TOLSTOJ.
Iz Peterburga se poroča, da se je Tolstojev sin Andrej izjavil, da bi se njegov oče sporazumel s cerkvijo, ako bi se mu izročilo metropolitovo brzojavko. — Češki narodni svet je poslal vsled smrti Tolstega sožaljne izjave ruski dumi in vdovi Tolstega. — V včerajšnji seji bosenskega sabora je posvetil posl. Majkič daljši govor spominu Tolstega, na kar se je sklenilo na predlog posl. Grgjiča, da se pošlje ruski dumi sožalna izjava.
!z „Oomaiola".
Zagreb, 23. nov.
U nedjelju, 20. o. m., predavao je u »Domagoju« g. Fr. Terseglav o »Pomenu religiozne in etične vzgoje za katoliškega inteligenta«. Moramo priznati, da smo se nadali velikom, ali tome što smo dobili, ne! To je bila p'o-povijed o Kristu, krščanstvu ljub'1 vi, bile su takove misli, kakovili mi Hrvati ne slušamo u Hrvatskoj. Nema u nas takova što!
Na predavanju je bilo gotovo samo djaštvo i predavač bi morao, da si laska da ga je slušala čitava hrvatska katolička inteligenca. Slušala tra je nova generacija katol. klera i lajikata i zahvalna mu je, da joj je dao zlatnih savjeta. kako da samu sebe odgoii. a onda i narod za sebe predobije. Pri-znajemo da danas iza predavanja dru-gačije shvačatno i liubav : rad za narod. U opče ovo dva dana što je bio uz nas, mnogo nas je naučio — i mnogi od nas gledaju realnijim pogledima u svijet.
Ovo lijepo predavanje izači če do-skora u prijevodu u posebnoj brošuri. Nadamo se da če postati pravi »vade mccum« svakog našeg katol. inteligenta. Mi bismo samo željeli, da nam češče tko od lirače Slovenaca dodje, da nas pouči, da pa bude brzo — kako je predavač rekao — u nas kraljevstvo Božje, a s njime i — Hrvatska velika!
K e 1 o v i č , si ud. phil.
Dnevne novice.
+ Nemški strah! Včeraj se je oglasila pri »nemškem Schulvereinu« na Dunaju deputacija nemških društev iz Gorice in tožila, da je vsled ustanovitve slovenskih paralelk na goriški gimnaziji goriško nemštvo in nemška gimnazija v nevarnosti. Namen teh tožba je bil seveda ta, da vrže »nemški Schulverein« nekaj tisočakov v Gorico in za nekaj časa nemštvo podpre. Ce mislijo Nemci po naših krajih, da si bodo na ta umeten način nemške gimnazije rešili, se motijo. Izkušnja uči, da so nemške gimnazije po naših krajih naenkrat prazne, kakor hitro se ustanovijo v naših mestih slovenski razredi. Tega ne more tudi nemški Schulverein preprečiti. Vlada bo pa imela kmalu priliko, da bo lake prazne gimnazije zaprla in si nekaj stotisočakov prihranila, kar ji bo prav dobro prišlo, ker so njene blagajne prazne.
-f- Na vprašanje »Edinosti«, kaj pravimo k »epilogu« dunajske »Volks-presse« ob priliki Tolstojeve smrti, odgovarjamo, da se nam čudno zdi. da se nas za to sploh povprašuje. Noben pošten in količkaj krščansko misleč človek ne more odobravati takega pisanja, nasprotno le z največjo indig-nacijo obsojati toliko sirovost, za katero pa je odgovorna le »Volkspresse::, ue pa krščanski socialci, ki ordineven
izbruh tega lista najodločneje zavračajo Kar se nas tiče, nismo še izlepa brali takih naravnost bezniških izrazov, za katere bi moralo pač biti do konca dni sram tistega omejenega človeka, ki si domišlja, da je krščanski, pa je zagrešil tako nekrščansk članek. Tolstoj je in ostane kljub svojim velikim napakam velik človek, katerega soditi pristoja najmanj »Volksprcssi«.
-f Interview »Secola« z dr. šus'er-šičem glede laške fakultete. Dunajski korespondent milanskega lista »Se-colo« je interviewai dr. Šusteršiča glede laško fakultete. Dobil je sledeči vrlo kratki odgovor: »Zelo obžalujem, da ne morem podati konkretnih izjav, ki jih vi želite. Saj nedoločno in negotove fraze itak ne bi imele za vas nobenega pomena, kajneda?« —■ Dopisnik je interviewai tudi Mandiča, ki jo tudi dejal, da ne more nič gotovega povedati, izrazil pa mnenje, da ne vidi razloga, zaradi katerega naj bi ob-strukcija Jugoslovanov ponehala.
-j- Veliko zborovanje V. L. S. v Trbovljah so vrši v nedeljo, 27. t. m., dopoldne ob 9. uri v »Društvenem domu«. Dnevni red: Občinske volitve v Trbovljah. Na shodu govori tudi poslanec dr. Benkovič.
-f Kanonično umeščen jo bil danes na župnijo Bohinjsko Belo č. g. Karol Čerin, kn. šk. tajnik v Ljubljani.
—	Naši narodnjaki in reševalci delavskega vprašanja. Med tržaškimi Slovenci zavzemajo lepo število službujoča dekleta. Ona, katera hočojo ostati zvesta materinim naukom, se trudijo, da se obrane verna in pošte na, pristopajo večinoma v Marijino družbo. Ob prostem času jih zbira ta v svojih prostorih k poduku, pošteni zabavi in delu. Vsakega pravega rodoljuba in prijatelja delavcev, naj so prišteva katerikoli stranki, bi moralo to veseliti. Pa temu ni tako. Nekemu tržaškemu gospodu, narodnjaku seveda in reševalcu delavskih koristi — pravijo, da je v odboru delavske narodne organizacije — so ta dekleta že od nekdaj v želodcu. Ob vsaki priliki, ko se oglaša v »Slov. Narodu« in stresa svojo jezo nad »škodljivce« tržaških Slovencev. spominja se tudi teh na;ih deklet, seveda na način, ki razkriva njegovo domišljavost in plitvo izobrazbo. »Omejene dekle«. I ak o se je glas'lo v dopisu preteklega tedna. V prejšnjih dopisih je pa kar mrgolelo enakih in še hujših zaničevalnih pridevkov. Mi bi tega gospoda., da enkrat ž njim obračunamo, vprašali, s kako pravico on žali naša poštena slovenska dekleta. Niso li ona kri naše krvi in vredna naše ljubezni? Ali mu jo narodnjaštvo le fraza, za katero skriva svoje sebične in svobodomiselne namene. More so li smatrati delo takih ljudi v prid delavstva resno in resnično, ko tako nizkotno zaničujejo delavke, ki slučajno niso v njegovem taboru? Ljudje pravijo da jo narodna delavska organizacija privesek tržaški liberalni stranki. — Potemtakem so morda ne motijo. — Slednjič to ni človekoljubno delo in no dela posebne časti človeku, ki se zaganja v revna dekleta, kal era so morala v svet za grenkim kruhom po tujih službah. Krščanskim rodoljubom Sirom naše domovine je znano, da se jo ustanovil v Trstu v ulici s. Francesco št. 15, I. nadstropje, zavod sv. Cite, zavetišče za brezposelna dekleta. Zavod oskrbuje zveza »Marijin dom«, katera jo učlanjena v krščanski socialni zvezi, in vodi ga v strogo krščanskem duhu. Zavod ima na razpolago 24 postelj. Rodoljubi, županstva, posojilnice, podpirajte po moči to naše mlado podjetje! Naslovite na zavod dekleta, katera se odpravljajo sem za službo. To je edini zavod, v katerem smatrate lahko svoja dekleta varna pred vsakršnimi škodljivimi vplivi.
—	Nemštvo v Gorici. Včeraj se je vršilo na Dunaju posvetovanje nemškega »Schulvereina«, ki so so ga udeležili tudi »zastopniki nemštva« v Gorici, kakor poročajo listi. Ti »goriški zastopniki nemštva« so tožili o težavnem položaju goriških Nemcev, ki je nastal v prvi vrsti zaradi tega, ker so se upeljale slovenske paralelke na gimnaziji v Gorici. Posvetovanja so se udeležili poslanci dr. Grofi, dr. Sylvester, Dobernig, dr. Schreiner, dr. pl. Hofmann-Wcllenhof in Wastian. Mi »težavnega položaja« Nemcev v Gorici nikakor ne moremo umeti.
—	Banca popolare v Trstu. Včeraj se je vršilo v Trstu posvetovanje delničarjev falitno. Banco popolare, na katerem se jo sklenilo, da se na današnjem občnem zboru te propadle laške banke predlaga za likvidiranje ter se za predlog glasuje. Delničarji zahtevajo, da morajo biti zastopani mod likvidatorji ter si pridržujejo pravico staviti upravni svet banke na odgovor. Izkušali bodo uvesti proti upravnemu svetu sodno nostopanic.
—	Iz davCne slutbe. Računska podčastnika Jožef Pivk pri 97. poš-polku v Trstu in Jožef Peršak pri 17. pešpolku v Golovcu sta imenovana za davčna asistenta, in sicer prvi pri davčnem uradu v Ljubljani, drugi pa v Črnomlju.
—	Surovež. Josip Valončč star^ vžitkar iz Sp. Bitenj št. 34 je jako surov in prepirljiv človek. S sinom živi v vodnem prepiru, odkar mu je izročil posestvo. Ravnotako no nvoro trpeti svoje sinahe ter jo vodno in povsod obrekuje in zmerja. S svojo ženo Heleno postopa vedno jako surovo. Dne 9. t. m., ko se je podala k počitku v svojo posteljo, jo jo naenkrat, brez vsakega povoda v postelji napadel in jo pričel daviti ter z rokami tepsti. Vsa zadeva prišla je na uho orožništvu in dno 23. novembra 1910 bi se imela pred c. kr. okrajnim sodiščem v Ilirski Bistrici vršiti proti njemu kazenska razprava. Toda s tem še ni bil zadovoljen; in tako je dne 22. novembra 1910 proti večeru zopet po svoji navadi iskal »intrige«, hoteč so na vsak način s sinom in sinaho prepirati. Ko mu je sin rekel, da so no mara z njim prepirati, začel je po stari navadi sinaho zmerjati; ko mu tudi ta ni hotela dati povoda za prepir, ga je to tako ujezilo, da je zgrabil sekiro in s topim koncem iste udaril sinaho po desni strani glave. Sin to opazivši, skoči k njemu, da bi mu izvil sekiro iz rok, toda naletel je slabo, ker tudi njemu je prizadejal z nožem lahko poškodbo na desni roki. Takoj nato, ko so mu s pomočjo dru-gih ljudi sekiro odvzeli, odstranil se jo Josip Valenčič star. misleč, da je dosegel svoj namen in šel k bližnjemu sosedu Grahorju, zlezel na streho in skočil raz nje na cesto ter se pri padcu na nogah in hrbtenici težko telesno poškodoval. Zona se še vsled zadnjih poškodb vedno v postelji nahaja. Si-nahino zdravje jo jako opasno, ravno tako tudi njegovo. Kljub temu, da se smrtno-ncvnrno poškodovan v postelji nahaia. vendar v postelji mesto, da bi svoj čin obžaloval, tako hudo preklinja da je ljudi kar groza. Josip Valenčič sfnr. io hud alkoholik in dela-mržen človek.
—	Srbski rodoljub. Belgrajska »Polit:ka« poroča, da v Kninu v Dalmaciji umrli veletržr.c Ivan Popovic zapušča vse svoje veliko premoženje srbski državi.
—	Nezgode. France Letnar, kajža-rice sin na Dobravi, je hotel doma na vrtu veverico ustreliti. Ko je puško sprožil se mu je razletela in mu nevarno poškodovala dva prsta leve roke. —• Doma v Selščeku je v Ameriki bivajo-čei?a bajtarja žena Ivana Mramor vo-?.'la drva domu. Pri tej priliki se ji jo naloženi voz prekucnil. Med tem ko ga je pomagala vzdigniti se je v ob vozu zataknjeno sekiro vrezala v desno roko in si jo težko pohabila. — Pri stavbi »Mladike« v šulvcovi ulici v Ljubljani je padel Ivan Stepančič. zidarski polir pri Tonniesu ob priliki, ko je stavbo nadzoroval, približno iz 15 metrov vročine ter si pohabil hrbtenico. — Terezija I.ikosar, mesarjeva žena v Cerkljah, je v temni noči doma pred vežo tako nesrečno padla, da si je razbila nos. Pogodba jo opasna.
—	Slepar. K posestnie.i Jeri Ogrine v Dulo jo prišel mešotar Anton Janežič pod pretvezo, da ga pošilja njeni stric. Marko Sova ter naj mu da od istega pri gospodinj' shranjeno obleko. Nič slabega sluteča Ogrinc. je Janožiču verjela in mu izročila precej obširen zavitek. Umevno jo kako se je začudila gospodinja. ko je čez par dni prišel sam str'c po obleko, kateremu io vso povedala. Sova jc tnkoj sumničil .Tanežiča kot storilca. Ta jo priznal, da je vzel po naročilu Sove obleko, in ker ga ni isti dan našel, mu jo jo med tem časom nekdo izmaknil Pri hišni raziskavi se je pa našlo več reči ki so last Marka Sove, .Tanežiča pa nobena laž ne bode rešila prod kazni jo.
—	Huda žena. Imoviti posestnik Tomaž Seliškar ima jako hudo ženo, po imenu Marijana, ki jo pa 26 let mlajša od njega. Mož pa ima vrhu tega šo to nesrečo, da je žo šest tednov bolan. Prod enim mesecem ga jo njegova \la-rijanica s polenom napadla in ga po glavi udarila, vsled česar trpi mož večkrat na glavobolu. Večkrat ga je tudi z nogami osuvala, tako da od tega časa čuti v hrbtu hudo bolečine. Seliškarju pa vzl'o njegovemu precejšnjemu premoženju huda žena kljub njegovim prošnjam jesti ne privošči in ga pusti celo dopoldne stradati Da ni njegovega brata Petra, bi so mu dostikrat še hujšo godilo. Zona ima pa šo tudi to slabo lastnost, da se večkrat žganja napije, in takrat vselej podivja. Gotovo bode morala tu roka pravice vmes poseči.
—	Predsednik anelaclislepa sodišča v Trstu, Jakopič, gre menda v kratkem v uokoj.
Gg. organiste in cerkvene pevce opozarjamo na oglas »Katoliške Buk-varne«, ki nudi posebno za predstoječi božični čas in praznike lepo izbiro naših najboljših cerkvenih skladb.
Zborovanje iMavaih s!m.
Ljubljanska podružnica I. avstrijskega društva državnih slug je priredila preteklo soboto zvečer v salonu hotela »Ilirija« javen društven shod. Otvoril ga je predsednik Marinko, ki je pozdravil navzoče zastopnike sorodnih društev državnih naslavljencev, navzočega državnega poslanca Gostinčarja, kakor tudi ostale zborovalce. Na dnevnem redu je bila točka: »Splošna draginja in nje uničujoči vpliv na državne sluge.« Predsednik Marinko je dobro osvetlil razmero, v katerih žive državne sluge. Povdarjal je, da so plače nezadostne ter da se z zadnjo regulacijo plač položaj pravzaprav ni nič izpre-menil. Vse se draži. Ako pa v sedanjih časili kapitalist dviga cene, potem imajo nižji slo ji tem večjo pravico, zahtevati večje dohodke. Zato je popolnoma upravičena zahteva državnih slug po draginjski dokladi. Državni poslanec Gostinčar ji- uvodoma povdarjal, da se je po dolgem času državnim cestarjem izboljšalo plače, doseglo pa se še ni ničesar glede pokojnine, kar se bo pa tudi moralo zgoditi. Sedaj bodo dosegli cestarji po 32. službenih letih 108 oziroma 118 K na mesec plače. Nato se je govornik obširnejše bavil z draginj-skim vprašanjem. Povdarjal je, da ni samo v Avstriji draginja mesa, ampak povsod, ker pač živine primanjkuje. Ne poznamo pa samo draginje mesa, ki se bo mogla odpraviti le z izboljšanjem živinoreje. Premog n. pr. se jo v zadnjih desetih letih podražil za 100 odstotkov, kljub temu, da so plače delavcem niso zvišale za 25 odstotkov. Draginjo delajo v prvi vrsti špekulantje. Tako je bilo n. pr. lansko loto jeseni žito dražje po žetvi kot pa letošnjo spomlad. To gotovo niso zdrave razmere in enkrat bo treba z vso silo nastopiti proti špekulantom, ki pokupijo vse pridelke, potem pa narekujejo po svoji volji cene. Pri odpravi draginje pa ni poklicana sodelovati samo država, ampak tudi druge korpo-racije. Občine bodo moralo same organizirati producente in aprovizacijo mest, ako hočejo izogniti se vsaj deloma draginji. Kdaj sm6 imeli v Ljubljani kake razstave živine, veliko živinske semnje itd.? Saj vemo, da se n. pr. z Dolenjskega pripelje na ljubljanski trg samo kako dvakrat ali trikrat prekupljeno kokoš, medtem ko se jajca prodajajo drugam po i ali 5 v komad. Govornik je podrobno obravnaval dra-ginjsko vprašanje ter povdarjal končno, da bi morala imeti naša državna vlada pač več gospodarskega duha, ako se hoče res kaj ukreniti proti neznosni draginji. — O neznosnih razmerah, katere jo povzročila draginja med drž. uslužbenci jo govoril tudi g. llibšcr. — Poslanec Gostinčar je tudi povdarjal, da je draginjski odsek državnega zbora na Dunaju samo pesek v oči celi Avstriji. Ničesar ni ukrenil, razen toga, da je sklenil predlagati v prihodnjem zasedanju, naj se dovoli šest milijonov kron v podporo stavbinskim društvom. Sčasoma bo moralo priti do tega, da bo država sama zidala stanovanja za svoje uslužbence. Na shodu so je od strani zborovaloev tudi povdarjalo, kako neumno je pospeševal ljubljanski magistrat stanovanjsko draginjo. Tako je n. pr. Pongratz iz Gradca hotel zidati nasproti Mnrijanišča 3nadstropno hišo z malimi stanovanji za nižje sloje, a magistrat. mu ni dovolil. Ravno tako je bilo tudi z Gorupom, ki jo hotel zidati delavska stanovanja. To razmere bo treba izpremeniti, kakor so so culi medklici zborovalcev. Nato so je na predlog g. Hibšerja sprejela soglasno sledeča resolucija. — »Splošna pretirana draginja živil, stanovanj in drugih potrebščin pripravila jo državne sluge v tako skrajno obupen položaj, da je nujna potreba istim odpomoči. Ker so vsa sredstva proti draginji in vsa tozadevna pogajanja bila dosedaj brezuspešna in tudi nimamo upa v doglednem času omejitve draginje, sila je pa prikipela do vrhunca, je edina rešitev, da se c. kr. državnim slugam priskoči na pomoč z draginjsko doklado, ki bi so imela nemudoma nakazati. Pri slučajnost ih se je obravnavalo še več drugih podrobnosti, na kar je referirol gospod Rokovec, kako bi se moglo osnovati nekako društvo samopomoči, to je nekak vdovski in sirotinjski zaklad. — Nato se je shod zaključil.
Štajerske nwit2.
š Grof Clary, štajerski c. kr. namestnik, je izpolnil vročo željo nemških nacionalcev. Na mesto vpokojene-ga podpredsednika pri štajerskem cesarskem namestništvu v Gradcu dr. E. Netoliczka je imenovan dvorni svetnik Ilammer-Purgstall, zaupnik vsenem-cev v namestništvu. Za toga moža so se z vsemi silami potegovali nemški nucionalci. Grof Clary je storil s tem zopet veliko uslugo svojim zvestim lakajem. Ilammer-Purgstall jo velik prijatelj »frajzina« in bo gotovo skušal v novi službi udejstvovati svoje cilje.
š Iz politične službe. Okrajni glavarji pl. Kriehuber, grof Stugkli in pl. Schonfeld so imenovani namcslniškim svetnikom. Voditelj okrajnega glavarstva v Slov. gradcu pl. Poiger je imenovan za okrajnega, glavarja istotam. — Na. Spodnjem Štajerskem so v politični službi skoraj sami »Nemci«. Zakaj se neki Slovenci ne posvetijo bolj tej državni službi?
š Samoumor cleželnosodnetia svetnika. Deželnosodni svetnik Kuess iz Beljaka, ki je bil v nekem sanatoriju v bližini Gradca, si je včeraj 23. novembra v Gradcu prerezal v neki briv-nici vrat z britvijo. Vzrok samoumora ni znan.
LtoMianske novic?.
lj Kršč. ženska zveza ima v petek 25. t. m. ob 4. uri popoldne redno predavanje v »Unionu«. Predava č. g. kanonik Sušnik.
lj Knjigovodski tečaj S. K. S. Z. Prvo redno predavanje bo prihodnjo soboto ob 8. uri zvečer v prostorih »Slovenske trgovsko šolo«. Kdor so želi udeleževati tečaja, naj takrat pride v zgoraj omenjene prostore.
lj Izredni občni zbor društva kranjskih deželnih uslužbencev se vrši v nedeljo, dne 27. t. m., ob 5. uri popoldne v društvenih prostorih pri »Miku-žu«, Kolodvorska ulica št. 3. Na dnevnem redu bo izprememba društvenih pravil, ker so stara v marsikakem oziru preveč pomanjkljiva. Ker je ta točka dnevnega reda zelo važna, se vabijo vsi člani, da se udeleže občnega zbora polnoštevilno.
lj Lcvska razstava v Ljubljani. Otvoritev lovske razstave v veliki dvorani »Mestnega Doma« je v soboto, dne 26. t. m. ob 12. uri opoldne. Od toga dne počenši bode razstava otvor-jena vsak dan od 10. ure dopoldne do 8. ure zvečer. Vstopnina znaša, ob delavnikih 50 vin. za osebo. — Da se omogoči tudi najširšim krogom obisk to velezanimive razstave, določila so je za. nedelje in praznik vstopnina na 20 vin. za osebo. — Ker je v veliki dvorani »Mestnega Doma« na razpolago precej več prostora, kakor ga jo bilo na kranjskem oddelku razstavo na Dunaju, mogli so se posamezni objekti in skupine divjačine bolj razširiti ter pride vsak predmet in vsaka lovska skupina tukaj še mnogo bolj do veljavo, kakor na jubilejski razstavi na Dunaju. Obisk te zelo bogate in res inte-resantne razstave prav toplo priporočamo no le lovcem, temveč tudi širšemu občinstvu, ker nudi vsakomur dokaj zanimivega in podučnega.
lj Umrl jo poslovodja tvrdke A. Zeschko g. Julij Grohmann, star 65 let.
lj Umrla jo v Ljubljani Iva,lia Koc-mur, delavčeva hči, stara dve loti.
lj Bračič contra Pire. Včeraj popoldne je deželno vzklicno sodišče zavrnilo vzklic hotelirja Bračiča in natakarja Filipa Zorca proti razsodbi prvega. sodišča v znani zadevi, ker jo bil časnikar Pire topen v »Unionu«. Vzklicno sodišče jo potrdilo prvo razsodbo. po kateri je Filip Zore obsojen v tri dni zapora, Bračič pa, ki jo sodaj hotelir v »Iliriji«, na 30 K globo. Isto-tnko morata obsojenca povrniti Pircu 50 K zdravniških stroškov ter plačati 100 K za bolečine, kakor tudi vse sodne stroške. Bračiča jo zastopal dr. Fottich-Frankhoim, Pirca pa dr. Vo-dušok.
Telefonska Sn brzojavna poroiila.
UKREPI »SLOVENSKEGA KLUBA«.
Dunaj, 24. novembra. »Slovenski klub« je včeraj imel zelo dolgo sojo. Poslanci so nova člana kluba, prof. Jarca in Vrstovška zelo prisrčno pozdravili. Politična debata so jo koneč-110 prekinila z motivacijo, da treba po-
čakati, kakšne sklepe stori glede laške fakultete zveza čeških poslancev in kakšno stališče v tem oziru zavzame. Iz istega vzroka se je odgodila seja parlamentarne komisije »Slovanske Unije«.
OTVORITEV PARLAMENTA.
Dunaj, 24. novembra. K današnji otvoritvi parlamenta so prišli poslanci »Slovenskega kluba« z naglji v gumb-nicah, da slave novoizvoljena poslanca prof. Jarca in Vrstovška, ki sta stefrila zaobljubo. Seja se je v največjem miru otvorila in vršila. Finančni minister se je takoj dvignil, da predloži, motivira in brani svoj famozni proračun. Ker je bilo že prej znano, s kakšnimi tintami je zakril svoje strašno gospodarstvo, se je njegov govor sprejel popolnoma mrzlo. Finančni minister topol tudi ni v svoj govor vpletal svojih običajnih vicov, ker je topot ves njegov budget jako slab vic.
PRORAČUNSKI PROVIZORIJ.
Dunaj, 24. novembra. Prebitek SI 1.036 K v državnem proračunu za leto 1911. je .finančni minister Bilinski na kaj Čuden način izračunal. Proračunski provizorij, ki ga je vlada danes parlamentu predložila in ki ima trajati šest mesecev (do 30. junija 1911), kaže v bengalični luči strašno finančno gospodarstvo sedanjega finančnega ministrstva. Še nikoli ni bil predložen tak mizerni budget, šc nikoli se ni tako očito pokazalo, kako grozno se gospodari pod sedanjo vlado. Finančni minister zahteva posojilo 135,840.597 K v svrho železniških investicij. Nadalje zahteva pooblastilo, da sme državne nepremične lastnine, ako ne gre črez določeno vsoto, prodati brez dovoljenja parlamenta in vzeti na tako objekte hipoteke. Slično pooblastilo zahteva za zemljišča, ki so last državnih železnic, ako ne gre za več kot 50.000 kron. Prebitek je izračunan tako, da prikriva le dejanski veliki deficit. Saj je moral finančni minister porabljati gotovino v blagajnah; okoli 2,790.000 K gre za tržaško pristanišče, 7 milijonov za železniško investicije in drugih izrednih izdatkov je nad 100 milijonov. Dohodke iz tobaka je na podlagi nameravanega podraženja cigar in cigaret proračunal za celih 20 milijonov višje kot za lani, dohodke iz državnih železnic za 33 milijonov več itd.; že na tem se vidi, kako je minister delal, da je prišel do finančnega ravnovesja.
Dunaj, 24. novembra. Od proračunskih postavk za 1. 1911. je omeniti: Za ujme za vse dežele okroglo 3 milijone, za melioracije okroglo 8 milijonov, za živinorejo in vnovčenje živine okroglo 6 milijonov, za telegrafsko in telefonsko omrežje okroglo 10 In pol milijonov, za poštne automobile 500.000 kron, za. regulacijo in kanalizacijo ga-liških rek okroglo 4 milijone, k avstrijskemu Lloydu prispeva država okroglo 10 milijonov, k dalmatinskemu pa.ro-plovstvu blizu 3 milijone, k južnoameriškim zvezam 2 milijona, k donavskemu paroplovstvu blizu dva milijona.
Dunaj, 24. nov. Glede K r an j s k e so vredne, da se omenijo, sledečo proračunsko postavke: Na I. in II. državni gimnaziji se sistemizira po ono dej. učiteljsko mesto extra statum; za II. državno gimnazijo je namenjenih nadalje 3500 K, za nemško 10.000, za gimnazijo v Kranju v svrho naprave bo-taniškega vrta 1000, takisto dobi Kočevje gradbeni prispevek za svojo gimnazijo: za zgradbene stroške II. državno gimnazije v Ljubljani jo upo-stavljen 5. in 6. obrok 26.000 K, kranjska gimnazija za. električno razsvetljavo 2000 K, za zgradbo gimnazije v Rudolfovem 4. obrok 100.000 K, za različne poprave in nabave na učiteljišču je namenjenih 6600 K, na državni obrtni šoli se od 1. julija 1911 en učitelj poviša v 8. čin. razred, od septembra 1911 pa sistemizirati dve učiteljski mesti 9. čin. razreda, in nastaviti dve učiteljici ter dva del. mojstra. Za državno obrtno šolo jo upostavljen tudi 1. obrok 5500 K za opravo glavnega poslopja, 3000 K pa za preselitev; dvorazredna trgovska šola dobi 7000 K in za slovenske paralelke v Celju 1200 K. — Za cestno in mostne zgradbe jo namenjenih: za most črez Belo pri Kranju 16.000 K, most čez Krko 10.000, cesta Kilovče 1500, most črez Kolpo 8500, most črez dobliški potok 17.000, cesta iz javorniške planino v cirkniško dolino 10.000 kot. 1. obrok, cestna zgradba pri Suhem rebru v postonjskem okraju 10.000 kol 1. obrok, za tacenski most 20.000 kot 2. obrok, za most črez Ljub-
ljanico pri St. Jakobu 30.000 kot tretji obrok, za popravo karlovške državni ceste pri Metliki 9. obrok 45.000, za tlal | kovanje Dunajske ceste v Ljubljani kot 10. obrok 15 000 K. — Regulaciji rek: Sava blizu Brežic 57.000 kot četrti obrok in regulacija Save pri Kresnica! kot 2. obrok 10.000. — Za uradne eral rične zgradbe: za uradno poslopje I Postojni kot 3. in 4. obrok 14.000 K, i Senožečah kot 3. obrok 50 000 K.
Dunaj, 24. novembra. Prispevek z; izredne vojaške izdatke ob prilik aneksije odpade na avstrijsko državn< polovico 5,300.000 K.
KONFERENCA VEČINSKIH NAČEL» NIKOV.
Dunaj, 23. novembra. Pod predsedj stvom zborirčnega predsednika dr, Pattai-ja se jo vršila danes konferenc^ načelnikov večinskih strank. Lahi so zavzemali stališče, da se mora laška fakulteta že v tem delu zasedanja rešiti in da ima v budgetnem odseku zadeva glede fakultete priti takoj, torej še pred proračunskim provizorijem na vrsto. Nemški poslanci so pa poudarjali, daj se mora vprašanje laške fakultete pači definitivno rešiti, da. pa ne sme tvoriti ovire za drugo parlamentarno delo. Zato da je potrebno stopiti z obstrukci-jonisti, zlasti s Slovenci, v dotiko. Treba najprej budgetni provizorij rešiti. Lahi so nato izjavili, da sicer nočejo da te reči napraviti nikak casus belli, dd pa hočejo, da se vprašanje laške fakulj tete čimpreje reši. Predlagali so zatofc naj se v budgetnem odseku konča naj« prej saj generalna debata o laški fakulj teti, potom pa naj pride tam na vrst<^ provizorij. Posvetovanja so so nato pre* kinila in se bodo nadaljevala. Dr. Was! silko in nemški svobodomisleci s| predlagali tudi. naj zbornica počastj spomin Leva Nikolajeviča Tolstega. Zbornični predsednik Pattai pa je iz» javil, da mu ni mogoče temu ustreči.
POSLANEC DR. GRrGORČIČ PONE.
SREČIL.
Dunaj, 24. novembra. Danes je po* slanec »Slovenskega kluba«, dr. Gre« gorčič, ko je šel v parlament, po za* mrznjenem trotoaru spodrsnil in tako padel, da si je dva prsta precej opasno izvil. Povezal mu jih je takoj češki poslanec dr. Velili.
LAŠKE SKRBI OT-r^E TRŽAŠKE STOLICE.
Trst, 24. novembra. »Piccolu« po* roča danes njegov poročevalec z Du. naja, da se poleg dr. Andreja Karlina, ki uživa ugled izobraženega in finega moža, ki pa »ne bi mogel vladikovatf nad dijecezo, po veliki večini laško« (!)I imenuje zadni čas g. dekan na Opči-nah, Ivan Slavec. Se beleži z vso rezervo.
VELIKE IZPRFMFMBr V SRBSKI DIPLOMACIJI.
Belgrad, 24. novembra. Minister za zunanje zadeve Milovanovič gre zaj poslanika, v Berolin, njegov naslednik! pa bo Nikolič, sedanji predsednik skupščine, ki bo prevzel tudi ministrsko predsedstvo, ker je Pašič imenovan za predsednika državnega svefa. Na mesto dunajskega poslanika Si-miča stoni Jovanovič. v London gre Vesnič, clozdaj v Parizu, v Pariz pa pride Protič. V Bukarešt. gre Jaša Ne-, nadovič, v Carigrad Mihajlo Ristič, atenski poslanik Boskovič pa menia s peterburškim Popovičem.
REVOLUCIJA V BRAZILIJI.
London, 24. novembra. Poročila, ki dohajajo semkaj iz Brazilije, pravijo, da je brodovje prod Rio de Janeiro revoltiralo in da je tudi na celini izbruhnila vstaja. Vlada je brzojavila svojemu poslaniku v Londonu, da se vstaja na jako kritičen način razširja in da so je pred Rio do Janeiro uprlo moštvo eno dreaclnougbtke zoper častnike in začelo mesto bombardirati.
REVOLUCIJA V MEHIKI.
New-York, 24. novembra. Revolucija io čeclaljebolj resna. Neko poročilo pravi, da so uporniki v E1 IJaso umorili predsednika republike Porfirija Diaza, vendar pa se to poročilo še ne potrjuje. Sicer pa so tudi vse brzojavne zveze uničene. Na jugu se revolucija hitro razširja, severna mesta pa je baje vlada zopet vse pridobila.
Književnost.
* Dekle z biseri. Povest iz prvih časov krščanstva. — Ta krasna izredno zanimiva povest jo ravnokar izšla kot
*YH SllTTNFRurar'Prva naivečiadomača ........• - nm" ':: M
"• • ' . ^ *exportnatvrdkaur.zlatnine '»T — ",K() " gfk-—	in srebrnine. bastna tovarna urvSvici. :
13 zvezek »Ljudske knjižnice« v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani. — Izkušnja nas uči, da so najboljši romani in sploh najkrasnejši pripovedni spisi vseh slovstev, ki so si takorekoč v poletu osvojili svat in bili v najkrajšem času prevedeni v vse kulturne jezike, zajeti ravno iz početnih časov krščanstva, katerim ne more tudi naj-brezvernejši pisatelj odrekati prvenstva in vzvišenosti nad vse dogodke, ki jih je v teku tisočletij človeškega obstoja zabiljožila svetovna zgodovina. — Ta velika doba — reči smemo viteška doba vsega človeštva, kajti nobena druga Še ni porodila toliko junakov in nesebične požrtvovalnosti — nudi pisatelju tudi najboljšo priliko, da spiše veliko delo. Kdo ne pozna del kakor »Quo vadiš«, »Ben Hur« itd., ki so V3led svoje umetniške in moralne popolnosti postali last vsega omikanega sveta, svojim pisateljem pa ovili čelo z vencem nevenljive slave ter jim zagotovili hvaležnost potomcev. Med slednjimi deli zavzema po svoji prekrasni vsebini in dovršeni pisateljski umetnosti odlično mesto tudi »Dekle z biseri«, povest, ki jo izšla izpod peresa angleškega pisatelja H. Rider Haggard, a je sedaj prevedena skoro v vse jezike. Slovenski prevod je tako dober in vzoren, da bi človek mislil, da Čita originalno delo. Povest je prepletena z izredno zanimivimi dogodljaji in mičnimi zaplet-ljaji ter bravca priveže nase z neodolji-vo silo tako, da knjige ne moro odložiti, dokler ne pride do zadnje strani. Izobražencu bo nudil poseben estetični užitek razvoj ljubkega značaja krasne Miriam, ponosnega in možatega značaja Markovega ter skritega, dvomljivega značaja Kalcbovega; vso te je pisatelj res mojstrsko naslikal, kakor da jih je izklesal iz marmorja. To niso več suhe prazne podobo, temveč bitja polna življenja; zdi se nam, ko čitamo povest, da zremo lepi Miriam v krasno lice, čujemo biti junaško srce plemenitega Marka ter skušamo razkriti zahrbtno početje mračnega Kaleba. Povest., ki je polna dejanja in se odlikuje po prebogati vsebini, se bo vtisnila vsakemu bravcu neizbrisno v spomin. — Kljub svoji obširnosti stane knjiga, ki broji okoli -400 strani, v elegantni opremi samo 2 K 20 vin., krasno vezana pa 3 K 20 vin. — Knjiga se bo razposlala naročnikom »Ljudske knjižnice« tekom tedna, toda le onim. ki šo že poravnali svoje prejšne račune.
Kurzi efektov in menjic.
dne 23. novembra 1910.
Skupna 4% konv. rentru maj—no-	
vember ...........	9310
Skupna 4" 0 konv. renta, januvar	
—julij...........	9310
Skupna 4-21' 0 papirna renta, fe-	
bruar—avgust ........	9670
Skupna 4-2°,srebrna renta, april	
—oktober.........	9070
Avstrijska zlata renta ...	11585
Avstrijska kronska renta 4° „ . .	9305
Avstrijska invcstic renta 3" ,»/„ .	8280
Ogrska zlata renta 41/0 ....	11140
Ogrska kronska renta 4% . . .	9170
Ogrska investicijska renta .1 >/2 o/o	KI
Delnice avstrijsko-ogrske liankc	1879
Kreditne delnico.......	«6490
London vista........	240671 2
Nemški drž. bankovci za 100 mnrk	11760
20 mark..........	2351
20 frankov....... . .	1907
Italijanski bankovci......	95
Rublji...........	2541/4

3151
Kavn«'el|stvo trgovskega boln škpga in podporrega drnutva v Ljubi.ani javlja tužno vest, da jc njegov mnogoletni čl.n gospod
Julij Grohmann
poslovodja tvrdke A. Zesobko
danes ob 9. url dopoldne po dolgi bolezni, previden s sv. zakramenti a umirajoče v 65. letu starosti mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb bode v petek, dne 25. novembra ob 2. uri popoldne Iz hiše žalosti sv. Jakoba trg št. 6 na pokopališče pri Sv. Križu.
Dragega pokojnika priporočamo v blag spomin.
T Ljubljani, 25. novembra 1910.
Oddaja se Litija služba
Polšniku p.
3430
ornamsta m
Svilnato blago
baržuni, pliši, tenčice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, fabots, šerpe, damski ovratniki, kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, dišave, mila i. t. d., vedno najnovejše v največji izbiri.
Modna trgovina P. ft[agdič v JLjubljani,
nasproti glavne pošte.	3012
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□na
s
Po lastni ceni zaradi pomanjkanja prostora
za Miklavža in Božič
prodajam narejene obleke, zimske sukne, pelerine za gospode in dečke kakor tudi najnovejšo
konfekcijo za dame in deklice
H. LllfelČ, LJubljana, Pred Škofijo 19.
ki je dovršil 4 gimn. razrede, želi primerne slll£be. Pismene ponudbe na upravo lista.
3427
ftieieoroiugično poročilo.
Višina n. morem 3U(r2 n. srel rraOni tla* 71h-0 mm
3	C«- oi>a-zov.ni»	Stani« bnio-metri v mm	Temperatura po Celziju	Veirovi	Nebo	M S ? 2 r: > -3 i •3 T c m > >
23	9 zveč.	733 5	- 53	sl svzh.	megla	
	7. zintr	7319	- 76	sl. jug	*	00
	2. pop	7364	-3 8	brezvetr.	megleno	1 '
Srednja vč;rajSnia temn 5 3 nor.n l 9;
Proda se plinov svetilni aparat
„sirius"
ki zadostuje lahko za 60 luči. Vpraša naj se pri reservnem kadru c. in kr. dragonskega 3	polka št. 5 v Mariboru. 3135
V mnnjSe župnlšče na Kranjskem ali Koroškem iSče
stslne
□ □ □ □ □ □
s □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
V kavarni
„Merkur"
Sv. Jakoba trg štev. 2
sprejemajo naročila na dolenjski
na debelo in drobno.
Na drobno
Izvrsten za vsako kurjavo stane v hišo postavljen K 1*12 za 50 kg, pri večjih naročilih popust
34
n
rj □
D □
□
□ □
a □
□ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□n
dobro vzgojeno in izobraženo kmetsko dekle. Naslov pove uprava ,S.ov.' pod šifro .Preskrb'. 3i36
oiiaiiSKa prsmoiiokopna dr
jo v Ljubljani, Selenfeircrgova u! ca 7, I. nadsfr. svojo
kjer sc sprejemajo naročila na d orači priznano najbolji ¡11 najcenejši
9» 'S ©>
to
r	*
l-m^ t. m l »J*
mm
sl iS
Družba hoče na ta način preprečiti, da bi se pri sedanji draginji poljubno zvišale premogu cene — obenem pa olajšati odjemalcem nabavo premoga. — O^a razprodaja premog tu ti«
na drobno
ter stane isti za kurjavo K I 20 pri 50 kg frnnko v hišo postavljeno. — Razen prodajne pisarne v &elt.iihurg »vi ul.ci št. 7, I. nadlstr. sprejemajo naročila sledeče tvrdke:
Ivan Babič, dolenjska cesta I. Bu?zaiini, Stritarjeva ulica Ed. Kavčič, Prešernova ulica Leskovic & Meden, Pod trančo I. Mencinger, Sv. Petra cesta. B. Sevar, Sv. J«koba trg Anton Sušnik, Zaloška cesta Fran Trdina, Stari trg Ivana Tonih, Tržašku cesta Uradniško gospodarsko društvo Kongresni trg	3344 1
Za Šiško sprejema naročila in denar za premog: g. L. Kofnik, trgovec, Šiška.

u\m
Motel Tratnik
„Zlata kaplja"
Ljubljana, Sv. Petra cesta 27
▼ bližini kolodvora. 2072
Lepe zračne sobe. « Priznano fina kuhinja. • Izborne pijače. - Hlzke cene. • Lepi restavracijski prostori.
m miim
Kuharica
dobro izučena, pridna in poštena išče službe v kakem župnišču ali pa k samostojnemu gospodu. Naslov pove uprava „Slov". 3443
prignani dgžeiisg Iiolmce
v Ljubili, Resljova ccste 5
ordinira od 10.—12. ure dop. in od '¡¡3.—4. ure pop.
Želodčne kadilce
lekarnarja L BRHDY. prej
arilacoljshe Kapljice imen., s sliko
sivena znaiiiHo
so najboljše, nad 30let preiskušeno sredstvo proti motenju v prebavi vseli vrst, gorečici, zaprtju, glavobolu in težKOČam v želodcu, tvoritvi želodčne
kisline itd. Varuje naj se pred podobno gla-setimi ponarejanji in pazi naj sc na zraven sto;ečo varstveno znamko s podpisom: Ct&taUy
Dobi sc v lekarnah — RaipoSili» n i deželo lck.irn.ir C. Brady, Dunaj I , I Icisrlunu ki 2H i 1 steklenic /a K 5' . « dvojne <!c-Itlenicc /a K 4-5J franki». <i>!07
Veletrgovina speceriskega blaga in deželnih pridelkov
ANTON KOLENC
V.ELJE Gra5ka casta 22
,Narodni dom"
(v lastnih hišah).
Naznanja, da kupuje vsakovrstne deželne pridelke vsako množino po na višjih dnevnih cenah, osobito s»i!ie gobe, laneno scine, fižol, kunino, vsakovrstno žito, konoplje itd. ter sadje s\ežc in suho.
Priporočam sc gospodom kolegom trgovcem za nakup vedno svežega špecerijskega blaga in deželnih pridelkov, ker jamčim za pošteno in dobro postrežbo po najnižjih dnevnih cenah.
Gospodom duhovnikom priporočam vsakovrstne sveče, kadilo in olje la cerkve.
Slavnemu občinstvu zagotavljam toJno in solidno poMrtžbo z vedno svežim blagi m po najnižjih cenuh Nadalje premog na cele vozove.debel p i 2 10, dr ben po 140 K ItiO kg na dom posta,|jen v Celju, drugam po dogovoru.
Pismena naročila «e * obratno DuMo l»vrlo.
Najvažnejše n.	V« popolno čisto in
je, da se kupi [Jvl j^C in JJULIl brez vsega duha.
Tako perje in puh se dobi pri znani tvrdki
Anton Šare v Ljubljani
Selenbnrgova nI. 5, na vogalu Knaflove nL (nasproti glavne pošte)
Perje 1/2 kg po .
po sledečih cenah: K 1 "68 Puh siv ' 2 kg po
2-50 335 4-20 585
bel
K 525 „ 625 „ 675 „ 835 . 1Ü--
Pošilja se poštnine prosto s povzetjem.
2964 1
Zlatnino
v najraznovrstnejših, priznano okusnih vzorcih in po nizkih cenah za darila o priliki
Su. mifclauža
se dobi pri zlatarju
I. Vecchiei
LJubljana, naspr. glavne pošte.
Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bin iti
2714
pletene srajce
hlače, jopice in nogavice za	--
moške, ženske in otroke v	I®
veliki izberi pri Mikiav.U,	W
MIlana, Kledarska ulica. 2799	•
Najcenejše
dežnike in soinenike
Valicni mlin v Domžalah
I. Bončar, Ljiibljaai
Centralna nisarna in skladišče: Venova ul. 6.
Telefon Interurb. St. 129.	Telefon Inierurb. 51.120.
Priporoča pšenično moho izvrstne ha-kouosti, otrobe in druge mleuske izdelke.
Zastopstvo in zaloga v Gorici: Peter Gruden a Komp., Stolni trg 9.
domačega izdelka
priporoča po najnižji ceni in najboljši kakovosti slavnemu občinstvu in preč. duhovščini
30S1P Ml, tovarna fltžion, Ljubljana
Pred Škofijo it. m. Stari trii st. 4. Prešernova ulica $t 4.
3634 Popravila točno in ceno. 52 1
Lepa služba
ali tudi
postranski zaslužek
Zavarovalnica na življenje, ki plača večje provizije, kot vsaka druga, išče marljive sotrudnike. Gospodom uradnikom itd., ki bi se morda indirektno hoteli baviti s tem poslom, je lep postranski dohodek zagotovljen.	3381 Naslov na upravništvo tega lista pod:
«Lepa prihodnost»,
Stavbišoa na prodaj!
Se nekaj krasnih stavnih parcel, v sredini mesta, na vogalu Kuhnove in dr. Valentin Zarnikove ulice.
Opozori se, da imajo stavbišča vsled suhega peščenega terena, solnčnate lege ter vremenskega zavetja najbolj ugodno stavbno lego.
Poizve se pri lastniku Kuhnova cesta štev. 5.	3377
Zima zahteva
[S]	gorko odejo, rudeče široke koltre
[M|	K 6 30, pisane široke koltre K 6-60,
BI	klotastc koltre s pisano podlago
H	K 8 80, rožaste flanelaste odeje
g]	K 380, flanelaste rjuhe K 2—,
M	Plahte (koče) po K2—, 250, 3 20,
GS	2798 ter K 4 — i t. d., samo pri
II
m
il
R. MIKL7I0C, Ljubljana.
Stritarjeva ni. 5. Pošilja se tudi po pošti.

pri nakupu blaga za moške obleke v trgovini K. Iflikianc, Ljubljana, Stritarjeva ulica S
o veliki zalogi sukna in tudi o zelo ugodni ceni. Vzorci na zahtevo poštnine prosto.
Za cerkvenè pevske zbore:
Adventne in božične
za mešan zbor. P. Angclik Hribar; partiture in 4 glasovi K 4'80, posamezni glasovi a K —-60. — Dolgo zaželjene in nujno pogrešane pesmi ljudskega skladatelja, ki je znal narodni duh v svojih pesmih spojiti v cerkveno dostojnem smislu.
fililí 91 lit? P ne cm i istega skladatelja, za mešan zbor;
UlUdJUUC p t» a <11.1 partitura in 4 glasovi K 3-60, posamezni glasovi a K —-40. — Vrzel, ki se je kazala na polju cerkvene glasbe glede obhajilnih napevov, je s to zbirko precej izdatno izpolnjena.
Pantifl curra	za m°ški ali ženski zbor, Anton
Udlltllrd tfilbi u Foerster. K 2-40. — Moškim in ženskim zborom je ta pesmarica, ki nudi veliko izbiro raznih napevov za vse prilike in potrebe cerkvenega leta, neobhodno potrebna.
za moški ali ženski zbor; Janko Leban. K 1"40. — Priročna pesmarica obsega razne lepe napove ter bode cerkvenim zborom prav dobro slažila.
za mešan zbor; Ivan Pogačnik. Partitura K 1-60, posamezni glasovi a K —-40. — Vseskozi lahka a v pravem cerkvenem duhu zložena skladba bode svojemu namenu služila tudi pri najboljših cerkvenih zborih.
12 Marijinih pesmi MSStfiSSSPiS;
posamezni glasovi K —-40. — Mojsterski, vendar lahki na-pevi so pravi biseri domače glasbene umetnosti.
Introitus et Commumones -
Kimovcc-Premri. Partitura K 2*—, glasovi K 1*—. — Za razvoj tradicionalnega korala je omenjena zbirka velike važnosti in cerkvenim zborom prepotrebna.
Zbirka cerkvenih pesmi
Missa in hon. St. Josephi
Eoxnxn a a im
Vse te knjige se dobe v Katoliški Bukvami v L nb fani, v knjigarni „Ilirija" v Kranju In I. Krajec nasl. v Novem mestu.
VL
Zvellčar nam je rojen, za ženske glasove, in Of-fertorium in festo Epiphaniae Domini za mešan zDor. Fran Kimovcc. Part. K —'40.
Božične pesmi za mešan zbor. Chlondowski. K 1-30.
Introitus & Communiones za največje in večje praznike celega leta. Kimovcc-Premrl. Part. K 2-—, glasovi po K l-—.
Rihar renatus. Fran Kimovec. 21 pesmi našemu Gospodu za mešan zbor: 3 razne, 4 postne, 2 božični, 2 velikonočni, l za Vnebohod, 8 za sveto Itešnje Tolo, 1 na čast presv. Trojici. Part. K 3'—, glasovi po K —'40.
Ljudska pesmarica za nabožno petje v šoli, cerkvi in doma. Fran Spindler. Broširano K —'60, vezano K 1-—. Obsega: 6 mašnih, 5 obhajilnih, 6 blagoslovnih, 21 pesmi za cerkveno leto, adventne, božične, velikonočne itd., 12 pesmi za Marijine praznike, 10 pesmi za šmar-nice in druge pobožnosti, 9 pesmi k svetnikom in angelom, 16 raznih pesmi, poleg tega je tudi več pesmi, ki se pojejo z istimi napevi.
Spremljevanje k „Ljudski pesmarici". Fran Spindler. K 4-—. To je partitura k ravnokar opisani „Ljudski pesmarici".
Cerkvena pesmarica za Marijino družbo. I. del, za štiri enake (ženske ali moške) glasove. Anton Grum. Part. K 2-—. Obsega razne znane in udomačeno mašne pesmi, dalje 2 pesini za advent, 4 božične, 1 za Novo leto, 2 za sv. Tri Kralje, 2 za Ime Jezusovo, 5 postnih, 3 velikonočne, Križcv teden,Vnebohod, Binkošti, Presv. Trojico, 4 o presv. Hešnjcm Telesu, 2 za Presv. Srce Jezusovo, cerkveno blagoslovljenje, dalje 9 obhajilnih in 5 k blagoslovu.
Missa de Angelis. Fran Kimovec. Koralna maša. Partitura K 1-50, vsak glas po K —-30.
Missa in hon. s. Caeciliae ad IV voces inaequa-les. Anton Foerster. Op. 15. Part. K 2-—, glasovi po I( —-30.
Missa Seraphica ad IV voces inaerpiales cum Organo. P. Hugolin Sattner. Part. K 3-20, glasovi po K —-50.
Missa in hon. S. Stanlslai Kostkae, brevis et facilis ad quattuor voces inacquales. Dr. Anton Ohlondovvski. Part. K 2-80, glasovi po K —-40.
Missa in hon. ss. Cordis Jesu ad IV voces inac-rpiales. Fran Kimovcc. Part. K 1-50, glasovi po K — 40.
Slovenska sv. maša v čast sv. Cecilije za mešan zbor in samospeve z orglami. Anton Foerster. Op. 82. Part. I< 1-20.
Slava Bogu. P. Hugolin Sattnor. Op. 10. I. zvezek. Mašne pesmi za mešan zbor. Part. K I'50, glasovi po K —-40.
Mašne pesmi za mešan zbor. P. Hugolin Sattner. Op. 9. Part. K 2 —. glasovi po K —-40.
Slovenska sv. maša za mešan zbor. Ivan La-harnar. Part. K 1-20.
L. Bclarja slovenska maša za tri ženske glasove. Fran Kimovec. Part. K —-BO, štirje izvodi K 2 —.
V ponižnosti klečimo in 5 Marijinih pesmi za mešati zbor. Anton Grum. Part. K !•—.
Ecce sacerdos magnus za moški zbor. Fran Kimovec. Part. K —-40.
Tantum ergo ad III voces viriles. Dr. Anton Chlondowski. Part. K —-50, glasovi po K —-10.
Te Deum super cantum Michaeli Haydn. IV. vo-cum inaequalium aut una voce cum organo. Anton Foerster. Op. 58. Part. K —-50.
Asperges me et Vidi aquam iuxta editionem Vaticanam. Fran Kimovec. Part. K —•50, pet izvodov K 2-—.
Oremus pro pontiiicae nostro ad IV voces viriles. Dr. Anton Chlondowski. Part. K —-50, glasovi po K —-10.
Sanctae Joseph. Dr. Anton Chlondowski. lnvo-catio una voce sola et choro ad IV voces inae-quales alternatim concinenda. Part. K —-60, glasovi po K —-10.
Ave Maria Vllvocem inaequalium aut IV vocum aequalium. Anton Foerster. Op. 107, Part. K —-60, glasovi po K —20.
Ave Maria in češčena Marija za tri žensko ali moške glasove z orglami. Nagrobnica za tri ženske glasove. Fran Kimovec. Part. K —'50, pet izvodov K 2-—.
Litanije presv Srca Jezusovega za moški ali ženski ali mešan zbor. Anton Foerster. Op. 73. Part. K —-40.
Lavretanske lilanije Matere božjo za moški ali ženski ali mešan zbor. Anton Foerster. Op. 17. Part. K —-40.
G Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove (ena za dva, štiri tudi za en glas) z orglami. Anton Foerster. Op. 100. Part. K 1-80, glasovi po K —-40.
12 Marijinih pesmi za mešan zbor. Stanko Premrl. Part. K 1-80, glasovi po K —'40.
Marijine pesmi za mešani zbor. P. Hugolin Sattner. Part. K l-80, glasovi po K —50.
Velikonočne pesmi za mešan zbor. Ivan La-harnar. Part. K 1-30.
Lamentacije in očitanja ali žalostne pesmi Jeremija preroka („Kaj sem ti storil") za mešan zbor. Anton Foerster. Op. 5. Part. K —.70.
Šmarnične pesmi za mešan zbor. Ivan Lahar-nar. Part. K 1-30.
Nagrobnice. Frančišek Marolt. Lično vezano K 2'40. Poleg že znanih, lepih, v srce sega-jočih žalostink, n. pr. Blagor mu, Človek glej, Nad zvezdami, Jiunica tiha, Usliši nas Gospod itd., imamo v Maroltovi zbirki tudi izredno število novejših vsestransko vzornih, glasbeno dovršenih in globoko občutenih nagrobnih spevov. Zbirka obsega 24 slovenskih nagrob-nic, zaključujejo štirje latinski zbori: „Libéra", „Miserere" in pa najlepša, najresnejša in najveličastnejšo se glaseča in dušo najbolj pretresujoča Mendolsohnova nagrobnica „Be-ati mortui".
Praoludium et posludium super hymnum austri-acum auctoris Josephi llaydn pro organo aut fortepiano quatuor manibus (Secondo = „Ped." c. octava). Anton Focrstor. Op. 105. Part. K —.(¡0.
Himna v čast Cirilu in Metodu. Premrl. Za mešan ali moški zbor. Part. K —'40.
nvHinM