PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana v gotovini à •.	i •
Abb. postale I gruppo	- Cena 100 IlF
Leto XXX. Št. SO (8746)
TRST, sobota, 16. februarja 1974
» Go.cu pn Gorenji Tribull, od is' septembra ìlH4°do	".‘iwSS'iSaSB DKmUK
NAVODILA sindikalne FEDERACIJE CGIL-CISL-UIL !
SINDIKALNI SHODI PO TOVARNAH PRIPRAVA NA SPLOŠNO STAVKO
20. februarja bodo stavkali kovinarji in kemijski delavci
.	15. — Splošna stavka, ki
oklicala sindikalna federacija L - CISL - UIL za 27. februar Predstavlja — poleg drugega — tudi pomembnem programski predlog de-avskega razreda vsem demokratičnim silam, ki naj se zavzamejo za mrenite in učinkovite ukrepe na področju gospodarstva.
tD—. % Poudaril v svojem govoru tajmk ggjl Didòi ki se je udeležil
e delavske konference v kraju Dusto Arsizio pri mestu Varese. Ni _ns.’ 4e dejal, da delavci v Italiji Wej? delati' Nasprotno, naši predlogi težijo k temu, da bi v Italiji r,niJ®,.in smotrneje izkoriščali raz-fjoiozljive zmogljivosti družbe. Nedo-. 0 ja. da vse naše gospodarstvo _hni !ja delu ene tretjine prebival-vail- u ^0demo delati bolje, proiz-^jat! bolje, je podčrtal Didò. Mož-
inpri1 Z? obstajajo, posebno še 'no 'n v nerazvitih pod-Cn,;1‘1 duga, kjer je brezposelnost Pektiv"3 *zse*jevanje) edina pers-
pJ^aištvo sindikalne federacije j ,	- CISL - UIL je medtem iz-
kn ° , cneiše smernice glede pote-splošne stavke na dan 27. fe-dera,rja' Deželne in pokrajinske fe-
ativne organe sindikatov opozar-[ a^dnje vodstvo na nujnost ta-jsnjega sklica delavskih shodov hnri livarnah. Kajti samo tako se so ,? delavci pripravili na stavko, ?r§ouizirali, seznanili s cilji stav-rj- AJ"1 .Ponesli tudi izven tovarne, ,Duu'- Javno mnenje, poudarja ra7iS^V° ^deracije, mora vedeti za pìkJ3®6 st;avbe in ustvariti splošno gibanje solidarnosti.
Stavka, ki bo trajala štiri ure, naj
urahT?6 p? možnosti v jutranjih tako, da se bodo delavci zbi-aii na pomembnejših javnih mani-nanfC1-ad' ,Na vse načine je treba nrn Fec Pokazati trdno enotnost in d°cn°y°lj0 delavskega razreda za krize°StlteV sedanje gospodarske
itn?„J)ot.e*{u splošne stavke za tiste snpi5°r!je delavcev, ki opravljajo „• la, n Pomembne storitve pa bo nclikalno vodstvo izdalo podrobnej-smernice po ponedeljkovem sejami 2 zamteresiranimi kategori-
Na splošno stavko se pripravljajo . značilno borbenostjo tudi katego-ijo industrijskih delavcev. Bralci e gotovo spominjajo, da so prav _^'lnarska zveza in sindikat kemij-m riavcev zahtevali, naj bo stav-a Clrn ostrejša, celodnevna in okli-ana v krajšem času. Svoj prvotni kat u kovinarska zveza in sindi-v"11 kemijskih delavcev spreminjajo d s^eP o «pripravljalni stavki» teh , ®n kategorij, ki bo — kot vse je Ze ~ že 20. februarja. «Na tak na-ijj PNspevamo k uspehu stavke, ki fPH')e oklicala osreanja sindikalna sr, erac'ja>>. je rečeno v tiskovnem
sporočilu.
st^Jnljujejo se, na področju indu-v J6'. Pogajanja za obnovo pogodbe vKviru kompleksa turinske FIAT. -i lanek med sindikalisti in vod-podjetja je tokrat trajal ko-gn J dve uri. Na srečanju so spre-ntirn- Predstavniki tovarne in po-f,. 'n delavcem 12 tisoč lir meseč-erfa P°vi^ka, nadalje manjše na-de, bone za menzo itd.
PristTmbno je' da j® FIAT prvič vj u-a fudi na zahtevo o razpra-
sišt zadeva v osrčje proizvodnega r,r ^ma; o tekočem traku. Delavski trak pVniki menijo, da je «tekoči in e škodljiv za delavčevo zdravje 2atf .odtujuje, psihološko in živčno, lo n f°krat' vodstvo FIAT pristalih f eksperiment prehoda od teko-takQ . kov k «montažnim skupinam», b, j lmenovanim «otokom», kjer naj kompl 3k m skupmsko opravljali več
po^^dinacijski odbor sindikatov je
FIAT «pomemben a nezadosten korak naprej» glede na prejšnjo nepopustljivost.
FIAT, trde sindikalisti, mora precizirati svoje predloge, pristati na skupno načrtovanje in določanje dela v «otokih», kar pa zadeva plače mora bistveno zvišati svoj predlog. Delavci so namreč zavedajo, da je njihov dohodek zaradi padca kupne moči denarja čedalje manjši.
Končno zahtevajo sindikati večja jamstva glede vprašanja investicij na Jugu. To vprašanje je še posebno pereče v tej industrijski skupini, ker je v njej zaposlenih več desetti-socev delavcev z Juga.
Koordinacijski odbor sindikalistov Fiatovih skupin je ocenil še sindikalni položaj v tovarnah. Ugotovil je, da so delavci združeni in bojevito razpoloženi, kar je dober znak in pogoj za nadaljnja pogajanja. Negativno so ocenili provokatorske poskuse nekaterih skupinic, ki so v bistvu delale na račun gospodarja, saj so izzivalnim dejanjem sledili represivni ukrepi kot so suspenzija
celih oddelkov in več tisoč delavcev. Taki represivni ukrepi terjajo od sindikatov novih naporov, medtem ko šibijo bojevitost delavstva, ki provokatorjev ne odobrava. Kot znano se zadnji del sporočila nanaša na delo maskiranih skupinic, ki so med stavko razbijale po oddelkih, pretepale načelnike oddelkov in skušale vplesti delavce v pretepe s stavkokazi.
Gromiko v Parizu
PARIZ, 15. — Sovjetski zunanji minister Gromiko je prispel danes popoldne v Pariz, kjer bo na tridnevnem obisku, po katerem bo odpotoval v Rim. Namen potovanja v Pariz naj bi bila priprava srečanja med Brežnjevom in Pompidoujem, do katerega naj bi prišlo konec meseca na Krimu. Na dnevnem redu teh pogovorov naj bi bili francosko-sovjet-ski odnosi tako na gospodarskem kot na političnem področju.
PO OBISKU V SFRJ IN DRUGIH EVROPSKIH DRŽAVAH
Predsednik Edi e ve tri a odpotoval v domovino
Objavljen sklepni jugoslovansko-mehiški komunike Široko soglasje o vseh mednarodnih vprašanjih
iiiiiiiiiiiiiuimiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiimiimiiiiiiniimmmiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiKiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
PRED SEJO VLADE, KI BO V TOREK
La Malfa poročal Humorju o washingtonski konferenci
Na dnevnem redu torkove vladne seje bo v prvi vrsti poročilo zunanjega ministra Mora
Uffnt ?? izdal sporočilo, v katerem 8 lav'ja, da so predlogi vodstva
RIM, 15. — Predsednik vlade Rumor je sprejel danes zjutraj v palači Chigi zakladnega ministra La Malfo ter ministra za zunanje zadeve Mora, ki sta mu poročala o rezultatih washingtonske konference o energiji. Kot je dejal njinister za zaklad La Malfa v pogovoru z novinarji, je poročal o plateh konference, ki so zadevale njegovo specifično področje.
La Malfa je poudaril, da je obvestil ministrskega predsednika Ru-morja o ustanovitvi koordinacijskega odbora, ki bo obravnaval vse plati petrolejske krize, to jé sklicanje konference z državami v razvoju in z državami proizvajalkami, skupno stališče do politike za izkoriščanje drugih virov energije, ter posledice, ki bi taka politika imela na porabo petroleja in na njegovo ceno.
Nadalje je La Malfa poročal Ru-morju o koordinaciji tehnoloških in znanstvenih raziskav na področju energije, o stanju plačilne bilance držav potrošnic petroleja ter o inflacijskih in deflacijskih posledicah petrolejske krize. Minister La Malfa je izrazil tudi upanje, da bodo kmalu premostili spor med Francijo in drugimi evropskimi državami. Zelo verjetno, je dejal, da bo o tem govor že na zasedanju ministrov za finance devetih držav EGS. ki bo v ponedeljek, 18. feb-uarja v Bruslju.
Ministrski svet se bo po vsej verjetnosti sestal v torek 19. februarja zjutraj. Po neuradnih vesteh pa kaže, da bi utegnil; sejo vlade odložiti na sredo, zaradi sestanka med sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom in predsednikom vlade Rumorjem, ki bo v torek popoldne.
Na dnevnem redu seje bo kot poročajo zakonski dekret o reformi prispevkov za Jug, poročilo zunanjega ministra Mora in zakladnega ministra La Mal-fe o washingtonski petrolejski konferenci ter imenovanje novega letalskega glavnega štaba. Po vsej verjetnosti se bo ministrski svet uk-
varjal tudi z vprašanjem spremembe dosedanjih ukrepov za varčevanje, še zlasti kar zadeva prepoved prometa o praznikih. Kaže, da med ministri prevladuje mnenje, da bi dovolili promet vsak drugi teden: v soboto in nedeljo bodo laftko krožil^ rnotor-na vozila z evidenčno tablico s sodo številko, naslednjo soboto in nedeljo pa vozila z evidenčno tablico z liho številko. Tehnične ukrepe pa bodo določili v okviru predsedstva ministrskega sveta, če bodo utegnili, bodo ministri razpravljali tudi o nekaterih ukrepih, ki zadevajo na primer ceno bencina, načrt za živinore-jo ter zakonske dekrete o šolskih gradnjah ter o pospešitvi birokratskega postopka gradbenih dovoljenj.
BEOGRAD, 15. — Egiptovski zunanji minister Fahmi, ki bi moral danes prispeti v Beograd na prijateljski obisk, je svoje potovanje v SFRJ odložil. V kratkem sporočilu, ki so ga o tem objavili v Beogradu, je rečeno, da je do odložitve obiska prišlo v soglasju med jugoslovansko in egiptovsko vlado.
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 15. — Predsednik republike Tito ter predsedniki zvezne skupščine Mijalko Todorovič, ZIS Džemal Bijedič, skupščine Srbije Markovič in drugi so se poslovili od mehiškega predsednika Luisa E-cheverrie, ki je odpotoval v domovino. V skupnem sporočilu se med drugim omenja, da sta predsednika izmenjala misli o najvažnejših mednarodnih vprašanjih in o perspektivah jugoslovansko - mehiškega sodelovanja in ugotovila podobnost stališč. Potrdila sta odločnost obeh držav, da nadaljujeta z napori za mir, uveljavljanje načela miroljubne koeksistence in za politično in gospodarsko neodvisnost. Predsednika sta posebno poudarila pravico vsakega naroda, da suvereno razpolaga z naravnimi viri. Tito in Eche-verria sta pozitivno ocenila proces popuščanja, poudarila potrebo, da ta piroces zajame ves svet, da bi se čimprej odpravilo žarišče krize in napetosti. V sporočilu se obsojajo vse oblike vmešavanja v notranje zadeve drugih in ugotavlja, da so najnovejši dogodki potrdili aktualnost sklepov alžirske konference neuvrščenih. Pravični mir na Bližnjem vzhodu se po mišljenju predsednikov lahko doseže samo na o-snovi resolucije OZN.
Predsednika sta potrdila pomen doslednega izvajanja pariškega sporazuma o prenehanju vojne in vzpostavitve miru v Vietnamu, izrazila podporo narodom v njihovi borbi, se zavzela za popolno razorožitev in prepoved vseh jedrskih poskusov. Tito in Echeverria sta izrazila globoko zaskrbljenost zaradi večanja prepada med razvitimi in nerazvitimi državami ter v zvezi s tem poudarila neobhodnost ureditve sedanjega sistema mednarodnih gospodarskih odnosov. Prav tako sta izrazila potrebo, da se sedanja monetarna vprašanja rešijo z dogovorom, v katerem se morajo upoštevati interesi držav v razvoju in zagotoviti njihova aktivna udeležba na enakopravni osnovi. Glede dvostranskih gospodarskih odnosov, sta izrazila namero, da se nadaljujejo napori za intenzivno zunanjetrgovinsko in gospodarsko sodelovanje nasploh. Predsednik Tito je z zadovoljstvom sprejel vabilo, da o-bišče Mehiko.
Mehiški predsednik Echeverria je v tiskovni konferenci pred odhodom posebno poudaril vlogo predsednika Tita na mednarodni politični sceni, posebno med neuvrščenimi. Glede razgovorov je dejal, da se je v razgovorih pokazala velika enakost pogledov in da bodo ti razgovori prispevali k razvoju sodelovanja zlasti na kulturnem področju. Glede mednarodnih gospodarskih odnosov je Echeverria dejal, da se mora kaj storiti, da se ti odnosi spremenijo, sicer bi edina alternativa bila vojna.
Odgovor na vprašanja, kaj pričakuje od sestanka zunanjih ministrov Latinske Amerike s Kissingerjem je Echeverreria odgovoril, da bosta na tem sestanku dominirali dve vprašanji:	status Panamskega prekopa
in njegova področja ter vprašanje delovanja multinacionalnih družb v državah Latinske Amerike. Energetska kriza je po mišljenju Echeverrie samo eno od vprašanj, ki danes mučijo svet in da bo izredno zasedanje generalne skupščine OZN priložnost, da se razpravlja o vseh mednarodnih gospodarskih problemih. Echeverria je izrazil mišljenje, da bodo države tretjega sveta na tem zasedanju lahko igrale posebno vlogo.
Mehiški predsednik je danes dopoldne obiskal industrijo motorjev in traktorjev v Novem Beogradu, kjer je govoril na mitingu.	B. B.
NEVZDRŽNO RAVNANJE ŠOLSKIH OBLASTI
Šolski skrbnik prepovedal predavanje o Benečiji za slovenske dijake v Gorici
Dijaki bodo imeli v torek o tem pogovor s šolskim skrbnikom
BEOGRAD, 15. — Z ukazom predsednika republike je bil za veleposlanika Jugoslavije v Venezueli imenovan Pavle Bole dosedanji predsednik komisije za verska vprašanja l.R Slovenije.
GORICA, 15. — Enotni dijaški odbor vseh slovenskih šol v Gorici: klasičnega liceja «Primož Trubar», učiteljišča «Simon Gregorčič» in trgovske šole, je hotel prirediti v soboto 16. t.m. ob 11. uri v goriški Prosvetni dvorani predavanje o aktualnih vprašanjih v Beneški Sloveniji. Podobno predavanje je bilo v Trstu pred dobrim mesecem. Predavala bi odgovorni urednik «Novega Matajurja» Izidor Predan in predstavnik Društva slovenskih emigrantov Din Del Medico. V tej zvezi so dijaki že prejšnjo sredo prosili za sprejem pri goriškem šolskem skrbniku dr. Imbrianiju, da bi od nje ga dobili ustrezen pristanek. Do včeraj šolski skrbnik ni dal na to prošnjo nobenega odgovora razen tajniškega opozorila, da bi lahko sprejel delegacijo dijakov slovenskih šol šele prihodnji torek, ker je prej zadržan. V četrtek pa je šolski skrbnik poslal negativni odgovor, češ da enotni dijaški odbor, ki bi bil zanj italijanski «interscolastico», ne obstaja več in da zato ne dovoli, da bi dijaki še naprej izgubljali učne ure.
Po tem odgovoru so slovenski dijaki v Gorici sklenili, da predava-
nje začasno odložijo, da pa bodo na vsak način njihovi predstavniki odšli na razgovor k šolskemu skrbniku v torek, kjer mu bodo pojasnili, da z njegovim odgovorom nikakor ne morejo biti zadovoljni, ker seznanjanje slovenskih dijakov s problemi slovenskega življa v Beneški Sloveniji ne predstavlja izgube časa, pač pa nujno potrebno informacijo v okviru obravnavanja celotne manjšinske problematike, o čemer v šoli praktično ni govora. Dijaki to prepoved tudi povezujejo s prepovedjo pošolskega pouka slovenščine v Beneški Sloveniji, kar ocenjujejo kot nov člen v prizadevanjih oblasti, da bi nadaljevali z diskriminacijo beneških Slovencev.
Dijaki tudi pravijo, da je goriški šolski skrbnik že pred 15. dnevi dobil iz Rima od prosvetnega ministrstva pismo, v katerem mu dovoljuje, da lahko sam ukrepa v zvezi z zahtevo vseh dijakov slovenskih in italijanskih šol po ustanovitvi medšol-skega odbora (Comitato interscolastico), za kar so se dijaki potegovali med znano decembrsko akcijo. Taki medšolski odbori že obstajajo v drugih pokrajinah z vsemi ustreznimi dovoljenji prav zaradi uvidevnosti šolskih skrbnikov. Prav zato ker so dijaki z vsebino tega pisma seznanjeni, so toliko bolj ogorčeni nad ravnanjem goriškega šolskega skrbnika in zato opozarjajo javnost na ponovno krivico, ki jim jo je storil tem, da jim ni izdal dovoljenja za tako potrebno in bistveno predavanje, kot je predavanje o položaju v Beneški Sloveniji.
SOLIDARNOST Z BENEŠKIMI SLOVENCI
Sto študentov univerze v Padovi
Sto študentov padovanske univerze je podpisalo pismo, naslovljeno predsedniku republike, predsednikoma obeh vej parlamenta, vlade deželni vladi Furlanije - julijske krajine in drugim oblastem. V njem protestirajo zaradi kršitve zakonitosti s prepovedjo pošolskega pouka slovenščine v Brdu in Teru, v Beneški Sloveniji, kjer prebivalstvo s prevelikim potrpljenjem čaka na izvajanje ustavnih določil.
Neutemeljeni so razlogi prepovedi, trdijo študentje. Res je, da patronati nimajo pristojnosti za poučevanje tujih jezikov, toda slovenski jezik je za beneške Slovence materinščina in ne tuj jezik. Da bi pa pouk slovenščine bil nevaren ob mejah bi morale oblasti prepričati najprej prebivalstvo Doline Aoste in Južne Tirolske.
Študentje ugotavljajo, da je slovensko prebivalstvo v Benečiji podvrženo samovolji funkcionarjev fašističnega režima in tudi v poznejši dobi, kar je resna ovira za sožitje v Furlaniji, kjer že več kot tisočletje žive Slovani, Furlani in Nemci.
Svoj protest, v katerem izražajo upanje, da bodo oblasti preklicale ukrep, zaključujejo padovanski študentje z izjavo: «Če pa Slovencem v Furlaniji ne bodo priznane njihove pravice, se mi, kot državljani italijanske demokratične republike, porojene v odporniškem boju, čutimo oropane vrednot, ki So tudi naše». Kajti to bi dokazalo, d« je — vsaj za Slovence v videmski pokrajini — prejela po letu 1921 demokracija tak udarec, da ga £• danes ni prebolela.
Slovenski izseljenci,
ALEE, ERAPLE-ACU
Protest zaradi prepovedi pošolskega pouka slovenščine v Brdu in Teru so naslovile tudi izseljenske organizacije beneških Slovencev skupaj z organizacijo ALEF in ERA
.
Predsednik Tito in mehiški predsedni k Echeverria na beograjskem letališča ...................................................................................................................................
PO PREISKAVI 0 PETROLEJSKEM ŠKANDALU
Posl. Fortuna ustanovil odbor za obrambo razporoke v Italiji
Nilde lotti (KPI): Nasprotniki državljanskih svoboščin skušajo pahniti Italijo na desno
V jutrišnji številki bomo začeli objavljati
SUKANiCOSTRiP
Obračun v Postojni
Zgodba je prirejena po resničnem dogodku med narodnoosvobodilno vojno, ko je skupina drznih partizanskih diverzantov u-ničila v Postojnski jami nacistično zalogo 12 vagonov bencina. Slikanica se bo nadaljevala vsak dan. Starši, opozorite nanjo svoje otroke!
Jutrišnja številka bo obsegala 10 strani zanimivega in pestrega gradiva, med drugim o skrivnostnih pripravah po naših vaseh za tradicionalni Kraški pust na Opčinah, članek o 20 letih Splošne bolnišnice Koper, bogato kulturno stran, davčno in odvetniško posvetovalnico itd.
, RIM, 15. — Podpisnika državnega zakona, ki dopušča v Italiji raz-poroko, poslanca Loris Fortuna (PSI) in posl. Antonio Basiini (PLI) sta na sedežu tujega tiska sporočila časnikarjem ustanovitev vsedržavnega odbora za obrambo razporoke. V odboru, katerega namen je poseči v kampanjo za referendum na najbolj demokratičen
Parizu predsednik libijske vlade major Žalud,
srečal s francoskim zunanjim mi-
“istrom Jobertom, s katerim sta govorila predvsem o poteku in Izidih washingtonske konference o energiji
način, z obveščanjem javnega mnenja in obrazložitvijo pomena razporoke od družine do družine, so med drugim tudi dosmrtni senator Eugenio Montale, slikar Mo-nachesi, časnikar Indro Montanelli, delavski svet neke tovarne iz Si-rakuz, filmski igralec Marcello Mastroianni m drugi. Za sedaj se v odbor n; prijavil nobeden izmed vidnejših predstavnikov KPI, ki namerava sama voditi kampanjo v zvezi z referendumom.
V odgovoru na vprašanja časnikarjev je Fortuna omenil vprašanje zveze za razporoko (LID), kj ji RAI-TV ne priznava pravice, da bi s svojimi predstavniki nastopala na televizijskih tribunah. Nadalje je obtožil desnico in klerikalne kroge, ki se pripravljajo na kampanjo proti tej pomembni državljanski svoboščini, da prejemajo ogromne vsote denarja, ki mu ni vedeti izvora. Baje so nasprotniki razporoKe še zorali za tri milijarde oglasov pa časopisih, dve milijardi pa je KD izplačala desničarskim «Comitati civici».
O le-teh je spregovorila tudi komunistična poslanka Nilde Jotti. Rekla je, da bo izid referenduma vsekakor pustil globoke sledove za seboj. Če bodo zmagali pristaši državljanskih svoboščin, bo Italija naredila korak naprej, saj bodo leve struje v sami Krščanski demokraciji zahtevale, naj gre tokrat Fanfanj po kostanj v žerjavico. Če pa bi zmagali nasprotniki razporoke bi le s težavo preprečili vladno krizo in ponoven, nevaren premik na desno. Za to delajo še posebej «Comitati civici» prof. Gedda, saj jim gre predvsem za zrušenje levosredinske vlade in
povezave katoliške desnice s fašisti.
Poslanka Jotti je mnenja, da tudi Vatikan ne gleda na ljudsko glasovanje brezskrbno. Po nekaterih vesteh naj bi glede zadržanja nastal v visoki cerkveni hierarhiji pravi razkol, saj mnogi postavljajo vprašanje, ali je mogoče, da se glasuje o veljavnosti nekega zakramenta, če je ta od Boga in ne od človeške volje.
Nilde Jotti je nadalje povedala, da so bili morotejci in celo sredinci v KD pripravljeni na razgovore, a da je Fanfani klonil klerikalni desnici zgolj iz političnih razlogov.
Glede same razporoke in kampanje, ki jo bo vodila KPI je Jotti povedala, da bo treba Italijanom povedati, da zakon Fortuna dopušča razporoko šele tedaj, ko družine in družinskih vezi že zdavnaj ni več: celih pet let od trenutka dejanske ločitve. Nobene nevarnosti, torej, za obstoječe družine.
Glede zaščite šibkejših, se pravi žene in otrok, pa je Jottijeva poudarila, da so otroci podvrženi hujšim neprilikam ob trenutku pravne ločitve (separazione legale), kot pa pet let pozneje, ko sodnik samo potrdi obstoječe stanje in razveže že neobstoječi zakon. Vsekakor pa se je KPI v parlamentu trudila, da bi bolje zaščitili deco Če do razprave o teh predlogih nj prišlo, nosi vso odgovornost KD, ki se je temu uprla.
Glede kampanje KD je Jottijeva dejala, da bodo demokristjani, poraženi na področju zdrave logike, zaigrali na vse strune čustev in neracionalnosti.
Kmalu razprava o javnih podporah političnim strankam
RIM, 15. — Preiskava državnega pravdnika Elia Biotta o domnevnem podkupovanju političnih o-sebnosti in funkcionarjev ENEL s strani petrolejskih družb se nadaljuje v strogi tajnosti. Karabinjerji in finančni stražniki so tudi da nes opravili vrsto preiskav pri nekaterih bančnih in finančnih zavodih z namenom, da bi ugotovili sta nje nekaterih bančnih računov, ki so naslovljeni na osebe vpletene v petrolejski škandal. Kaže, da je bilo bolj uspešno delo genovskih pre-torjev, ki so s pomočjo zaplenjenih dokumentov ugotovili, da je zveza petrolejcev maja lani sprožila veliko kampanjo v tisku, da bi vplivala na javno mnenje z namenom, da bi lažje sprejelo podražitev petrolejskih proizvodov.
Dokaze o tem so našli v zapisnikih zasedanja italijanske petrolejske zveze, iz katerih izhaja, da so za to kampanjo določili velike vsote denarja, ki naj bi ga izplačali posameznim novinarjem ali pa založniškim podjetjem specializiranih revij. Zasledili so izplačitev 20 milijonov lir za vrsto člankov, ki so izšli na neki specializirani reviji. Založnik ene števOnih avtomobilskih revij pa je predložil podroben načrt za vrsto člankov v tem smislu, za razpis referenduma med avtomobilisti itd.
Po dokumentih, s katerimi razpolagajo genovski pretorji, naj bi
ki petrolejske zveze. Vsa ta kampanja bi lahko sodila v okvir prekrškov o katerih govori člen 501 kazenskega zakonika, ki predvideva stroge kazni za tiste, ki bi s pomočjo tiska širili lažne vesti, katerih namen je povzročiti zvišanje ali znižanje cene gotovih . proizvodov. Pretorji v Genovi so tudi zaplenili pismo tajnika petrolejske zveze Cittadinija, v katerem je rečeno, da ga je obiskala neka politična osebnost, ki je protestirala zaradi pičlih prispevkov, ki naj bi jih dobila njegova stranka. V pismu je rečeno, da se ga je Cittadini odkrižal samo potem, ko mu je izročil tisoč bencinskih bonov po deset litrov.
Tajnik PSDI Orlandi je v intervjuju, ki ga je dal nekemu italijanskemu tedniku izjavil, da je splošno znano, da italijanske stranke prejemajo prispevke od petrolejske industrije in da to velja tudi za PSDI. Njegova stranka naj bi prejela manj od drugih, ti prispevki pa naj ne bi vplivali na politično avtonomijo socialdemokratov. Orlandi je tudi poudaril potrebo po javnem finansiranju političnih strank.
0 vprašanju javnega finansiranja strank je govoril tudi predsednik parlamentarne skupine PSI Mariot-ti, ki je obžaloval, da je moralo priti do petrolejskega škandala, preden so se odločili, da razprav-.	Ijajo o finansiranju strank v par-
periodični tisk objavil v zameno za1 iamentu. Mariotti je dejal, da je mastne vsote denarja tudi članke, s tem v zvezi PSI že pred leti ki so jih napisali sami predstavni- predložila zakonski osnutek.
PLE - ACLI iz Vidma. Protest so podpisali za slovenske izseljence A-do Cont, za ALEF predsednik Franco Fabbris in za ERAPLE ACLI tajnik Gino Dassi.
V protestu je rečeno, da je prepoved pošolskega pouka slovenščine presazila soglasno voljo patronata v Brdu in željo domačega prebivalstva. Ljudstvo je namreč poudarilo preko svojih nredstavnikov v patronatu željo, naj sloni šolska vzgoja na jeziku, ki ga govorijo v družinah. Jasno je, da prepoved krši 3. in 6. člen ustave ter nedvoumne smernice ministrske o-krožnice o pouku obeh jezikov Slovencem in Italijanom v Furlaniji -Julijski krajini.
Huminsko šolsko skrbništvo in videmska prefektura sta globoko prizadela bitnost slovenskega prebivalstva vzhodne Furlanije. Dejansko gre za kršenje listine o človekovih pravicah, ki jo je sprejela OZN, Italija pa ratificirala
Zato organizacije furlanskih in slovenskih izseljencev zahtevajo, naj državna in deželna oblast v mejah svojih pristojnosti in odgovornosti prekličejo prepoved, omogočijo pošolski pouk slovenščine kot prvi korak k rednemu pouku slovenskega jezika v krajih videmske pokrajine, kjer žive slovensko govoreči italijanski državljani.
lito odložil obisk v Madžarski
BEOGRAD, 15. — Napovedani obisk predsednika Tita 17. in 18. t.m. na Madžarsko je bil, kot je danes uradno sporočeno, za kratek čas odložen. O razlogih odlaganja v uradnem sporočilu ni rečeno ničesar.
Sindikati se pripravljajo na splošno stavko, ki bo 27. februarja. Federacija CGIL, CISL in UIL je že napovedala delavska zborovanja po tovarnah, medtem ko bodo kovinarji in delavci kemične industrije organizirali še eno stavko že teden prej, 20. februarja.
Tudi kampanja za referendum o razporoki prehaja v živahnejše obdobje. Poslanca Loris Fortuna in Basiini, podpisnika zakona o ločitvi, ki ga je pred nekaj leti odobril parlament, sta ustanovila enoten odbor za obrambo razporoke. Naloga odbora bo osveščanje javnega mnenja za vprašanje državljanskih svoboščin.
NA VELKANI SMO NARAŠČANJA CEN!
v v
VAL PROTESTOV TRŽAŠKE JAVNOSTI ZARADI ZADNJE PODRAŽITVE KRUHA
Od tega imajo korist zgolj veliki industrija ■ Nezadovoljstvo tržaških trgovcev
Podražitev kruha je izzvala oster pri vsakih 100 lirah prodanega blaga protest tržaške javnosti. Po mnogih zaslužil 20 lir, letos pa le 10. Ker
tovarnah so se sestali delavski sveti, proteste so izdale tudi sindikalne organizacije, najživahnejši in tudi najbolj prizadet pa je protest gospodinj, ki svoje nezadovoljstvo jasno in nedvoumno izražajo že v trgovinah samih, To nezadovoljstvo se je še poostrilo po sestanku pokrajinskega odbora za nadzorstvo nad cenami, o katerem smo na kratko poročali včeraj in ki je odložil vsakršen sklep na prihodnji teden.
Vendar pa je podražitev kruha le tista kapljica, ki je povzročila celo poplavo nezadovoljstva. Medtem ko so doslej meščani mirno prenašali samovoljnost nekaterih trgovcev in grosistov in čakali v bolj ali manj discipliniranih vrstah, so se tega očividno naveličali. Že tri mesece poteka življenje tako, kot bi bili v obdobju hudega pomanjkanja. Najprej je zmanjkalo goriva, ko se je to podražilo, pa ga lahko dobijo pri vseh prodajalcih. Še vedno primanjkuje sladkorja in soli, ponekod celo testenin in riža. Jasno je, da začenja tako stanje presedati, saj gre očividno za špekulacije velikih industrij, ki hočejo na ta način izsiliti povišanje cen. Sedaj je na vrsti kruh, to je vsakdanja hrana poprečne tržaške družine. Kilogram kruha dnevno je za štiri — pet — člansko družino odločno premalo, če pa si želi nekoliko boljšega kruha, mora gospodinja odšteti ponekod celo 500 lir na kilogram. Če to preračunamo ugotovimo, da gre za 15.000 lir mesečno, kar predstavlja dobršen del poprečne delavske plače. 15.000 lir za kruh je očitno preveč in protesti so torej upravičeni.
Peki se branijo z izgovorom, da se je znatno podražila moka. To drži, vendar menimo, da so podražitve prevelike. Oblasti bi morale odločno nastopiti in ugotoviti odgovornosti, ki jih tudi tokrat nosijo veliki industrijci, katerim je treba pripisati podražitev moke. Popolnoma nepomembno je, če ostanejo zamrznjene cene na drobno, cene na debelo pa so proste.
Pritožbe trgovcev so torej delno utemeljene. Naraščanje cen je prizadelo tudi njih, saj so se v odstotkih njihovi dohodki zmanjšali. Kdor je lansko leto kupil blago za 40 lir in ga prodal za 50 lir je pri tem zaslužil 20 odstotkov. Če letos kupi blago za 90 lir in ga proda za 100 lir pa je zaslužil le 10 odstotkov. Pred letom dni je torej
se plače niso bistveno spremenile, je torej zaslužek trgovcev manjši kot lansko leto, medtem ko se je povečal zaslužek industrijcev. Zato so trgovci na svojem zadnjem sestanku sklenili, da bodo zaprli trgovine, če se stanje ne spremeni.
Sedanje stanje je torej povsem kritično. Po eni strani nakupovalci zahtevajo zamrznjenje ali celo znižanje cen, po drugi strani pa trgovci vztrajajo pri trditvah, da je njihov pribitek tako majhen, da ne morejo več delati na tak način. Vsekakor ne bo mogoče več vztrajati v sedanjem stanju in lahko pričakujemo novosti že v prihodnjih dneh.
• škedenjska sekcija KPI vabi upokojence in druge rreščar.e na srečanje s sen. Paolom Šemo, ki bo jutri ob 10. uri v Ljudskem domu. Ul. S. Lorenzo in Selva. Podoben sestanek bo imel sen. Silvano Bacicchi v ponedeljek ob 15.30 v Ljudskem domu «P. Togliatti» v Naselju S. Sergio.
S SESTANKA PSDI, SS in KD V NABREŽINI
Ponovni poziv za obnovitev levosredinske uprave
Predsinočnjim so predstavniki PSDI, SS in KD poslali devinsko-nabrežinski sekciji PSI in v vednost pokrajinskemu tajništvu stranke pismo, v katerem potrjujejo nujnost nadaljevanja levosredinske uprave v devinsko-nabrežinski občini. V pismu pozivajo socialiste, naj v najkrajšem času sporočijo odgovor na vabilo k nadaljevanju pogajanj, ki so jim ga vse tri stranke pred časom poslale, «da se omogoči zaključek pogajanj in določitev datuma seje občinskega sveta ob koncu tega tedna ali najkasneje v začetku prihodnjega tedna». Ob koncu pisma predstavniki teh strank sporočajo, da so v pričakovanju odgovora socialistov prekinili pogajanja do današnjega dne.
ZA SEDAJ SE BREZ POSEGA SODNIH OBLASTI
Odnosi v tržaški občinski upravi se na čuden način zaostrujejo
Delovno kosilo petih tajnikov leve sredine - Pisma Gasperinija in župana
Celotna zadeva okrog odborniških mest republikanca Gasperinija in socialista Del Tutta dobiva čudne obeležje, tako da se že pričenja govoriti o sodnih postopkih in podobnem. Zlasti se stvari na čuden način zaostrujejo okrog odbornika Gasperinija, ki je na županov od vzem delege reagiral z dolgim pismom, ki ga je v nedeljo objavil itahjanski krajevni dnevnik in v katerem je obdolžil «dva odvetnika». da sta mu ponudila dobro službo pri ACEGAT, če se odpove odborniškemu mestu. V nedeljo je župan od Gasperinija zahteval, da mu pismeno pojasni, za kaj gre. Nato je sledila redna seja občinskega odbora, na kateri je bil Gašperini prisoten, kjer pa se o stvari ni govorilo.
Govorilo pa se je najprej na seji načelnikov skupin, na kateri so liberalci postavili novo pravno tezo, da je sporen odvzem deleg s strani župana in da je še zlasti sporen poseg tajništev strank, ker kaj takega zakon o občinah iz leta 1911
iiiiniiiiniiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiimiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiimiiHmmiHiAiDiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiii*
AKTIVNOST DEŽELNEGA SVETA
Prispevki za razvoj kmetijstva mimo zapreke uradnih seznamov
460 milijonov lir v korist izseljencev in njihovih družin
Na svoji včerajšnji seji je deželni svet zaključil razpravo o zakonu, ki se nanaša na pokrajinske uradne spiske podjetnikov v kmetijstvu; nato je sprejel zakon, ki zadeva osebje deželne uprave in končno začel razpravo o tretjem zakonu, ki določa novo deželno pomoč za izseljence. Razprava o tej tretji normi se bo nadaljevala in zaključila prihodnji torek.
Zakon o uradnih spiskih kmetijskih podjetnikov dopolnjuje deželno normo štev. 31 iz lanskega leta. Ta se je namreč izkazala za pomanjkljivo v toliko, kolikor je določala, da smejo po 1. januarju 1974 prejemati razne deželne in druge podpore le tisti kmetijski podjetniki, ki lahko priložijo ustreznim prošnjam potrdilo o vpisu v pristojno pokra-
■IIIHNilMlMIUUHIMMIMMIIMMMMMMMMHUMMIIllllIMMmiMlMMHMIHHHI'IHIHlilfcDillllMinUflHHIWnnittllH
PROF. SAR AVAL V KROŽKU «SALVEMM»
Odprtje Sueškega prekopa preizkusni kamen za luko
Nevarnost, da nas drugi potisnejo v ozadje
V prostorih kulturnega krožka «Salvemini» je podpredsednik Tržaškega Lloyda prof. D. Saraval sinoči predaval o temi «Trst ob ponovnem odprtju Sueškega prekopa».
Govornik je prikazal, kako se je razvijal blagovni promet med Evropo in drugimi celinami pred izkopom umetne vodne poti (leta 1869) in kakšne spremembe so nastale v mednarodnih trgovinskih tokovih po tem letu. Suez je močno ovrednotil vlogo Jadranskega morja in zlasti tržaške luke, ta prednost pa je odpadla, ko je bil Suez pozneje zaprt, zadnjič celo za dobo sedem let (od leta 1967 do danes).
Zaporo Sueškega prekopa so izkoristile luke ob Severnem morju, novemu položaju pa so se kmalu prilagodili tudi ladjarji, ki so začeli naročati čedalje večje ladje, ki bi sicer ne mogle pluti po prekopu. S tem jim je uspelo, da so občutno zmanjšali prevozne stroške po enoti prepeljanega blaga, pa naj gre za kosovne pošiljke, za razsute tovore ali za nafto. Ti ladjarji se zdaj protivijo ponovnemu odprtju Sueškega prekopa, kakor se protivijo tudi tisti gospodarski krogi v Evropi in ZDA, ki gravitirajo na severnonemške luke ali ki se boje, da bi z odprtjem Sueza pridobila večji pomen na morju Sovjetska zveza.
Za Jadransko morje in tržaško luko pa je ponovno odprtje Sueškega prekopa naravnost življenjskega pomena. Za ladje Tržaškega Lloyda na primer, ki prevažajo kontejnerje iz Evrope na Daljni vzhod, bi se s plovbo po Suez« čas vožnje skrčil s sedanjih 65 dni (okoli Rta dobre nade) na 55 dni. V tem primeru bi bilo možno doseči tudi, da bi bilo izhodišče za kontejnerske ladje na tej progi preusmerjeno v Trst. Poleg tega bi Trst zanesljivo dobil izhodišče za novo mednarodno kontejnersko zvezo — pri kateri naj bi bil soudeležen tudi Tržaški Lloyd — med Evropo in Južno A-friko. Pogajanja za vzpostavitev takšne redne kontejnerske zveze so namreč že dalj časa v teku.
Današnji položaj glede tehničnih struktur v luki. glede prometnih zvez z zaledjem in glede načina vodenja pristaniške politike pa je takšen, da ne vliva velikega upanja, da bi Trst lahko zdržal pritisk blagovnega prometa, ki se bo po vsej verjetnosti sprožil ob ponovnem odprtju Sueškega prekona (morda že čez šest mesecev). Tedaj bo Jadransko morje sicer ponovno zadobilo svojo nekdanjo vlogo v osrčju Evrope, toda Trst bi nujno zaostal za jugoslovanskimi in najbrž tudi za grškimi pristanišči. Skrajni čas je zato, da se krajevni, deželni in rimski dejavniki lo-
tijo z vso resnostjo tega vprašanja, da bo luka delno pripravljena na nov položaj.
Drevi shod KPI v Šempolaju
Svetovalska skupina KPI devinsko-nabrežinske občine priredi drevi ob
19.30	v Šempolaju javno zborovanje, ki bo v prostorih mladinskega krožka. Na sestanek vabijo komunisti vse domačine in tudi vaščane bližnjih vasi. Na dnevnem redu je vprašanje nerešene krize v občinski u-pravi. Govor bo tudi o vprašanju razširitve šempolajskega pokopali-
jinsko zbornico. Te zbornice pa še ne delujejo, ker Računski dvor še ni pregledal in odobril ustreznih pravilnikov. Novi zakon sedaj določa, da bo deželna uprava sprejemala prošnje za podporo na področju kmetijstva v roku 90 dni od umestitvene seje pokrajinskih odborov za vodenje uradnih spiskov kmetijskih podjetnikov.
Na seji sta o novi normi spregovorila poročevalec Chinellato (KD) in odbornik za kmetijstvo Tripani, nakar je sledilo glasovanje. Za zakon so glasovali pripadniki leve sredine in predstavnik Slovenske skupnosti, proti so glasovali misovci in liberalci, komunisti in predstavnica Furlanskega gibanja pa so se vzdržali.
Sledila je razprava o zakonu, ki ga je predložil odbor 28. januarja letbs in kf 'Mžfčfetijd na osebje zaposleno pri deželni upravi nekatere ugodnosti državnega zakona štev. 734 iz lanskega novembra. V razpravo so posegli svetovalci Bertoli (PLI), Lonza (PSDI), Morelli (MSI). Pittoni (PSI), Bettoli (KPI) in Del Gobbo (KD), poročevalec Ginaldi (KD) in odbornik za finance Coloni. Vsi so pozitivno ocenili novo normo, ki je bila nato soglasno sprejeta.
Deželni svet je pred zaključkom seje začel razpravo še o tretjem zakonu, in siecr o zakonu, ki določa nadaljnjih 460 milijonov lir v prid izseljenski konzulti in deželnim izseljencem. V razpravo so posegli svetovalci Puppini (Furlansko gibanje), Volpe (PSI), Bertoh (Furi, gibanje). Boschi (MSI), Magrini (KPI). Bertoli (PLI), Vitale (PSDI) in Štoka (Slovenska skupnost). Tudi o koristnosti te norme so si bila izražena mnenja v glavnem edina. Svetovalec Štoka je naglasil, da bodo nova finančna sredstva sicer koristila izseljencem in njihovim družinam, vendar pa da gre pri tem le za obliko trenutne pomoči, ki ne more globalno rešiti vprašanja številnih izseljencev in naše dežele. Za temeljito rešitev tega vpraša-
nja je potreben širši zakon, ki naj bi ga sprejeli v čim krajšem času. Štoka je nadalje omenil, da bi morala dežela priznati večjo pomoč izseljencem slovenske narodnosti, ki se morajo v tujini boriti tudi s specifičnimi vprašanji, med katere sodi zlasti ohranitev slovenske kulture in slovenskega jezika. Prav zato so naši izseljenci potrebni in vredni posebne moralne in tudi finančne podpore.
Razprava se bo nadaljevala na prihodnji seji, ki bo v torek, 19. februarja.
ne predvideva. Končno je Gašperini pismeno odgovoril na županovo pismo, vendar je bil v odgovoru zelo splošen in ni svoje obtožbe o poskusu korupcije bolje pojasnil ali argumentiral, zaradi česar je župan pismeno zahteval novo pojasnilo.
V	zvezi s stališčem liberalcev in z zapletenim položajem okrog dveh odbornikov tržaške občine se je na delovnem kosilu v gostilni Suban sestalo pet pokrajinskih tajnikov strank, ki so glede zadeve Gašperini prišli do skupnega stališča, da bo župan na torkovi seji najprej uvodoma prečita! vsa pisma, ki jih je pisal in prejel in torej poleg pisma Gasperinija tudi pismo neke druge osebe, za katero pa niso znane podrobnosti. Zaključek tega dela občinske seje naj bi bil strogo formalen, tako da bi župan preko občinskega tajnika vso korespondenco enostavno predal v nadaljnji postopek sodnim oblastem.
Seveda pa se s tem ne bo niti za las rešilo vprašanje odbornika Gasperinija, kateremu župan, stranke leve sredine in predvsem njegova lastna stranka, nikakor ne nameravajo vrniti pooblastila in s tem njegove odborniške mize. Gašperini je še vedno občinski odbornik, bo še vedno lahko prisostvoval sejam občinskega odbora itd. in na tak način preprečil izvajanje sporazuma med strankami leve sredine o spremembi ustroja občinskega odbora. V tej zvezi krožijo številne govorice o podpori, ki naj bi jo Gašperini užival v raznih mestnih krogih in zaradi katere lahko tako mirno vztraja na svojem stališču, proti tako močnim političnim silam, ki jih predstavljajo stranke leve sredine.
Nič manj zapleteno pa ni vprašanje odbornika PSI Del Tutta, ki je — kot je to znano — že pred časom sporočil v Rim, da predaja svoje mesto v odločitev osrednjemu vodstvu stranke. V zadnjih dneh ni prišlo do nobenega novega dogodka, ki bi spor med strujami v PSI ublažil, temveč se obratno stvari še zaostrujejo, ker se pričenja govoriti tudi o možnosti sprememb v deželnem vodstvu PSI, kar bi imelo nujen refleks na krajevne prilike, kar prav gotovo deluje kot zavora za hitro rešitev v krajevnem okviru.
V	ponedeljek bodo o vseh teh zadevah razpravljali načelniki skupin zastopanih v občinskem svetu, ki se bodo tudi dogovorili za do-
• Odbor za postavitev spomenika
NOB v Bazovici in Tržaški partizanski pevski zbor obveščata, da bosta priredila 1. maja letos v Bazovici «partizanski miting».
HUDA NESREČA NA CESTI KRIŽ - NABREŽINA
V SMRTNI NEVARNOSTI DEKLICA KI JO JE PRED ŠOLO PODRL AVTO
ll-letna Patrizia Košuta je bila namenjena k pouku
Pred kriško srednjo šolo se je včeraj zjutraj pripetila izredno huda prometna nesreča; avto je podrl mlado dijakinjo, ki je obležala v mlaki krvi. Odpeljali so jo v bolnišnico, kjer se bori med življenjem in smrtjo. Žrtev nesreče je komaj 11 let stara Patrizia Košuta iz Križa 177, ki jo je povozil s svojim fiatom 1100 starejše registracije 66-letni Salvatore Morgera iz Nabrežine - Kamnolom 27/6.
Bilo je nekaj minut pred začetkom pouka in mala Patrizia se je pripeljala pred šolo, ki je poldrugi kilometer od vasi v smeri proti Nabrežini, z avtobusom. Ko je izstopila in stekla čez često, ni opazila avtomobila. Avto Salvatora Mor-gere, ki upravlja bar v nabrežinski
šča.
minili umi ■ n mitiiiiiiiii n minil muhi itiitnti n.hiimihimihiimhmhihihihhhhhhhhhim.mi....
MORDA NA POT! K ODKRITJU RESNICE?
Sodni zdravnik: pri Rižarni je bilo zakopanih 8 trupel
Previdno izkopavanje v Ulici Macelli zaradi morebitnih drugih okostnjakov ■ Še vedno nove domneve o smrti osmih mladih oseb
Bolj ali manj stvarne domneve v zvezi z odkritjem okostnjakov pri Rižarni se še vedno nadaljujejo. Prvi dan je škedenjski ma-rešal karabinjerjev Scalabrin dejal, da je žrtev bilo osem, naslednjega dne ga je sodni zdlravnik prof. Nicolini demantiral, okostnjakov je samo 6, včeraj p« S-po skrbnejšem pregledu ostankov ugotovil da je bilo okostnjakov osem.
To pa je edina točna ugotovitev v zvezi s to zapleteno in mračno «kriminalko», če lahko primerjamo kriminalki odkritje ostankov vojnega besa. Preiskovalci, karabinjerji in namestnik državnega pravdnika Tavella, se vneto zanimajo za zadevo, da bi razčistili od kod so prišli v ta košček zemlje posmrtni ostanki osmih mladih ljudi. Kar zadeva znanstveno blat, je dr. favella naročil prof. Nicolimju, naj izvede vse potrebne analize, da ugotovi spol, tek sne značilnosti in vzroke smrti. Če bo treba naj se posluži vseh znanstvenih naprav za analizo kosti ,pa tudi drugih laboratorijev izven našega mosta. Trenutno pa se sodni zdravnik in njegovi pomočniki ubadajo s sestavljanjem okostnjakov.
Dr Tavella sj je včeraj tudi o-gledal kraj najdbe. Podjetju, ki
opravlja popravila v Ul. Macelli je naročil, naj delavci kopljejo kar se da previdno, v primeru novih najdb človeških ostankov pa naj takoj obvestijo karabinjerje in prekinljo cela.
Domneve o smrti osmih mladih oseb, so številne. Popolnoma so odpadla vsa navezovanja na zasilno pokopavanje žrtev «španske mrzlice» med prvo svetovno vojno. Ker so bile žrtve v zemlji 30 do 35 let je treba rešitev iskati samo v vojnem obdobju in verjetno proti koncu tega obdobja, med tragično nacistično zasedbo. Kar v bistvu pomeni, da je treba smrt navezati na tragične dogodke v in ob Rižarni. Doslej se za zadevo še ni uradno zanimal preiskovalni sodnik dr. Serbo, ki vodi preiskavo o zločinih v Rižarni, medtem ko se zlasti na Deželnem inštitutu za zgodovino odporniškega gibanja zanimajo za ugotovitev vseh dogodkov, ki so se pri pelili zlasti zadnje dni vojne okrog in v sami Rižarni. Poleg hipoteze nacističnega poboja zadnjih ujetnikov, ko je krematorij že nehal delovati ali pa preden so ga sploh preu redili iz nekdanje peči za sušenje riža, so vzeli v pretres še druge možnosti. Tako je na primer mogoče, da so v jami likvidirani kolaboracionisti nacističnih rabljev, ki so
preveč videli in vedeh. Ni mogoče izključiti niti domneve, da je prišlo do poskusa upora med esesovci raznih narodnosti (Ukrajinci, Mongoli Italijani), ki so bili v Rižarni.
Leto pred koncem vojne, aprila 1944, se je na primer uprla skupina republikinskih vojakov in, po pričanju Marije Richtmann z Reke, ki je bila takrat zaprta v Rižarni z možem in petimi sorodniki, so izbrali dva talca in jih ustrelili. Trupli so naložili na tovornjak in ju odpeljali iz Rižarne.
Na področju med Pantalejmunom in Rižarno je 1. maja 1945 prišlo tudi do spopada med zadnjimi esesovci, pripadniki zloglasnega bataljona «S. Giusto» (krajevni oddelek X. Mas) in oboroženimi rkupi nami «Delavske enotnosti». Pri tem je nekaj ljudi tudi padlo, po nepreverjenih vesteh naj bi bili to mongolski vojaki in naj bi padli v bližini železnice pod Pantalejmunom. Skupinico republikin-cev pa so baje likvidirali na vrhu griča. V obeh primerih je dokaj težko, da bi jih partizani zakopali popolnoma gole in to več sto metrov daleč od kraja, kjer naj bi prišlo do spopadov. Seveda pa se ne more popolnoma izključiti niti te možnosti Zato se preiskava karabinjerjev nadaljuje.
železniški postaji, je s silo trčil v deklico in malo telesce je vrglo več metrov daleč, kjer je obležalo nezavestno na asfaltu.
Nemudoma so poklicali Rdeči križ in nabrežinske karabinjerje. Z re-šilcem so Patrizio odpeljah v glavno bolnišnico in že med potjo so ji bolničarji nudili vso pomoč: skušali so zaustaviti krvavenje in so ji dali kisika. V bolnišnici so jo sprejeli v oddelek za oživljanj©, kjer so ji zdravniki ugotovili, poleg številnih udarcev in odrgnin, prebitje lobanjskega dna in zlom čeljusti. Deklica je krvavela tudi iz ušes, kar pomeni, da je utrpela notranje možganske poškodbe. Zato so jo pregledali tudi zdravniki nevrokirurškega oddelka. Po posvetu se niso izrekli, ali bo preživela, vendar pa se je proti večeru njeno stanje nekako ustalilo, če že ne rahlo, zelo rahlo izboljšalo. Vsekakor pa je še vedno v smrtni nevarnosti in zdravstveno osebje stalno bedi ob njeni postelji. Če bo preživela prve dni in ji bo vsaj malo boljše, jo bodo o-perirali na možganih. Upati je, da bo mlado in čvrsto telo preneslo vse poškodbe in da se bo Patrizia lahko vrnila med svoje sašolce in v objem družine.
Kongresi sekcij KPI
Danes in jutri bo več kongresov sekcij KPI. Ob 16. uri bo v Domu pristaniških delavcev kongres ^kateremu bo prisostvoval sen. Silvano Bacicchi, pristaniške sekcije KPI, ob 17. uri pa bo na Trgu -Stare mitnice kongres odseka «S. Čermelj» od Sv. Alojzija.
Jutri pa bodo kongresi sekcij; ob
9.30	pri Sv. Ani (Montagnana), ob 9. uri na Trgu Stare mitnice (Finko Tomažič), ob 16.30 pa v Ljudskem domu v Trebčah (Kralj Zorko).
• Jutri ob 11. uri bo na razstavi «Trst od 700 do bodočnosti» v Ul. Imbriani 5/1. na razpolago vodič.
Bomba je na vlaku:
bile pa so le žarnice
Neslana šala je dokaj prestrašila potnike brzovlaka Rim — Benetke — Trst — Zagreb, ki je včeraj odpotoval iz rimske postaje Termini ob 13.26. Neznanec je telefoniral železničarski policiji, da je na vlaku bomba. Vlak so zato ustavili na postaji Farra Sabina, kjer so ga temeljito pregledali. V neki o-mari so našli zapečaten zavoj. Ko so ga balistični izvedenci odprli, so ugotovili, da vsebuje 300 žarnic. Vlak je nato odpotoval iz Farra Sabine z dveurno zamudo in nadaljeval pot proti Trstu, kamor je prispel s tričetrturno zamudo.
končni dnevni red torkove seje tržaškega občinskega sveta in tudi za način razprave o zadevi Gašperini in Del Tutto.
Seja Sindikata slovenske šole
Tajnik sindikata sklicuje sejo glavnega odbora (upravnega in nadzornega odbora ter razsodišča) za torek, 19. t.m. ob 17. uri. Na dnevnem redu bodo: poročilo tajnika o srečanju s šolskim skrbnikom dr. Fi-denzijem in višjim šolskim skrbnikom prof. Angiolettijem, razprava o uveljavitvenih predpisih dopolnilnega zakona za slovensko šolo, priprava sestanka z goriško sindikalno sekcijo, razprava o splošni stavki in razno.
Tajništvo ponovno opozarja, da se odborove seje vedno lahko udeleži tudi članstvo.
V	PONEDELJEK V AVDITORIJU
Predavanje o državnem aparatu in fašizmu
V	ponedeljek bo v Avditoriju predzadnje predavanje v okviru ciklusa konference o fašizmu in itahjanski družbi. Tokrat bo predaval prof. Claudio Pavone, ki bo obdelal temo «državnega upravnega aparata in fašizma». Prof. Pavone je zaposlen v osrednjem državnem arhivu v Rimu, kjer vodi oddelek za raziskave in tisk in urejuje revijo državnih arhivov. Bavi se z zgodovino državnega aparata in predseduje rimskem inštitutu za zgodovino I-talije od fašizma do odporništva.
Predavanju, ki se bo pričelo ob
20.30,	bo sledila razprava.
Puccinijeva «Tosca» v gledališču Verdi
Po dveh zaporednih operah (Zlati petelin in Vragi iz Louduna), ki izstopata iz klasičnega opernega repertoarja italijanskih gledališč, so tržaški tradicionalistični ljubitelji melodrame spet lahko prišli na svoj račun. Na programu je bila prva predstava Puccinijeve opere «Tosca», ki je v Trstu sicer precej pogosto na repertoarju, poslednjič pa je bila leta 1967.
Med Puccinijevimi operami ima «Tosca» posebno mesto in velja za najmanj «puccinijevsko» prav zaradi izrazite dramatičnosti, kateri je moral skladatelj podrediti svoj glasbeni izraz in mu dati večji epski obseg. To velja še posebno za vlogo Tosce same, ki se po za sopran močnih vokalnih potezah znatno razlikuje od vseh drugih Puccinijevih ženskih likov. Toda vešča mojstrska roka skladatelja je znala spretno u-skladati to nujnost z zanj značilno melodramsko glasbeno paleto s celo vrsto izrazitih lirično melodičnih motivov, ki dosegajo svoj višek v Cavaradossijevih arijah v prvem in v zadnjem dejanju.
Sinočnja tržaška postavitev se je držala že ustaljenega uprizoritvenega koncepta tako po režijski kot po scenski plati. Mladi dirigent Michelangelo Veltri je vodil orkester zanesljivo, vendar je dopuščal na mnogih mestih premočno zvočnost na škodo interpretacijske dinamike. Sopranistka Ilca Ligabue je bila pevsko in igralsko prepričljiva Tosca. Njen glas se zlasti v nižjih in srednjih višinah lepo dramatično barva. Cavaradossi je bil mladi tenorist Veriano Luchetti, ki je požel zaslužene aplavze za svoje arije, ki jih je zapel s svežim in v višinah zelo čistim in lepo oblikovanim glasom. škoda, da tudi igralsko ni u-stvaril enakovrednega Uka. Odličen je bil Scarpia Giampiera Mastro-meija, lepa lika sta podala tudi Alfredo Mariotti kot mežnar in pa Ivan Sancin kot Angelotti, katerega lep bas je Uidi tokrat prišel do veljave.
Zbor, ki pa nima večje vloge, je uvežbal Gaetano Riccitelli.
V	celoti je bila predstava solid-
na in občinstvo jo je dobro sprejelo, vendar brez pretiranega navdušenja.	j. k.
• V glavni dvorani Ljudskega
ma v Ul. Madonnina je razstava 50. obletnici obstoja glasila K «L’Unità». Razstava, ki sta jo t pravila Piero Panizzon in Boris kra, je ob delavnikih odprta od do 20.30.
Šolske vesti
Združenje staršev osnovne šole v Dolini vabi vse, ki jih zanimajo vprašanja razvoja otroka, na predavanje dr. D. Sedmaka «Otrok, njegovi šolski in življenjski problemi in uspehi». Predavanje bo v sredo, 20. trn. ob 20. uri v šolskih prostorih.
^ Skaiistš
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE. TR2ASKA KREDITNA BANKA
URADNI IECAJ BANKOVCEV
Ameriški dolar	701,—
Funt šterling	1590,—
Švicarski frank	218,30
Francoski frank	137,80
Namška marka	255,50
Avstrijski šiling	35,10
Dlnan debeli	41,—
drobni	41,—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Gledališča
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE v Trstu gostuje s predstavo F. Bevka • B. Grabnarja «Kaplan Martin Čedermac» danes, 16. t.m. ob 20. uri v Ajdovščini.
SAG
Slovensko amatersko gledališče v Trstu gostuje s satiričnim kabarete r; «Dlaka v jajcu» avtorjev M. Košute, A. Rustje, S. Verča in A. Kiaija
Jutri, 17. februarja ob 17. uri v Prosvetnem domu na Proseku.
V	ponedeljek, 18. februarja ob 20. uri v gledališču v Kopru.
V	soboto, 23. februarja ob 19.30 na Škofijah.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Jutri ob 16. uri ponovitev Puccinijeve opere «Tosca»
AVDITORIJ
Danes ob 20. uri bo skupina «Rocca» ponovila v okviru ciklusa «Teatro oggi», ki ga prireja Stalno gledališče, šesto abonmajsko predstavo. Na sporedu je delo Bertolta Brechta «švejk v drugi svetovni vojni».
Prosvetno društvo «Fran Venturini» od Domja priredi danes. 16. t.m. ob 20.30 v prostorih slovenske osnovne šole pri Domju.
PREŠERNOVO PROSLAVO
Sodelujejo godba iz Ricmanj, domači učenci in dijaki ter pevski zbor «Fran Venturini».
Vljudno vabljeni!
Dramski odsek PD «Kraški dom»
z Repentabra priredi jutri, 17. t.m. ob 17. uri v stari šoli na Colu
PREŠERNOVO PROSLAVO
Prosvetno društvo «Vesna» prireja Prešernovo proslavo v Ljudskem domu v Križu jutri, 17. t.m. ob 17.30.
Na sporedu je nastop otrok osnovne in srednje šole, pevskega zbora in godbe.
Vljudno vabljeni!
Jutri, 17. februarja 1974 bo ob 16. uri v Finžgarjevem domu na Opčinah gostoval dramski oder iz štandreža z Molierovo komedijo
ZDRAVNIK PO SILI
Režija: Aleksi j Pregare
Vabljeni!
Včeraj-danes
Danes, SOBOTA, 16. februarja
DANILO
Sonce vzide ob 7.06 in zatone ob 17.32 — Dolžina dneva 10.26 — Luna vzide ob 3.27 in zatone ob 12.10.
Jutri, NEDELJA, 17. februarja SILVIN
Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,3 stopinje, najnižja 9,8 stopinje, ob 19. uri 11.6 stopinje, zračni tlak
1008,5	mb, rahlo narašča, vlaga 56-odstotna, brezvetrje, nebo oblačno, morje mimo, temperatura morja 9,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 15. februarja 1974 se je v Trstu rodilo 9 otrok, umrlo pa je 11 oseb.
UMRLI SO: 82-letna Virginia Zebo-chin por. Cominotti, 81-letni Giuseppe Posateri, 57-letni Luigi Canal, 76-letni Gastone Monico, 76-letna Rosina Barba vd. Zollia, 79-letni Enrico Budini, 73-letna Rachele Antoniolli por. Ga-violi, 76-letni Blaž Jurman, 81-let-na Maria Novak vd. Vucetti, 82-letna Innocentina Stocovaz vd. Grissani, 71-letni Mario Celin.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Pizzul — Cignola. Korzo Italija 14; Prendini, Ul. Tiziano Vecellio 24; Serravallo. Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Esculapio, Ul. Roma 15; INAM, Al Cammello, Drevored XX. septembra 4; Alla Maddalena, IstAka ulica 35.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec (tel. 228 124); Bazovica (tel. 226-165); Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209-197); Žav-Ije (tel. 231-137); Milje (tel. 271 124).
Kino
La Cappella Underground 19.00—21.00 «L'abominevole dottor Phibes». igra Vincent Priče, režija Robert Fuest. Grozljivka	>
Ariston — I.N.C. 16.30 «La cerimonia», režiser Nagisa Oshima.
Nazionale 16.00 «McKlucky, metà uomo, metà odio». Barvni film Igra Buri Reynolds.
Excelsior 16.00 «La signora é stata violentata», Barvni film. Igrajo: Pamela Tiffin, Carlo Giufrè, Enrico Montesano. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Grattacielo 15.30 «Il sorriso del grande tentatore». Barvni film. Glenda Jackson, Claudio Casinelli, Lisa Harrov. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Fenice 15.00 «Pane e cioccolata». Nino Manfredi. Paolo Turco, Ugo D’Alessio, Johnny Domili in Anna Karina. Barvni film.
Eden 16.00 «Il rompiballe», barvni film. Igrata Lino Ventura in Jacques Brel.
Ritz 16.00 «Polvere di stelle». Barvni Tpm. Igrata Monica Vitti in Allerto Sordi.
Aurora 16.30 «Come si distrugge la reputazione del piu grande agente segreto del mondo». Jean Paul Beimondo. Barvni film.
Capito] 16.30 «Chi ha ucciso Jenny. Barvna kriminalka.
Cristallo 16.30 «Ci risiamo vero Provi-denza». Barvni film. Igra Tomas Miljan.
Impero 16.00 «La sepolta viva». Barvni film. Igra A. Belli.
Filodrammatico 15.30 «Le svedesi continuano a ballare la mazurka a letto». Barvni 1 ilm. Igrata Birte Tove. Mladini pod 18. letom prepovedane
Modemo 16.30 «Via col vento». Clark Gable, Vivien Leight, Olivia de Hawiland.
Vittorio Veneto 16.30—19.00—21.30 «La proprietà non è più un furto». I-gra Ugo Tognazzi, Banni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale 16.00 «Trinità e Sartana, figli di...». Barvni western. Igrata Robert Widmark in Harry Baird.
Abbazia 16.00 «Lo chiamavano verità». Barvni western film. Igra Mark Damon.
Astra 16.30 «Un avventuriero a Tahiti». Barvni film. Igra J. P. Beimondo.
Radio 16.00 «I maghi del terrore». Barvni film.
Iris - Prosek 19.30 «Prendi i soldi e scappa». V nedeljo isti film ob 16.00
Prosveta
Prosvetno društvo «Ivan Cankar»
pri Sv. Jakobu priredi v sredo, 20. t.m. ob 20.30 v društvenih prostorih. Ulica Montecchi 6, «Prešernovo proslavo». Sodelujejo Tržaški oktet in člani Slovenskega amaterskega gledališča.
Slovensko prosvetno društvo TABOR prireja v sredo, 20. t.m. ob
20.30	v Prosvetnem domu na Opčinah PREŠERNOVO PROSLAVO. Sodelujejo dijaki srednje šole «S. Kosovel, učenci osnovne šole z Opčin ter pevski zbor «Tabor». Vabljeni!
Prosvetno društvo «France Prešeren» iz Boljunca priredi jutri 17. t.m. ob 17.30 v srenjski hiši predavanje Maria Magajne «Potovanje po Maroku» z barvnimi diapozitivi. Vljudno vabljeni.
Razna obvestila
Slovenski kulturni klub priredi danes, 16. t.m. v klubu zabavni večer. Začetek ob 19.15 kot navadno. Izlet v Koper odpade.
Prispevki
Franc Stranščak daruje 5.000 lir za spomenik padlim iz Skednja, od Sv. Ane in s Kolcnkovca.
Za Kulturni dom Prosek - Konto-vel so darovali: Josip Bukavec — Prosek 20.000 lir, Luči Sardoč 20.000 lir, Just Fabjan 10.000 lir, Dorka Husu 10.000 lir, Marija Kalc 5.000 lir.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi drage mame
Rosine Barbe vd. Zollia
Hči Maria, sin Paolo, vnuki Annamaria. Giampaolo in Boris ter svaki Angelo, Annamaria in Armida.
Trst, 16. februarja 1974
—■■■— + 1
Potrti naznanjamo žalostno vest. da nas je po dolgi in mučni bolezni za vedno zapustil naš dragi
IVAN GRGIČ • K’PTANOV
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 16. t. m. ob 15.45 iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Žalujoči žena Francka, sestri AmaClja in Štefanija, brata Alojz In Emil, nečaki in drugo sorodstvo
Padriče, 16. februarja 1974
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami ob izgubi našega predragega
PJERINA SANCINA (LULIČ)
Trst, Buenos Aires, Montanaro (Turini ’6 tebruaria 1974
GORIŠKI DNEVNIK
16. februarja 1974
Z ZADNJE SEJE DEŽELNEGA ODBORA
Določeni novi iimnčniprispevki v korist turističnim ustanovam
Več sredstev za letoviscarske in turistične ustanove Deželna podpora za reševalno službo v gorah in jamah
SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Na zadnji seji deželnega odbora, kl jo je vodil predsednik odv. Co-JMelli, so odborniki na predlog odbornika za turizem Devetaga nakazali nova finančna sredstva za razvoj turističnih dejavnosti v Furlaniji - Julijski krajini. Odbor je predvsem sprejel sklep, naj se prispevek po deželnem zakonu štev ^ iz leta 1968 v korist avtonom-bini turističnim in letoviščarskim ustanovam poveča z 80 na 130 mi-ujonov lir, prispevek po deželnem zakonu št. 34 iz leta 1972 v korist Pokrajinskim turističnim ustanovam Pa s 40 na 140 milijonov lir. Poleg te§a je odbor sprejel sklep, naj se avtonomnim turističnim in letoviščarskim ustanovam prizna en-inntno ..^no nakazilo v mejah 100 milijonov lir. Vse omenjene po-veljajo za poslovno leto 1974.
Deželni odbor je nadalje sprejel zakonski osnutek, ki določa poseben prispevek v višini 12 milijonov n i-V korist delegaciji I. področja Italijanskega alpinskega kluba. S tom bo dežela krila stroške, ki jih je imela omenjena organizacija v lanskem letu pri krepitvi reševalne složbe v gorah in jamah.
Odborniki so nadalje odobrili sklep o porazdelitvi vsote 400 milijonov ur, ki je letos namenjena izbolj-savam in gradnji novih cest «turističnega značaja». Od omenjenega zneska bosta prejeli pokrajinska u-Prava v Pordenonu 250 milijonov ^ pokrajinska uprava v Vidmu 65 milijonov, preostalih 85 milijonov lir Pa bodo nakazali skladu, iz katere-§a posamezne uprave črpajo finančna sredstva za kritje višjih stroškov pri uresničevanju novih turističnih cest. Deželna unrava je nadalje sklenila, naj odborništvo za turizem izplača pokrajinskim turističnim ustanovam v obliki predujma finančna sredstva, ki jih je v ta namen nakazalo ministrstvo za turizem in prireditve in ki jih bo dežela tako posredovala turistič-nim organizacijam v obliki pre-uujma.
V okviru rednih prispevkov, ki jih prejemajo turistične in letoviscarske ustanove po členu 1 deželnega zakona štv. 42 iz leta 1968, Je deželni odbor sprejel predlog odbornika Devetaga in odredil, naj se tzplača prvi znesek 64 milijonov lir na račun letošnjih prispevkov. Sredstva si bodo razelile turistične ustanove iz Ravascletta, Forni di Sopra, Trbiža, Devina - Nabrežine, Arta Terme, Gradeža, Lignana, Gradišča jn Milj.
Končno je deželni odbor odobril spisek ustanov in zasebnih podjetnikov, ki bodo letos prejeli deželno Pomoč za izboljšave na turističnih in športnih napravah. Nakazilo v korist omenjenih ustanov in zasebnikov znaša 130 milijonov lir.
Svetovalec Uroš Markič pri deželnem odborniku industrijo in trgovino
Med svojim dvodnevnim obiskom na našem področju se je gospodarski svetovalec pri jugoslovanski ambasadi v Rimu Uroš Markič, ki ga Jp spremljal jugoslovanski konzul v Prstu Kovačič, sestal tudi z deželnim odbornikom za industrijo in trgo-yino N. Stopperjem. Poročilo, ki ga je izdal tiskovni urad dežele Fur-lanije - Julijske krajine v tej zvezi naglasa, da so na srečanju obravna-vali vrsto aktualnih vprašanj z gospodarskega in trgovinskega področju tudi v zvezi s skorajšnjim obiskom uradnega odposlanstva iz naše dežele v Slovenijo. Odposlanstvo, ki Sa bo vodil predsednik Comelli, bo namreč obiskalo Ljubljano v drugi Polovici marca meseca. Na srečanju ~~ zaključuje poročilo — so na-
dalje obravnavali nekatera vprašanja v zvezi z industrijskim sodelovanjem, prometom in luškimi dejavnostmi.
• Jutri ob 17. uri bo v sekciji KPI «Che Guevara», na Reški cesti 7 proslava 53. obletnice KPI in komemoracija ob 50. obletnici Leninove smrti.
• Mladina katoliškega Slovenskega kluba je objavila protest zaradi u-krepa SZ, s katerim so izgnali iz države pisatelja Aleksandra Solženi-cina.
V Križu konferenca KPI ob skorajšnji ustanovitvi Kraške gorske skupnosti
Na pobudo tržaške in goriške federacije KPI bo danes popoldne v Križu konferenca izvoljenih predstavnikov partije in njenih aktivi-
stov (tajnikov sekcij, članov pokrajinskih vodstev itd.), na kateri bodo razpravljali o skorajšnji ustanovitvi Kraške gorske skupnosti ter o nalogah komunistov v njenih organih.
Uvodno poročilo bo imel deželni svetovalec in dolinski župan Dušan Lovriha, ki je bil tudi član «komisije petnajstih» za razmejitev gorskih skupnosti v naši deželi.
Odbornik Tripani obiskal Gradišče
Deželni odbornik za kmetijstvo Tripani je obiskal Gradišče, kjer se je sestal z Županom Marizzo in občinskimi odborniki. V pogovoru so se dotaknili številnih vprašanj, predvsem pa vprašanja okrepitve krajevne enoteke. Odbornik Tripani je zagotovil, da se bo zavzel za ustrezno rešitev, kakor tudi za rešitev nekaterih vprašanj v zvezi z varstvom okolja, ki so jih sprožili prisotni odborniki.
liiiiiiiiiimMiiiuiliiiiiiiiiiiiniiunm,iiiiiiiu,iii,iirIrIIIiiiiliiII|I|III|IIIIIII|ll|lll,IIII|1|I|||III|I|||H|III||H|II|||
IGOR TUTA V KROŽKU «TOMAŽIČ»
Kristjani sa socializem
V	krožku za družbene in politične vede «Pinko Tomažič» je v četrtek zvečer predaval publicist dr. Igor Tuta na temo «Kristjani od progre-sizma do revolucionarne zavesti» z orisom ciljev, ki jih zasleduje mednarodno gibanje «Kristjanov za socializem».
V	začetku je Tuta poudaril, da so se napredni kristjani, ki na revolucionarni način tolmačijo izvirnost Kristusovega nauka, imeli že več srečanj. Prvo je bilo v Santiagu pod pokroviteljstvom levičarske vlade «Unidad popular» in umrlega predsednika Allendeja. Čile, je dejal, da je bil za kristjane zgled, ker so lahko ustvarjalno prispevali k oblikovanju napredne in pluralistične družbe na strani zatiranega ljudstva, državni udar pa je zatrl tudi iskrico upanja. Prebral je pismo mladega duhovnika iz Čila, ki trdi: «Prepričevali so nas, da je socializem nestrpno zatiranje, Attende pa je umrl, ker ni hotel zatirati.»
Tuta se je nato zaustavil pri kritični ocenj. zgodovinskega, razveja krščanstva, od prvotne revolucionarnosti ideje a osvobajanju človeka do Kostantinove dobe, ko je revolucionarno misijo krščanske misli vsrkala posvetna oblast in si jo podredila v svoje zatiralne in razredne namene. Ta doba še traja tudi v kapitalističnem svetu, korak naprej pa je predstavljal le Vatikanski koncil, v imenu katerega se po svetu ustvarjajo skupine krščanskih oporečnikov.
Tuta je označil vatikansko politiko med jasizmom in danes kot poskus. da krščanske množice, ki se osveščajo, vklene v toge okvire lastnega političnega gibanja. Izraz takih poskusov pretežno reakcionarnega značaja so ljudje kot «prvoborec» proti razporoki Gedda, ki je še leta 1936 vzklikal «velikanu Mussoliniju» in «rimskemu imperiju».
Izkušnje Don Milanija v Italiji, duhovnika - gverilca Camilla Torre-sa in danes don Lutteja med prebivalci rimskih barak za dokaz, da je med kristjani močno gibanje na strani zatiranih, za drugačno družbeno ureditev.
Od začetne faze «dialoga» z marksisti, je dejal Tuta, prehajamo k stvarnemu zbliževanju in sodelovanju, predvsem zato. ker se v boju na strani zatiranih nujno srečujemo s tistimi, ki so v tem boju že bili in delali.
'"■Hillu,.......mil Hlinili....IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHUIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIII.Mllllllllllllll
vESTI z onstran meje
Nakup in preprodaja valute: dva mlada Koprčana v priporu
Izkoristila sta ugodne tečajne razlike
'eiskovalni sodnik koprskega o-•hega sodišča je uvedel preiska-b odredil pripor za dva Koprča-ki sta se bavila z nakupom in podajo valut in pri tem zaslužila
enoti Gradisa v Kopru in 22-Jože Podrenk, trenutno brez slitve. Oba sta bila že delj ča-umljiva zaradi velikih vsot de-a. naloženih v koprskih bankah, dnuča so cariniki ustavili na ejnem prehodu Škofije že 7. fe-yja letos. Pri natančni preiska-'jegovega vozila so našli pod njo armaturno ploščo 296.000 di-ev, kar je skoraj 30 milijonov h dinarjev. Nadaljnja preiskale pokazala, da se je Martinuč iškega poletja dalje bavil z 'Voljenim nakupom in preproda-ijih valut. Dinarje je zarnenja-v lire, lire v dinarje, tečajna ka pa mu je prinesla 160.000 h dinarjev, oziroma 16 milijonov h dinarjev čistega dobička. S 'bno, protizakonito dejavnostjo se avil tudi Jože Podrenk, ki je z •Pom in preprodajo valut zaslu-■0.000 novih dinarjev oziroma 2 [ona starih dinarjev. Ko bo za--en preiskovalni postopek, bo-morala oba za svoje prestopke ivarjati pred koprskim sodiščem, •akor je bilo v njuni denarni
manipulaciji tudi precej naivnosti, saj bi jima moralo biti jasno, da bo nujna okolica prej ali slej postavila vprašanje, odkod mladim ljudem, z dokaj poprečno plačo, toliko denarja.
L. O.
CG1L o javnih prevozih v linijski občini
Izvršni odbor občinske delavske zbornice CGIL iz Milj je na svojem zadnjem sestanku proučil stanje javnih prevozov v zvezi z u-stanovitvijo konzorcija za prevoze v tržaški pokrajini. Sindikalno vodstvo je pozvalo občinske uprave k takojšnjemu pogajanju, da se reši pereče stanje pri podjetju ACNA, ki je vrsto let zagotavljalo družbeno služnost občanom. Tega sedaj ne zmore več zaradi slabega stanja avtobusov in težkih delovnih pogojev osebja, ki je vedno delalo, tudi ob zgostitvi voženj ob prazničnih dneh.
Sedanje stanje obvezuje odgovorne oblasti, da takoj posredujejo in pripomorejo k izboljšanju prevo zov v miljski občini.
Na vprašanja o pogojih razvoja novih socialno naprednih oblik prisotnosti kristjanov v našem slovenskem okolju je Tuta odgovoril, da je pri nas katoliški svet močno pogojen v reakcionarnem smislu in da redki pojavi krščanske revolucionarnosti ne prihajajo do izraza. Razlogov za to je več.
V zaključku je v imenu vodstva krožka sklenil diskusijo Stojan Spetič, ki je poudaril stališče komunistov v Italiji, da je soočanje kristjanov s pretresi sodobnega sveta lahko vzgib njihove revolucionarne zavesti. KPI meni, da bo socializem tak, kakršnega bodo ustvarile temeljne sile, ki so prisotne med ljudstvom: komunisti, socialisti in kristjani, v pluralizmu, demokraciji, ko je edina diskriminacija razrednega značaja, in ostaja država laična, ne ateistična, ne konfesionalna.
Spetič je še ugotovil pomen tega srečanja med komunisti in kristjani v okviru slovenske manjšine. Storjen je bil prvi, a zato pomemben korak na poti zbliževanja.
--------- t !
Tečaj za preprečevanje nesreč na delu
Šola za kvalifikacijo gradbenih delavcev je s sodelovanjem ustanove ENFI (Ustanova za preprečevanje nesreč na delu), ustanovila tečaj za preprečevanje nesreč na delu. Tečaj je namenjen delovodjem in nadzornemu osebju na gradbiščih. Učni program tečaja obsega zakonske predpise, organizacijo zažčite pred nesrečami na delu, odredbe in predpise za varnostne naprave pri gradnjah, poznavanje raznih strojev in električnih naprav. Nekaj učnih ur bodo posvetili tudi prvi pomoči in higieni dela ter bodo predvajali kratkometražne filme.
Otvoritev tečaja bo 1. marca ob
18.30	na sedežu trgovinske zbornice, lekcije pa bodo vsak torek in petek na sedežu ENFI v Ul. Genova 8/3. nadst. in jih bo vodil deželni ravnatelj omenjene ustanove inž. Nereo Ferluga, predavali pa bodo tudi dr. Francesco Gagliano, inž. Spartaco Santinello ter dr. Mario Moffa. Vpisovanje traja do 22. februarja, na sedežu šole v Ul. Rossini 4.
Med prtljago Francozinje 55 gramov hašiša
«Pot mamil» še vedno pelje skozi naše mesto, vendar pa so jo finančni stražniki pretrgali, ker skrbno pregledajo hipije, ki se vračajo iz držav Bližnjega in Daljnega vzhoda. Na tak način so zasačili mlado Francozinjo, 28-letno Danielle Paole Brensford, ki je imela skrbno skritih v prtljagi 55 gr hašiša. Zalotili so jo na meji pri Fernetičih, ko se je pripeljala iz Jugoslavije v dostavnem avtu s skupino švicarskih, holandskih in italijanskih hipijev. Financarji so jim najprej pregledali potne liste, ko pa so videli vizume držav, v katerih proizvajajo mamila, so odnesli vso prtljago v urade in začeli s skrbnim, pikolovskim pregledom.
Prvi uspeh so dosegli v kratkem: v beležnici mlade Francozinje so našli 5 gr mamila, zato pa so toliko bolj skrbno nadaljevali s pregledom. In res, ko so odprli aluminijasto čutarico, so zavohali značilni mamljivi vonj proizvoda indijske konoplje. Iz čutarice pa je pritekla samo voda, sicer umazana in zelenkasta, vendar o hašišu ni bilo sledu. Le ko so posvetili na dno z žepno svetilko, so opazili temno "moto: odprli so pločevino in odkrili 50 gr mamila, ki jih je Francozinja pritrdila na dno in prekrila z voskom. Na tak način je unala, da je ne bodo zasačili, vendar pa ni imela sreče: vosek je popokal in voda je zadobila vonj no hašišu, kar so financarji takoj opazili.
Seveda so jo aretirali in odpe-|ialj v knmneiske zanore. Niso ji niti uslišali «zadnje želje», ko je finanearie zaprosila za konček mamila. s katerim si je hotela tola žiti dolge dneve za rešetkami...
Sklenjena izdelava conskega načrta tudi za področje Ul. Terza Armata
Zapora podjetja Artesac ni zasebna zadeva gospodarja
Občinski odbornik za javna dela i vedli do tega koraka. Javnost ima
Giuseppe Agati je sinoči na seji goriškega občinskega sveta, odgovarjajoč na vprašanje liberalnega svetovalca inž. Fornazarija v zvezi z deželnim prispevkom za urbani zacijo Podturna, to je zadnje izmed treh con, določenih v regulacijskem načrtu za gradnjo ljudskih hiš, izjavil sledeče: «Glede izdelave conskega načrta za ljudske hiše v štandrežu, ponavljam, kar je na prejšnji seji dejal župan, da je bilo namreč doseženo soglasje med načelniki vseh političnih skupin v občinskem svetu, po katerem bodo štandreški problem znova preverili ter našli rešitev v okviru zazidalnega načrta». Odbornik je nato dejal, da bodo iz zneska ene milijarde lir najprej dodelili sredstva ustanovi za ljudske hiše IACP in da bodo v okviru teh con poskrbeli tudi za izgradnjo infrastruktur, ki so nujno potrebne v takšnih soseskah, kakršne bodo gradili v navedenih treh conah.
Odgovor odbornika Agattija se je nanašal na Fornasarijevo vprašanje, če je štandrež resnično črtan iz conskih načrtov in zakona o ljudskih hišah 167 zaradi etničnih razlogov, ker obstajajo prav tako veljavni razlogi za odgoditev ljudskih gradenj tudi drugje v mestu, na primer v Ločniku, kjer so se določene sile zganile proti zakonu 167 iz «etničnih in ambientalnih razlogov». (Ker živi v Ločniku prav malo Slovencev, bi lahko sklepali, da se nasprotovanje zaradi etničnih razlogov verjetno nanaša na zaščito furlanskega življa.)
V začetku seje je župan De Simone odgovoril na komunistično interpelacijo in na predvčerajšnje posredovanje Svetovalcev PSI Sanzina in Dellaga v zvezi z odpusti v podjetju Artesac. župan je dejal, da je lastnik zaprl podjetje iz zasebnih razlogov in da ne misli nadaljevati z obratovanjem.
Za komunista Saltella je takšna svojevoljna odločitev lastnika nekega obrata, ki je deležen ugodnosti s strani javnih ustanov, nedopustna ter je treba zahtevati od njega, naj pove razloge, ki so ga pri-
...............................
VČERAJ V LJUBLJANI
Odličja Svobode Mirku Kaplju in Viljemu Cernu
Včeraj popoldne je bila v Ljubljani w psostorih-kluba poslancev SLS pomembna slovesnost, ki jo je priredila ZKPOS, na kateri so slovesno podelili odličja «Svobode z zlatim in srebrnim listom» številnim zaslužnim kulturno - prosvetnim delavcem. Zveza kulturno - prosvetnih organizacij Slovenije podeljuje odličja Svobode zaslužnim kulturno prosvetnim delavcem za dolgoletno, požrtvovalno in nesebično delo in za izredne dosežke na področju kulturno-prosvetne dejavnosti.
Med letošnjimi nagrajenci sta tudi naša rojaka: Mirko Kapelj, aktivni kulturno - prosvetni delavec na Tržaškem ter dr. Viljem Čemo, profesor na šoli v Brdu v Beneški Sloveniji, ki je uvedel pošolski pouk slovenščine, katerega so tamkajšnje šolske oblasti preprečile. Visoka priznanja je nagrajencem izročil predsednik SKPOS Ivo Tavčar, ki je v začetku slovesnosti spregovoril zbranim prosvetnim delavcem, med katerimi so bili tudi predstavniki iz zamejstva (tako iz Koroške, kot iz Julijske krajine) o vlogi kulture v današnjem svetu, ki ni bilo nikoli izven splošnega dogajanja, temveč so vedno ustvarjalno oklepala v celotno podobo družbenega in političnega razvoja. Slovesnost je dopolnjeval odličen nastop moškega pevskega zbora «Lira» iz Kamnika.
pravico zahtevati takšen odgovor, ker upravičeno lahko sumi, da se za odločitvijo gospodarja skrivajo špekulacije na škodo delavcev in skupnosti. Svetovalec Battello je ob koncu obsodil grožnjo nekega finančno pridruženega podjetja, da bo zahtevalo od oblasti izpraznitev lokalov, ki so jih delavci zasedli. Župan si je pridržal pravico, da o vprašanju poda izčrpno poročilo kasneje.
Interpelacija fašista Coane o pro-vokacijskih napisnih akcijah po mestu je šla skoraj neopazno mimo. Župan jo je odpravil z načelnim odgovorom, naj zavzame politični boj bolj omikane oblike in naj se prenese v sedeže, ki so temu namenjeni. Odgovoril je tudi na interpelacijo komunistke Brajnikove o otroških vrtcih in v zvezi s tem vprašanjem dejal, da iščejo v soglasju med občino, pokrajino, sindikati in bolnišnico (tudi predsednik upravnega sveta splošne bolnišnice odv. Sanzin je opozoril na težave bolničark zaradi pomanjkanja otroških jasli in vrtca v bližini bolnišnice), najbolj primerno lokacijo za izgradnjo tega objekta. Sve-
tovalka Brajnikova je bila z odgovorom zadovoljna, vendar je zaželela pospešitev postopka, ker je že od same vloge interpelacije pa do včerajšnjega odgovora poteklo kar sedem mesecev.
Razprave o proračunu za leto 74 niso začeli, ker je bila seja posvečena predvsem obravnavi zastarelih točk, vendar pa bo odbor v prihodnjih dneh proračun razposlal svetovalcem na dom. da si ga preberejo in se tako izognejo zamudnemu čitanju na občinski seji.
KD razpravljala o vprašanjih okolice
Vodstvo sekcije krščanske demokracije za Stražice, Podgoro in Pevmo je preučila položaj, ki vlada na področju pod njegovo pristojnostjo. Novi odborniki so predlagali izgradnjo športnih naprav, ureditev parka v Pevmi ter ureditev zadružne kmetije v Pevmi z nakupom zemlje ustanove Tre Venezie. Predlagali so zgraditev stanovanj v Ul. Sile za občane, ki stanujejo v nezdravih barakah.
SEJA ODBORA TRGOVINSKE ZBORNICE
Zahteve po odpravi prelevmanov ki zmanjšujejo ugodnosti proste cone
Posebno slab položaj v avtopre-vozništvu in slaščičarski industriji
Na zadnji seji odbora trgovinske zbornice so razpravljali o posledicah petrolejske krize in o težavah s preskrbo kontingentov proste cone. Slab mednarodni in notranji gospodarski položaj zavlačuje preskrbo z nafto za potrebe avtoprevoznikov in s sladkorjem za slaščičarsko industrijo.
Če bi se zgoraj navedenim težavam pritaknile še kvarne posledice zaradi izvajanja lanskega zakona o prosti coni, tedaj bi v celoti izginile ugodnosti zakona proste cone. Odborniki trgovinske zbornice so se zlasti zamislili nad posledicami, ki jih bo povzročila kriza avtopre-vozniškemu sektorju, ker so nafto obdavčili z najvišjo dovoljeno mero. Nafta po ugodni ceni je namreč eden izmed redkih razlogov, ki še omogočajo konkurenčnost naših avtoprevoznikov nasproti jugoslovanskim.
Odbor trgovinske zbornice sodi, da so sedanje težave trenutnega značaja in da nima namena položaj poslabševati. Po drugi strani odborniki nimajo namena spregledati končnega cilja, da doseže tak šen režim olajšav, ki bo čimbolj v skladu s potrebami goriškega gospodarstva. V soglasju z vsemi gospodarskimi, političnimi in uprav-
............................................mi..
S PRISPEVKOM PROSVETNEGA MINISTRSTVA
Na Goriškem precej razpredena mreža šolskih avtobusov za prevoz dijakov
Podobna prevozna sredstva imajo tudi v slovenskih krajih
Na Goriškem je že precej razpredena	mreža	prevozov šolarjev	in
dijakov	v šolo	s šolskimi	avtobusi.
Ponekod so občine in tudi šolski patronati	pričeli	prevažati	otroke	v
osnovne šole, vrtce in tudi srednje šole iz	najbolj	oddaljenih	krajev	s
taksiji in s posebej naročenimi avtobusi. Tak je bil tudi primer v naših slovenskih občinah števerjanu. Sovod-njah in Doberdobu. Na enak način so v začetku prevažali na stroške goriške občine, slovenske otroke iz Lečnika v šolo in vrtec v Podgoro. Kasneje so si občine ali šolski patronati nabavili šolske avtobuse in teh vidimo danes krožiti po naših cestah precej. Vsi so rumeno pobarvani in so v glavnem enake kapacitete.
V zadnjem času je prišlo v promet šest novih šolskih avtobusov. Za te je dalo prispevek prosvetno ministrstvo, na podlagi prošenj posameznih javnih ustanov. Za te najnovejše šolske avtobuse je ministrstvo dalo 47 milijonov lir, poleg teh pa še dodatek za stroške šolskim patronatom v znesku 2.650.000 lir.
Na Goriškem kroži sedaj 28 šolskih avtobusov. Kar za 26 je dalo celotni prispevek prosvetno ministrstvo (ker so medtem stroški narasli, so dodatek dale iz svojih skladov občine: tak je primer doberdobske občinske uprave) Dva avtobusa pa so kupile občine s svojim denarjem. Petnajst avtobusov je v lasti in direkt-m upravi občin, 13 pa v lasti in u-pravi šolskih patronatov.
Nekaj podatkov o teh avtobusih. Ti prevozijo dnevno 968 kilometrov in prepeljejo 1.859 učencev in dijakov (941 dijakov srednjih šol, 834 učencev osnovnih šol in 84 otrok iz vrtcev).
Rezultati so, po nekaj letih uvedbe teh šolskih avtobusov, precejšnji. Otroke prevažajo v šole na vsem našem podeželju. V Doberdobu so dobili letos šolski avtobus in prevažajo z njim tako otroke ljudske šole kot otrcrkega vrtca (prej je to opravljal nalašč najeti linijski avtobus), v So-vodnjah prevažajo otroke z Vrha ta-
ko v goriške šole kot v otroški vrtec s taksiji, v Števerjanu imajo šolski avtobus za prevoz otrok šole in vrtca, v Gorici prevažajo s šolskimi avtobusi slovenske otroke z Osiavja, iz štmavra, Ločnika in jugovzhodnega dela mesta v vrtce in v šole.
Lenar za nakup šolskih avtobusov daje prosvetno ministrstvo, precejšnje prispevke pa daje tudi deželna uprava, v glavnem za vzdrževanje. Ostalo pa morajo iz svojih proračunov plačati občine.
Poseg svetovalcev PSI
pri županu za Artesac
Goriškega župana De Simona sta včeraj obiskala socialistična svetovalca Sanzin in Dellago. Prikazala sta mu resen položaj, v katerem se nahaja 25 delavcev tovarne Artesac, ki jih je lastnica tovarne odpustila, kot smo že poročali, 31. januarja. Zaradi energetske krize bo-
do odpuščeni delavci in delavke s težavo dobili delo v našem mestu.
Socialistična svetovalca sta od župana zahtevala, da posreduje pri lastnici tovarne, da prekliče svoj sklep in ponovno nudi delo odpuščenim delavcem. To v pričakovanju morebitne obnove dela v tej tovarni tudi s strani drugega lastnika. Tovarna je namreč dobila ustrezno pomoč iz javnih fondov, župan De Simone je obljubil, da bo posredoval, da se ohranijo delovna mesta.
nimi krogi si bo odbor prizadeval doseči skupni cilj, ki ne bo imel nič skupnega z ozkimi sektorskimi interesi, marveč bo ustrezal novim potrebam proizvodnje v naši pokrajini.
Takšno stališče so med drugim vedno soglasno zagovarjali odborniki, ki predstavljajo sindikalne organizacije, trgovce, industrijce, o-brtnike in kmete, ki so tudi ob tej priložnosti dali priznanje izhodiščem trgovinske zbornice glede reševanja vprašanja obnove proste cone.
V skladu z razpravo so sklenili predstaviti osrednjim in krajevnim telesom resolucijo odbora trgovinske zbornice, v kateri izjavljajo, da je imel dekret o prelevmanih kvarne posledice za ogromno število goriškega prebivalstva, zlasti za tovorni promet, če bi prelevmane uvedli tudi na preostalo blago proste cone (jedilno olje, ma-zilno olje, kava, sladkor, kavne nadomestke in pivo), bi ugodnosti proste cone skoraj v celoti izginile. še slabši položaj pa bi nastal z dobesedno razlago zakona 762 od 1. novembra lani, na podlagi katerega bi prelevmane uvedli tudi na kontingente sladkorja in jedilnega olja v tabeli B, ker bi s tem ukrepom udarili po važnem industrijskem sektorju. Zato trgovinska zbornica zahteva od ministrstva za finance, da izključi iz zakona 762 občini Gorica in Sovod-nje ter naj ne izda drugega dekreta o prelevmanih.
Prosvetno društvo «Sovodnje»
priredi danes, 16. februarja,
ob 20. uri v Kulturnem domu
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Sodelujejo z recitalom dijaki novogoriške gimnazije ter Sovo-denjski nonet. Na sporedu je tudi priložnostni govor.
iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiimiiiniiiuiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiMiitifiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiii
NASPROTI MU JE PRIVOZIL TOVORNJAK
V prometni nesreči pri Petovljoh mlad avtomobilist izgubil življenje
Giorgio Cerne s Peči je umrl med prevozom v bolnišnico
Mladi trgovski potnik, ki je nekaj let živel na Peči in ki je bil v Sovodnjah dob-o znan, saj je dolgo vrsto let igral z domačo nogometno enajsterico, je izgubil življenje v prometni nesreči včeraj popoldne, ko se je vračal domov po cesti, ki iz Zagraja pelje proti Sovodnjam. Nesrečnež, 33-letni Giorgio Cerne, bivajoč z ženo, Sovodenjko, na Peči, Ul. 28. ok-
iniiiiHiiiiiiiiimuJiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifniiiiiuiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
Tudi Dolani so se oddolžili spominu Prešerna
i 1 ■' t
S ^ -'"Tl-
Prejšnji četrtek so tudi Dolani proslavili Prešerna s proslavo, ki so jo imeli v domačem šolskem poslopju. Kulturni večer sta organizirala domače prosvetno društvo «Kras» in čitalnica na Palkišču. Šolska učilnica je bila za to priložnost natrpana domačinov.
Pozdravno besedo je imela dijakinja Cirila Devetti, ki je med drugim povedala: «Prešerna se tako radi spominjamo ne samo zato,
ker je tako ovrednotil našo pesniško umetnost, temveč tudi zato, ker je njegova poezija polna zaskrbljenosti in vzpodbud k narodni zavednosti. To narodno zavest, za katero jemljemo Prešerna za vzgled, moramo mi Slovenci v I-taliji še posebno gojiti, kajti, če bi to izgubili, bi tudi slovenska beseda izgubila svojo vrednost».
Po govoru je prevzel besedo vi-šješolec Janko Heric, ki je govoril o Prešernovem življenju in delu.
Vmes je nastopil moški zbor «Kras» iz Dola in Poljan, ki ga vodi Pavlina Komelova, ki je zapel «Od Celja do Zamca», «Na planine», «Pod oknom», «Dober večer», «Zdravljico», «Dve leti in pol», «Moje dekle».
Na proslavi je nastopila tudi domača recitatorska skupina, ki so jo sestavljali Marjetica Vižintin, Viviana Berlot, Ana Ferletič, Savina Gergolet, Cirila Devetti ter Janko Heric.
tobra 20, je umrl v rešilnem avtomobilu, s katerim so ga po nesreči peljali v goriško bolnišnico.
Nesreča se je pripetila nekaj minut pred štirinajsto uro. Cerne se je s svojim avtomobilom, fiatom 128 z registracijo GO 76971, vračal po opravljenem delu proti domu po vijugasti cesti iz Zagraja proti Sovodnjam. Tik pred Petovljami, v bližini vodovodne kabine, ki dostavlja vodo Vrhu in Doberdobu, pa se je Cerne znašel pred tovornjakom, ki je najbrž prehiteval drugo vozilo in je bil čisto na nedovoljeni strani, šofer nasproti vozečega tovornjaka z jugoslovansko registracijo MB 418-42, last podjetja Špedtrans iz Maribora, Štefan Orožen iz Puščave pri Mariboru, je, po pripovedi karabinjerjev iz Gradišča, prehiteval na ovinku in povzročil nesrečo.
Takoj so iz bližnje gostilne v Petovljah poklicali rešilni avtomobil in karabinjerje, med prevozom pa je Cerne izdihnil. Njegov avto je popolnoma razbit, tovornjaK pa je le malo poškodovan Cerne zapušča ženo, .Anico Tomšič, po rodu iz Sovodenj ter hčerkico Suzy.
& Predsednik pokrajinskega nadzornega odbora dr. Eldere Bon je bil na vljudnostnem obisku pri prefektu dr. Molinariju. Spremljali so ga člani pokrajinskega nadzornega odbora.
Prosvetno društvo «Jezero» v Doberdobu priredi danes, 16. t.m., ob 20. uri v društveni dvorani
PREŠERNOVO
PROSLAVO
Spored: nastop mešanega pevskega zbora «Anton Možina» iz Brij na Vipavskem ter domačega moškega zbora «Jezero», govor tajnika SPZ Marka Waltri-tscha in recitacije.
Vljudno vabljeni!
Dve nesreči v četrtek zvečer v Gorici
V četrtek zvečer se je na Tržaški cesti pripetila precej huda nesreča, pri kateri sta se ranila dva Goričana. Gre za 22-letnega Borisa Sturija iz Kraške ulice št. 6 v Štandrežu in za 36-letnega Giorgia Petterina iz Ulice Cipriani 24. Oba so v bolnišnici sprejeli zaradi možganskega pret"esa in lažjih udarcev s prognozo okrevanja v 10 dneh.
Ponesrečenca sta se z avtom peljala iz Ulice Duca D’Aosta proti Trstu in sta na Tržaški cesti, iz še neznanih vzrokov, trčila v tri parkirane avtomobile:	fiat 500,
last Giuseppa Miletta, fiat 123, last Luigija Medeota ter fiat 124, last Giorgia Breganta. Škode je približno za 4 milijone lir.
Dmga nesreča se je .vedno v četrtek zvečer, pripetila v Ulici Leoni. Ponesrečil se je 32-letni delavec iz Ločnika Bruno Lovisini, ki se bo moral v bolnišnici zdrariti teden dni zaradi lažjega pretresa možganov in poškodbe na desni nogi. Lovisini se je z vespo vozil proti mostu 9. avgusta, ko je trčil v parkirani mini minor.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo obvešča, da bo pokrajinski del smučarskih mladinskih iger v torek, 19. februarja v Trbižu in ne v nedeljo, 17. kot je bilo najavljeno.
J(ino
Razstave
V	razstavni dvorani Pro Loco na
Korzu Italija razstavlja te dni svoja dela slikar Walter Dusatti. Razstavna dvorana je za občinstvo odprta vsak delavnik od 10. do 12.30 in od 15. do 19. ure.
V	umetnostni galeriji «Il Torchio» v Ulici Mamelli 6 razstavlja slikar Paolo Zamar - Zapa. Razstava, ki bo odprta do konca meseca, je odprta vsak dan od 11. do 13. ure in od 17. do 20. ure.
Prosveta
V šolskem poslopju na Vrhu bo drevi ob 20. uri Prešernova proslava, ki jo prirejata domača šola in prosvetno društvo «Danica».
Gorica
VERDI 17.00—21.30 «Scorpio». Burt Lancaster in Alain Delon. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CORSO 16.30—21.30 «La polizia sta a guardare» E. M. Salerno in L. Paiuzzi. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.15-22.00 «Alto biondo e con una scarpa nera». P. Richard in M. Darck. Barvni film.
VITTORIA 16.30—21.30 «Le femmine sono fatte per far l’amore». A. Franck in N. Vald. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 16.30-21.30 «U lunga pista dei lupi». D. Me Klure in A. Ott. Barrali film.
Irzic
AZZURRO 17.30—22.00 «Due contro la città» Barvni film
EXCELSIOR 16 00—22.00 «Polvere di stelle». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Fantasia». Barvna risanka.
Nova Gorica
SOČA «Pastirci», slovenski barvni film ob 18.00 in 20.00
SVOBODA «Cesar in Rosalie», francoski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE Prosto.
RENČE «Begunec», slovenski barrar! film ob 19.30.
PRVAČ1NA Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 2443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, Ul. 1. maja, tel. 73328.
VIETNAM
NEVARNO
BI BILO POZABITI
Svet si ne more dovoliti luksuza, da bi spričo porajanja novih problemov pozabljal na one že obstoječe, vendar nerešene, in ne more merili kriz izključno glede na stopnjo njihove trenutne dramatičnosti.
Najdaljša, najbolj strašna in tragična vojna kronika po drugi svetovni vojni — vietnamska — na žalost še ni končana. Nadaljuje se sicer v zmanjšani, a vendar krvavi obliki.
Po alarmantnih poročilih Začasne revolucionarne vlade, dosega število kršitev mirovnega sporazuma od strani Saigona astronomsko število 313.000, od tega odpade na vojaške operacije, zasede in izne-nadne napade 35.000 primerov, na policijske akcije 226.000 in letalske napade 15.500 primerov v letu dni.
Da bi si zagotovil kontinuiran potek napadalnih akcij na osvobojeno ozemlje, je Saigon praktično mobiliziral vseh 13 divizij, s katerimi razpolaga, okrog 1,1 milijona vojakov in 200 tisoč pripadnikov policijskih sil.
Neposredni krivec za stanje, ob katerem se vietnamski mir tako rekoč še sploh ni premaknil s pariške listine, je vsekakor saigonski diktator Thieu. Temu je namreč jasno, da mu je obstanek na oblasti zagotovljen edinole z nadaljevanjem vojaških operacij in preprečevanjem političnega konsolidiranja. Hkrati je vsakomur jasno, da pa gre dejansko odgovornost takega stanja, strateško in politično, moralno in ekonomsko pripisati Washingtonu.
Brez soglasja in podpore, morda celo spodbude od strani odločilnih ameriških krogov, bi se saigonski diktator ne upal, a tudi bi ne bil sposoben tako drzno in izzivalno, neprekinjeno in brez izjeme sabotirati pariški sporazum. Ker so namreč ZDA kljub svoji striktni obvezi, da se bodo povsem umaknile iz Vietnama, tu še vedno angažirane, čeprav v nekoliko spremenjenih oblikah, obenem pa vsekakor tudi v domala istem obsegu.
V Vietnamu je danes, po podat-kin FNO, okrog 25 tisoč ameriških vojaških oseb, oblečenih v civilne obleke. Kolikor pa je do umika prišlo, so ameriške čete zapustile saigonski vojski 250 tisoč ton vojaškega materiala. Od 28. januarja 1973, to je od naslednjega dne, ko je bil sporazum v Parizu podpisan, do 10. januarja 1974 je Washington v odkritem nasprotju z določili tega sporazuma uvozil v Južni Vietnam 720 tisoč ton municije in 135 tisoč ton vojaškega materiala, poleg tega 500 taktičnih bombnih letal, 900 tankov in oklepnih vozov, 600 težkih topov.
Takisto so ZDA tudi potrdile, da bodo v L 1974 v Vietnam poslale 60 - 100 najsodobnejših lovcev bombnikov in pa 117 tisoč ton *Bomb za saigonska letala.
Lani je Saigon prejel takihle ameriških vojnih pošiljk za okrog dve milijardi dolarjev.
Posledice ameriškega podaljšanega angažiranja v Vietnamu in Thieu-jevega vodenja nekakšne permanentne «drobne vojne», ki jo omogoča omenjeno ameriško stališče, so očitne. Odlaga se s prenehanjem vietnamske tragedije, vrši se posreden pritisk, ki ovira ureditev okoliščin v Kambodži in Laosu, o-hranja se žarišče ameriške in nasploh vojne intervencije, ki tvegano seva po vsem prostoru azijskega Jugovzhoda.
Kakšni so razlogi, ki navajajo Ni-xona in Kissingerja, da takole tiho in sistematično rušijo pariški sporazum, ki se javno z njim tako hvalijo? Sodeč po vsem, bi predvsem radi za vsako ceno ohranili Vietnam kot svoje vojaško in politično oporišče na azijskem kontinentu, prikazujoč sedanje vietnamsko stanje kot «državljansko vojno», v zvezi s katero oni ne morejo ničesar.
To stališče je v tesni zvezi s tako imenovano «teorijo domina», ki je še niso zavrgli. Po oceni Ame-rikancev bi takšen potek dogodkov, če bi se zrušil sedanji saigonski režim (kar bi se v normaliziranih pogojih gotovo zgodilo), pospešil «dokončno izgubo Kambodže in Laosa», morebiti tudi Tajske, ter porušil leta z milijardami grajene pozicije na ključnem strateškem področju, ki spaja Pacifik in področje Tihega oceana.
Pri tem obstoji tudi mnenje, da bodo učinkovita Kissingerjeva vloga na Bližnjem vzhodu, dolgoročna napetost energetske krize in pa «velikopoteznost stila» v odnosu do Pekinga in Moskve nekako prispevali k utišanju glasov o «drobni vojni», ki je v Vietnamu zamenjala mir, ki tja nikoli ni prispel.
Toda resnic, ki bolijo, ni nikoli moč dokončno utišati. Resnice vedno pridejo na dan.
uiiiiimiiHiiiiiMiMiiiHiiiiMimimiiiiiiiiiitiiiiiHiiim
Prejeli smo
FORCES — Trimesečna informacijska revija, ki jo izdaja urad za stike z javnostjo. Štev. 24 za tretje trimesečje leta 1973.
S POTI PO BLIŽNJI ISTRI
V Merišcu na Momjanščini sega spomin daleč nazaj
Odkod ime? - Kako je bilo v «dvorcu» družine Prelac Nekdo se spominja na uskoke, drugi na polpreteklo dobo
Marcello Bartoli kot Švejk in Brechtovem «Švejku v drugi svetovni vojni», ki ga skupina «Rocco» uprizarja v tržaškem Avditoriju
Bližamo se pomladi, v prisojnih krajih so mandljeva drevesa že v cvetju. Res je, do koledarske pomladi je še daleč. V tem času se vreme lahko hudo sprevrže in vse pokvari, toda pomladanski prijetni izleti v Istro so pred nami. Zato stopimo malo vnaprej na sprehod do Momjaha oziroma Mo-mjanščine . . .
Čudoviti razgled, ki se z okna stare «torkle» v hiši Antona Prelca v Merišču odpira na dolino Dragonje ter na gričevje slovenske Istre, je skoraj nekakšno odpiranje listov knjige nepisane zgodovine te lepe in lahko tudi bogate vasi na hribu nasproti Motnjami. Vas in še ^ìebej hiša Prelčevih je na vrhu hriba, skoraj na robu prepada, na dnu katerega teče proti morju Dragonja, ob njej pa se vije stara cesta, ki iz notranjosti slovenske Istre vodi proti morju.
Nihče v vasi ne ve, odkod ime «Merišče», če pa gremo s spominom nekoliko nazaj in če upoštevamo dejstvo, da so nekoč v to
llliiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiirniiiliiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
OTOK KRK BO KONČNO POVEZAN S CELINO
HKRATI Z NAFTOVODOM BO ZGRAJEN TUDI MOST
Dela se bodo začela že v maju - Stroški bodo znašali od 14 do 15 milijard dinarjev - Naftovod bo tekel po mostni konstrukciji
V torek so v Haludovu na Krku podpisali pogodbo o gradnji jugoslovanskega naftovoda. Poleg jugoslovanskih partnerjev so se za gradnjo in uporabo naftovoda obvezali še madžarski in češkoslovaški poslovni krogi in sklenjeno je bilo. da bo naftovod dograjen do druge polovice 1976. leta, ko naj bi skozi cevi naftovoda stekle prve tone «čnega zlata», čeprav smo o tem naftovodu že pisali, bomo danes ponovno povedali nekaj osnovnih podatkov in sicer da načrt naftovoda predvideva letno zmogljivost 50 milijonov ton nafte, da bodo gradbeni stroški znašali približno 350 milijonov dolarjev, da se bo naftovod začel v Omišlju na Krku, kjer bo tudi pristanišče za petrolejske ladje. Po «preskoku» na kopno se bo naftovod nadaljeval proti Sisku, odtod se bo en krak usmeril proti severu v Madžarsko in Češkoslovaško, od tega kraka pa bo šel odcep do Lendave. Od Siska pa bo glavni cevovod vodil dalje v Bosanski Brod, dalje v Opatovac, kjer se bo pridružil jugoslovanskemu notranjemu naftovodu, nato se bo naftovod nadaljeval v Novi Sad in se zaključil v Pančevu.
Omenili smo podpis pogodbe za gradnjo naftovoda in bralce spom-
Interpelacija na Holandskem zaradi morije ptic v Italiji
HAAG. 15. — Načelnik poslanske skupine stranke D-66 (Demokracija 1966) dr. Terlouw je postavil pomočniku ministra za zunanje zadeve Brinkhorstu vprašanje v zvezi z lovom na ptiče, še posebej v zvezi z morijo ptic selivk v Italiji. Dr. Terlouw je od pomočnika ministra za zunanje zadeve zahteval odgovor, ali namerava sprožiti ta problem na svojem bližnjem obisku v Italiji. Poslanec pri tem poudarja, kako hude posledice ima morija ptic na ekološko ravnotežje v zahodni Evropi ter v Afriki, posebno v zadnjih letih. Končno je poslanec vprašal če namerava vprašanje sprožiti na zasedanju evropskega ministrskega sveta.
nili na osnovne elemente tega velikega dela, ki se ga nameravajo lotiti v prihodnjih mesecih, da bi se lahko nekoliko več ustavili pri nekem drugem delu, ki je v naftovodu našlo svojo rešitev. Gre za mostno povezavo med otokom Krkom in celino. O teh načrtih smo že pisali in ugotavljali, da se otok Krk in Kvarnersko otočje nasploh ne moreta več razvajati brez povezave s celino. Tedaj smo tudi poudarjali, da gre za veliko delo. ki veliko stane. Zato je bilo tako rekoč bolj ali manj razumljivo, da so jugoslovanske oblasti ta sicer tako potreben načrt, spravile v «miznico», kem ni bilo potrebnih sredstev. In sedaj, kd'še je izvedba tega načrta povezala z izvedbo načrta za naftovod. zagotavljajo, da bo otok Krk povezan s celino prav tako leta 1976, torej istega leta, ko bi bil moral biti zgrajen naftovod.
To je potrdil tudi direktor podjetja INA inž. Viktor Bubanj, to je potrdil tudi Mate Mahulja, direktor podjetja, ki bo gradilo most.
Pravzaprav je bila U rešitev edino logična, pa čeprav so bili predvideni tudi drugi načrti. V dolgih letih priprav za to delo je bilo namreč izdelanih več načrtov oziroma več variant za povezavo Krka s celino. Bila je n.pr. izdelana varianta ogromnega mostu z lokom, bila je izdelana varianta «visečega» mostu, še več, izdelali so tudi več variant za iste idejne rešitve. Toda stroški so bili o-gromni. Predračuni so predvidevali 35 milijard dinarjev stroškov. In tudi več. Načrtov pa se je lotil tudi institut za gradbeništvo pri SR Hrvaški, ki je izdelal tudi načrt, ki je bil sedaj sprejet in ki ga bodo začeli izvajati v prihodnjih mesecih. Predračuni pravijo, da bo ta rešitev stala od 14 do 15 milijard starih dinarjev, torej niti 50 odstotkov tega, kar so predvidevali prejšnji načrti.
Toda tudi 14 ali 15 milijard dinarjev je čedna vsota. Toda v krogih, ki se ukvarjajo s temi načrti, pravijo, da so v teku pogajanja z domačimi bankami, ki naj bi finansirale gradnjo mostu. Ker kaže, da zastojev ne bo, se bodo dela začela že v letošnjem maju, v drugi polovici 1976. leta pa naj bi bil most že nared.
Po načrtih, ki so dejansko že izdelani, bo šlo za dvojni most in sicer za veliki most med celino in otočkom Sv. Marka. To «odprtino» bi povezali z mostovno konstrukcijo iz prednapetega betona. «Odprtino» med otočkom Sv. Marka in otokom Krkom pa bi v glavnem zasuli, vendar pa ne v celoti, pač pa bi pustili ožji prehod za manjše ladje, jahte in čolne.
Vrnimo se k velikemu loku. Temelji mostne konstrukcije bodo postavljeni na celini in na otočku Sv. Marka, v sredini mosta pa bo velikanski «steber», ki bo segal 52 metrov globoko.
V podkrepitev svojega vprašanja je navedel nekaj številk, iz katerih izhaja da v Italiji pomorijo na leto od 250 milijonov do ene milijarde ptic, kar je izredno veliko, če vemo, da je v vsej Evropi okoli 3 milijarde 750 milijonov ptic selivk. Če se bo v Italiji to početje nadaljevalo, bo nekaj vrst ptic v treh ali štirih letih izumrlo. Logično je, da se bo nato razmnožilo veliko mrčesa, tudi škodljivega.
...................min........imi...........H....mn........................nnn.....nininnnn..........
Majhna napetost med vami in vašimi sodelavci. Ne ugodite vsem zahtevam ljubljene osebe.
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Slabo izpeljane spremembe v vašem poslovanju bi vam utegnile škodovati. Prjieten večer.
KOZOROG (od 21.12. do 20. 1.) Ne zamenjujte previdnosti z lenobo. Napravite p. i korak k spravi z drago osebo.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Ukrepajte odločno in uspeh bo vaš. Odlično boste rešili zapleten družinski problem.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Ne sprejmite nobe..ega drugega dela, razen svojega. Ne bodite brez razloga vznemirjeni.
Horoskop
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Imate vse možnosti, da z uspehom končate važno delo. Srečne ure v teku večera.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne spuščajte se v posle, ki so nad vašimi sposobnostmi. Sprejmite neko vabilo, čeprav ni najbolj prijetno.
DVOJcKA tod 21.5. do 21.6.) Rešili boste neko nenadno nalogo. Ne pustite se prenričati o nečem, kar se vam zdi napačno.
RAK (od 22.6. do 22.7.) Opraviti boste neko odgovornost, ki vam
bo šlo po sreči. Prijetno srečanje ali lepo pismo.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Sprejeli boste neko odgovornost, ki vam bo dala veliko zadoščenje. Ne bodite razburljivi.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Težaven dan za svobodne poklice, obrtnike in umetnike. Prevelika občutljivost vam utegne pokvariti
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Izpolnili boste načrt, toda z majhno zakasnitvijo. Ne podcenjujte vrlin prijatelja.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.)
Gradnja mostu je — kot smo že rekli — vezana z gradnjo naftovoda. V konstrukciji mostu bodo namreč gradili tudi naftovod. S tem sta rešena hkrati dva problema in sicer povezava naftovoda z otokom Krkom s celino, hkrati pa tudi prepotrebna povezava otoka s celino.
Gradnja tega mostu je bila in je skrajno potrebna in bo imela veliko pozitivnih posledic, ki niso in ne bodo vezane z naftovodom. Predvsem se moramo zavedati, da letališče «Rijeka» na Krku ne more razviti svoje dejavnosti, če nima cestne povezave, kajti vsaka tudi najboljša trajektska povezam je o-vira za nagel promet, letalski promet pa je simbol naglice v prometu. Nadalje je otok Krk, kot turistično področje, odvisen od povezave s celino, opatijsko turistično podprečje pa je že prenasičeno in vse kvarnersko področje išče novih možnosti. Skratka, Krk potrebuje povezavo s celino tudi kot otok, na katerem se turizem naglo razvija. Končno se tudi čez Krk vije tako imenovana «plava» magistrala, t.j. tista nova cesta, ki povezuje otoke Kvamera z Rabom in bo preko Paga povezala tudi južne predele.
bogato področje vdrli uskoki, ki niso bili preveč tenkočutni, lahko sklepamo, da so s položaja, kjer je danes vas, lahko kontrolirali cesto v dolini Dragonje. Če nadalje upoštevamo dejstvo, da se še danes skupina hiš pred Meriščem imenuje Stražica, torej majhna straža, se vsiljuje logičen sklep, da uskoki v Merišču niso pustili svojih sledov le v toponimih, pač pa tudi v ljudeh, v prebivalcih, ki so danes tako trdno navezani na svojo zemljo, ki so jo morali nekoč braniti tudi s krvjo.
O kroniki Merišča nam vsaj posredo kaj pove tudi velika hiša Antona in Josipe Prelac. Je to že nekakšen dvorec in danes že spomenik nekdanjega načina življenja v teh krajih. Hiša je velika z devetimi sobami in dvema kuhinjama. Pod vso hišo se raztezajo kletni prostori, kjer je veliko o-gromnih hrastovih bednjev in sodov. Tu so tudi «kamni» za olje. Pol dvorišča je tlakovanega s kamnitimi ploščami, skrlami. Na enem koncu je pod zemljo velika «Šterna». v kateri nikoli ne zmanjka vode, na drugem koncu dvorišča pa je stara torkla, mlin in preša za oljke. In spet na drugem koncu dvorišča je hlev s šestimi ali sedmimi repi.
Antonov oče je hišo in posest kupil koj po prvi svetovni vojni od bivšega lastnika, ki se je izselil. Za nakup je moral zbrati vse svoje sile in vsa sredstva, pa tudi družina je morala napeti vse sile, da se je dolg poravnal. In družina ni bila majhna. Čeprav smo rekli, da je bilo devet sob, za očeta in mater, tri sinove in njihove žene ter nato še njihove o-troke. za skupno devetnajst ljudi «dvorec» ni bil velik, pač pa celo pretesen. Posebno v kuhinji se je opažala gneča, ker se je kuhalo za vso družino na enem ognjišču. Čemu bi kurili tri morda štiri ognje, ko pa je bilo dovolj na enem ognjišču, saj je bila hrana preprosta in vedno enaka. Vsako jutro je bila na pladnju polenta, za kosilo je bila obvezna mineštra, pa čeprav raznih vrst, za večerjo pa je s pladnja spet puhtela sveža polenta. S tem se je prihranila tudi delovna moč. Saj je bila vse to ena družina, rekli bi lahko skoraj staroslovanska zadruga, v kateri je bil oče «ta glavni», «gospodar» in «vodja». Ostali, sinovi, snahe in vnuki, -^a le njemu podrejeni člani družinske skupnosti.
Toda časi so se 'Spremenili. Sinovi niso hoteli več ubogati, snahe se niso zadovoljile s položajem in tudi niso hotele sleherni dan sedati k skupni mizi z vedno eno in isto hrano. Vsaka družina se je osamosvojila, pri tem pa marsikaj pogrešala. In če so prej vsi veliko delali, so sedaj razcepljeni delali še več. Toda ...
Posebno Anton in Josipa, ki sta se znašla sama v veliki skoraj prazni hiši. In prav ko sta si dom uredila, je prišlo do znapih dogodkov ob koncu vojne, ko je mnogo ljudi ubralo pot proti morju, v obmorska mesta in tudi v tujino.
tako da je v Merišču ostala le polovica prebivalcev. Pri tem pa je značilno to, da so v lažje življenje k morju odhajali mladi, starejši pa so ostali doma, na kmetih, kjer ni počitka, kjer ni osem ali celo sedemurnega dela, kjer delaš od zore do mraka in še čez in kjer te nihče ne vpraša, če si utrujen, če si še pri močeh.
In kdo naj bi Josipo in Antona vprašal, kdaj se bosta odpočila, če pa sta vložila v posest toliko napora, ko sta zasadila 9.000 trt plemenitih sort, če imata nešteto dreves oljk, če je v hlevu šest repov in če v vasi ni več kovača pa tudi ne drugih obrtnikov, ki bi sicer popravili ali postorili, in mora zato Anton vse opraviti sam . ..
In ko tako razpravljajo in razmišljajo o svojih razmerah, se spominjajo tudi mlajših let. Tako na primer Josipa pripoveduje, kako je bilo, ko je hodila še v šolo in kako je že pri osmih letih morala delati. Vstajala je že ob treh zjutraj in gnala v Krkavče z mlekom otovorjenega osla. Včasih je morala celo v Planjavo, ker ji v Krkavčah niso vzeli mleka. Nato je morala naglo domov, na hitro kaj zaužiti in že steči v šolo. kjer se je ob osmih pouk že začel. Čeprav je bila hkrati šolarka in že delavka, je bila odlična učenka in bi se bila rada «učila naprej», toda tedaj so bile šole «za druge», ne pa za kmečkega otroka. Za kmečkega otroka je bilo le težko delo na zemlji in na domu.
In podobno kot je z družino Prelac, je z drugimi družinami tega notranjega predela Istre, tako da se zgodovina Merišča, vasi na hribu, med vinogradi in oljčnimi nasadi, lahko «prebere» že na obisku in v razgovoru s Prelevimi. ____________ T- F'
Odprli so
kinematograf
Ariston-INC
Včeraj zvečer so odprli nov tržaški premierski kinematograf A-riston, ki ga bo odslej vodilo državno podjetje Italnoleggio in ki namerava predvajati kvalitetnejšo proizvodnjo vseh distribucijskih hiš. Prvi film na sporedu, od včeraj do torka, je delo mojstra novega japonskega filma Nagise Oshime «La cerimonia».
Sledili bodo naslednji filmi:
»Od 21. do 26. februarja italijanski film Virginie Onorato z Rose-marie Dexter «L’ultimo uomo di Sara»; od 28. februarja do 5. marca film Johna Hustona «Città a-mara» (Fat City); od 7. do 12. marca Lina Del Fraja film «La torta in ciclo»; od 14. do 17. marca švedski film Boja Widerberga «Joe Hill»; 18. in pa 19. marca repriza Fellinijevega filma «Fellini - Satyricon»; od 21. do 26. marca Ermanna Olmija deio «La circostanza» in od 28. marca do 4. aprila verjetno Letov film «La villeggiatura».
S. G.
Prešernov večer v Bazovici
Bazovska mladina, ki je sodelovala v programu na Prešernovem večeru (gornja slika). Gojenci Slov. dij. doma, ki so bili ob Prešernovem prazniku nagrajeni (spodaj)
Na Tržaškem in v našem zamejstvu ga skoraj ni prosvetnega društva, ki bi letos ne bilo priredilo Prešernove proslave ali se nanjo pripravilo, da bi na kar se da dostojen način proslavilo praznik slovenske kulture. Ena zadnjih Prešernovih proslav je bila v četrtek zvečer v prosvetnem domu v Bazovici, ki je bil za to priložnost nekoliko premajhen, saj so se mnogi ljudje morali zadovoljiti s stojiščem na stopnicah, odkoder so spremljali program.
«Prešernov večer», kot so proslavo imenovali Bazovci. je bil zares lepo pripravljen in na visoki ravni. Verjetno je to bila ena najlepših prireditev, kar smo jih letos imeli na Tržaškem ob prazniku naše kulture. Spored, ki so ga pripravili mladi Bazovci, je bil bogat. Prešernove pesmi, ki so jih recitirali, so bile lepo podane. Vrhu tega je treba recitatorjem priznati, da je bila njihova izgovarjava izredno dobra, za kar jim gre še posebna pohvala.
Na sporedu je bilo šestnajst pesmi. Nekatere so podali ob glasbeni spremljavi, tako da je bil program popolnejši. Kot se je bazovska mladina izkazala lani ob odkritju spomenika padlim Bazov-cem, tako se je torej izkazala tudi sedaj. In kot jih je za lansko svečanost pripravila Sonja Pečarjeva, tako jih je pripravila tudi za to priložnost in ji zato gre vsaka pohvala.
Na tem večeru je po dolgem premoru ponovno nastopil tudi domači pevski zbor «Lipa», ki je pod vodstvom Alberta Miheliča zapel dve pesmi na Prešernov tekst. Res je. da so k uspehu večera prispevali tudi drugi, vendar menimo, da so največ dali Saška. Mirjana in Darij Metlika, Dora Žagar, Milena in Leo Križmančič, Ksenja Bras, Marjan Kralj ter Renzo Počkar, ki jih posebej o-menjamo. Bazovci so bili z večerom nadvse zadovoljni.
M. M.
SOBOTA, 16. FEBRUARJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30	11.30 Šola
12.30	Poljudna znanost: Krščanstvo in človekova svoboda
12.55	Komični filmi
13.30	DNEVNIK
14.10 Tedenska vzgojna oddaja
15.00	do 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK Izžrebanje loterije
17.15 Program za najmlajše 17.35 Program za mladino 18.3fl Poljudna znanost:
Razsoljevanje
18.55	Sedem dni v parlamentu 19.20 Nabožna oddaja
19.30	Kronike dela Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.30	V SOBOTO ZVEČER OD 9. DO 10. URE
Nocoj se bo Gigi Proietti četrtič hkrati pa tudi poslednjič predstavil TV občinstvu s svojim programom. Tokrat bo nastopil kot italijanski «barbone» ali francoski «clochard», ki pa bo francoski potepuh le na zunaj, v resnici pa bo tipičen Rimljan, ki živi pod enim izmed mostov čez Tibero na periferiji italijanskega glavnega mesta. Ker pa postaja moda, najti bivališče «v zgodovinskem središču», se bo tudi «barbone» ali «clochard» Proietti preselil pod bolj središčni most.
S tramvajem ali z mestnim avtobusom bi bila «selitev» kaj enostavna, toda «barbone» Proietti je — pesnik ih se bo selil s čolnom. Njegova selitev bo že nekakšno romantično potovanje po sicer skrajno umazani Tiberi. Vrhu tega bo Proietti uprizoril nocoj svoj show, pri čemer bo imel še kup gostov in prijateljev, med katerimi bo popevkar Massimo Ranieri. Nastopil bo seveda tudi balet in še marsikdo
21.45	Posebne reportaže TV dnevnika:
LJUDJE JUGA
Nocoj bo tretje nadaljevanje te oddaje, ki jo pripravlja Aldo | Falivena, govorilo o drobnem meščanstvu ter o tako imenovanem klientelizmu. Reportaža oziroma analiza se bo začela v Molfetti, v rojstnem mestecu Gaetana Salvemihija, ki se je toliko ukvarjal s problemi italijanskega Juga. Nato se bo anketa razširila na dve drugi področji in sicer na Salerno ter na salernitansko podeželje. In v tem okolju se bodo TV gledalci srečali z ljudmi italijanskega Juga. z ribiči, delavci in univerzitetnimi študenti, ki jim je problematika Juga zelo pri srcu. Morda bo še najbolj zanimivo pričanje Marie Dalia, ki dela v neki tovarni v Molfetti
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
15.00	Neposreden prenos športnega dogodka
18.00	Pedagoški problemi današnjih dni
18.30	Dribbling Športni dnevnik
19.30	Under 20
Glasbeni spored za najmlajše 20.C0 Recital Giangiacoma Guelfija
20.30	DNEVNIK
21.00	Zdogovina jazza:
VRNITEV V AFRIKO Četrto in zadnje nadaljevanje
21.30	Boks — Srečanje med Arcarijem in Ortizom za svetovno prvenstvo
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
10.35	in 12.00 TV šola
Marksizem, B. Dovnikovič, književnost 12.50 ^Falun: Smučarski, skoki
16.25 Košarkarsko srečanje med Partizanom in Bosno
18.00	Obzornik
18.15	DAKTARI Serijski barvni film
Hči priznanega pisatelja, ki je dolgo let preživel v Afriki, hoče po očetovih stopinjah. Zato odide v Afriko, da bi bili njeni poznejši opisi resnično ogledalo življenja, dogajanja in tudi mišljenja v teh zanjo tako različnih krajih. Spušča se v razne nevarnosti, vendar jo člani raziskovalne postaje vedno pa čeprav v zadnjem trenutku rešijo. Končno pa vendarle sklene, da bo pisala le za otroke v varnem domu. In za to je dekle tudi nadarjeno 19.05 Moda za vas
Barvna oddaja z nasveti in novostmi iz modnega sveta za bližnjo pomlad
19.15	Gledališče v hiši
Dramska zabavna nadaljevanka, prenos iz Beograda
19.45	Barvna risanka
20.00	DNEVNIK
20.20 Tedenski notranjepolitični komentar
20.30	Moji gostje in jaz: ansambel «4 M»
21.35	Pravnuki Barvni risani film
22.00	DNEVNIK
22.15	COLDITZ
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
16.30	Košarka: Partizan - Bosna
18.45	in 21.20 Svetovno prvenstvo v smuških skokih
19.45	LJUBEZEN NA PODSTREŠJU TV film v barvah
20.15	DNEVNIK
20.30	NEPREMAGANI Film iz serije Colditz
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Ponovno na sporedu; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Koncert; 18.55 Znani motivi; 19.10 Pod farnim zvonom v Jamljah; 19.30 Zborovsko petje; 20.00 šport; 20.50 France Bevk: «Kresna noč»; 21.30 Popevke; 22.30 Poje Aznavour.
TRST
12.15 Deželne kronike; 14.40 Tretja stran; 16.40 Zborovsko petje; 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30,	7.30, 12.30, 14.30, 16.30,
18.30,	20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.30 Jutranja glasba; 11.45 Prisluhnimo jim; 12.00 Glasba po željah; 14.00 V veseli družbi; 15.00 Ansambel Rouges;
15.30	Jugoslovanski pevci lahke glasbe; 17.00 Zapojmo in zaigrajmo; 17.45 Primorska in njeni ljudje; 18.00 Vročih sto kilovatov;
19.00	Za prijeten konec tedna;
20.00	Glasba v večeru; 20.45 Glasbeni weekend; 22.35 Plesna glasba.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke; 9.00 Vi in jaz; 11.30 Klavirske skladbe; 12.10 Najnovejša lahka glasba; 13.20 Preizkušajo se diletanti; 14.05 Odprta linija; 14.50 Znanstveno srečanje: 15.10 Veliki variete; 17.10 Sofo-kles, Antigona; 19.20 Kronike Juga; 19.45 Plošče; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.45 Glasbeno-go-vorni spored.
II.	PROGRAM
7.30,	8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 8.40 Pesmi iz polpretekle dobe; 9.35 Strnjena komedija;
10.05	Pesem za vsakogar; 10.35 Glasbeni variete; 11.50 Zborovsko petje; 12.40 Zgodovina ital. popevke; 13.50 Kako in zakaj?;
14.00	Plošče; 16.35 Pisana glasba; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Ping pong; 18.05 Ital. folklora; 18.35 «Med nami rečeno»; 19.55 Zandonai: «Francesca da Rimini»; 22.10 Litvanski ljudski plesi.
III.	PROGRAM
10.00	Koncert; 11.40 Ivesove skladbe; 12.20 Sodobni ital. glasbeniki; 13.00 Glasba skozi čas;
15.30	Klavirske skladbe; 16.00 Francoska glasba; 17.25 Brez naslova; 18.00 Glasba in skeči; 18.45 Kulturni pregled; 19.15 Koncert.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00,
19.30	Poročila; 6.50 Na današnji dan; 8.10 Glasbena matineja;
9.05	Pionirski tednik; 9.35 Najdene skladbe; 9.50 Poslušajte radio — gledate televizijo?; 10.15 Glasbeni drobiž; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Melodije; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Čez travnike in polja; 13.30 Priporočajo vam...; 14.10 S pesmijo po Jugoslaviji; 15.40 Naši operni pevci;
16.00	«Vrtiljak»; 16.45 S knjižnega trga; 17.10 Orgle v ritmu; 17.20 Gremo v kino; 18.00 Aktualnosti; 18.45 Naš gost; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel Silva Štingla; 20.00 Spoznavajmo svet in domovino; 21.15 Majhni ansambli; 2.20 Oddaja za izseljence;
23.05	S pesmijo v novi teden.
16. februarja 1974

Osamljena

NAZAJ V DOMAČNOST
»Končno na poti domov, k staremu dobremu Watergatu ...
Die Welt, Hamburg
»Borijo se kot levi“
Iran odkrito nastopa kot zaščitnik emiratov v Perzijskem zalivu, da bi tako zapolnil »praznino« po odhodu Britancev in obdržal nadzor nad nafto
OD NAŠEGA POSEBNEGA POROČEVALCA
TEHERAN, februarja — Iranski šah Mohamed Reza Pahlavi je te dni v intervjuju za londonski »Daily Telegraph« potrdil, da so v Omanu iranske čete, ki sultanu pomagajo v boju proti tamkajšnjim upornikom šahova izjava je bila za iranski tisk — ki je sicer strogo cenzuriran — zelena luč za pisanje in komentiranje za motanih odnosov v Perzijskem zalivu, kjer so iranski interesi — kot jih opisujejo — »izredni« in »življenjskega pomena«.
Uradno ni znano, koliko iranskih vojakov je v Omanu in kako so opremljeni, na-vaJajo pa številko 3.500 ljudi. Prva poročila o iranski vojaški prisotnosti so prišla v svet potem, ko so iranske čete prebile uporniško fronto na cesti, ki povezuje mesti Salalah m Muškat v dolarski provinci. Cesta je znana kot »rdeča linija« in je bila za upornike baje najpomembnejša strateška točka. Iranski tisk zdaj piše, da so se iranski vojaki »borili kot levi« in cesto »očistili«.
Dogodek sam po sebi morda niti ni tako velik in pomemben, drugače pa je seveda s celotnim položajem v Perzijskem zalivu in iransko vlogo v tem delu sveta. Znano je, da so v samem Perzijskem zalivu in na njegovih obalah izredno bogata ležišča nafte. Severna obala zaliva pripada Iranu, južna pa je razdeljena med Saudsko Arabijo, Jemen, Oman in sedem šejkatov — Abu Dabi, Dubaj, Šardžah, Adžman, Um-el-Kaivan, Ras-el-Kajmah in Fudžeirah. To so v resnici žepne puščavske državice, ki pa so bogate nafte in kjer se zato prepletajo močni tuji interesi. Do pred nekaj leti je bila britanska prisotnost jamstvo za relativen mir in razmeroma nemoteno tuje izkoriščanje naftnih bogastev.
S postopnim zmanjševa- |
njem neposredne britanske prisotnosti na zahodu in jugu Perzijskega zaliva je nastal noiočen prazen prostor. Iran 'e trdno prepričan da je ce-oien zaliv njegovo interesno področje in da tma pravico vmešavati .-*■ v ta prostor m ga krojiti po svoje, dasi temu seveda ne prav vmešavanje
»2e velikokrat je Iran jasno povedal, da ne bo trpel nobenih zarot, katerih cilj je spremeniti področje Perzijskega zaliva v motne vode za ribarjenje tega ah onega kolonialističnega ah neokolonia-iističnega imperija . . Vsakdo ve, da sta varnost in svoboda mednarodne plovbe po Perzijskem zalivu zadeva življenja ali smrti za Iran. Vsakdo tudi ve, da Iran ne bo dopustil, da bi velikanska bogastva tega področja padla v roke tega ali onega bloka in da bi jih uporabljali kot kmeta na mednarodni šahovnici ...« To je nekaj komentarjev, ki jih je v tej zvezi mogoče prebrati v iranskem tisku.
Tako torej Iran popolnoma jasno in odkrito nastopa kot zaščitnik emiratov v Perzijskem zalivu in pri tem tudi ne skriva dosti, da je nafta glavni razlog. Pisanje o »ko rnunistični zaroti« in zelo prozorno namigovanje na »tuje begemonistične sile« ima seveda svoj pomen, vendar v bistvu ni ideološko pobarva
no. Iranska vojaška intervencija v Omanu ne kaže nobe ruh znakov, da bi se zaradi nje utegnili p^labšau odnosi s Sovjetsko zvezo. Prav zdaj je v ZSSR iranska parlamentarna delegaci'a nedavno so sklenili sporazum o velikem povečanju jeklaren v Isfaha r.u, ki jih gradijo s sovjet--1.c tehnično in finančno pomočjo (v zamene za iranske dobave plina Sovietski zvezi), potekajo pogajanja za skupno izkoriščanje iti varovanje naravnih bogastev Kaspiškega iezera itd.
Sicer pa je previdna in dobronamerna zunanja politika na vse strani osnovna zuna-ajepolitična usmeritev Irana, izkušnje iz preteklosti so tej deželi dovolj zgovorno poka-'tne, kako nevarna je kon-froritscija s sosedi, zlasti če so veliki, da pa je nevarna tuoi prevelika navezanost na to ali ono velesilo. Tako se je povojna izrazita usmeritev Irana na ZDA ki je privedla do ustanovitve CENTO pakta, postopoma spremenila v politiko »neodvisne nevtralnosti«, ki ji je zlasti v zadnjih letih, uspelo vzpostaviti -nzmeroma trdne ravnotežje na vse strani.
Specifično v tem iskanju rumotežja pa je, da se Iran na svojem geografskem področju čuti — upravičeno — najmočnejšega m najbolj razvitega. Je razmeroma velika
država, ki se hitro razvija in modernizira in ki v tem pogledu nima tekmeca med sosedi. Veliki dobički od nafte .n spretna domača politika ga hitro spreminjata v državo, ki žp ima težo, ki jo morajo upoštevati ne le sosedi, ampak tudi veiesile Poleg tega ima največjo najbolje izurjeno in najmodernejše opremljeno armado v tem delu sveta in je take tudi vojaška sila, s katero je treba računan
Frav ta moč. povezana s čisto otipljivimi naftnimi interesi, je ustvarila občutek, da ni potrebno picj.uščati drugim. da oi po svoje urejali zadeve v neposieoni bližini uanskih meja Tako je Iran raztegnil svoje »pokroviteljstvo« na celotno področje t'eizijskega zaliva in — kot lokazuje oborožena intervencija v Omanu — prevzel vlogo, ki zelo diši po žandar-stvu <n ki je tudi ne prikriva. Ta igra v Perzijskem zalivu morda niti za sicer močni Iran ni orez nevarnosti, toda v tem trenutku se Teheran očitno čuti dovolj močnega da jo ne le priznava, ampak tudi Jasno daje na znanje vsemu svetu, da se bo v Perzijskem zalivu igralo po pravilih, ki jih predpisujejo v Teheranu.
JANEZ STANIČ
Vsem naročnikom r Primorskega dnevnika brezplačno revija DAN
Francija
Washmg tonska konjerenca o energiji, ki se je je ude težilo trinaist največjih porabnic nafte na svetu, se je končala sicer z zmago ameriških stališč, predvsem pa je tako rekoč uradno potrdila razdor med ZDA in Francijo po eni strani ter med Francijo m njenimi partnericami v EGS. Francoski zunanji minister Jobert ni podpisal tistih točk iz končnega sporočila, ki ustanavljajo »ko. ordmacijsko skupino« (ta naj bi pripravila naslednjo konferenco proizvajalk in porabnic nafte), ki govorijo o direktnih pripravah na takšno konferenco in o tem, da se je treba pred pripravami na konferenco posvetovati z manj razvitimi deželami.
Francija je sicer pred wa-shmgtonsko konferenco nekako izsilila iz članic EGS, da so šle na pogovore z vnaprej pripravljenimi stališči. Toda v Washingtonu so se članice EGS vedle drugače in pustile Franciio na cedilu. Pridružile so se ameriškim stališčem ter jim dodale željo, naj bi o energetskih problemih in razvoju nasploh razpravljali tudi na izrednem zasedanju generalne skupščine OZN, za katero so dali predlog neuvrščeni. EGS je tudi formalno dala soglasje za takšno zasedanje.
Francosko stališče, ki so ga že doma razglasili za »tihi boj v ozadju« proti vsemu, kar pnde iz Washmgto-na, se je tokrat pokazalo v osnovnem nasprotju z ameriškim: bogate porabnice nafte utegnejo sestaviti fronto proti deželam v razvoju, ne le proti arabskim proizvajalkam nafte, zato ne morejo določati »pravil vedenja« za ves »nekomunistični svet«.
Kot že dostikrat doslej, je Francija tudi tokrat nastopila edinole v želji, da onemogoči ameriške pobude po obnovi zahodnega zavezništva, s tem pa želje ZDA, da okrepijo vodilno vlogo v zahodnem svetu. Kadarkoli pride iz ZDA kakšna takšna pobuda, se v Panzu domislijo vseh mogočih ovir, procedu-ralnih težav, pritiskov na zaveznike v EGS. Tako nasuje jo dovolj peska v ameriško kolesje, toda ko v Washingtonu odločno poženejo stroj, se tudi Francija pridruži splošnemu teku.
Druge Članice EGS zdaj kažejo hrbet Franciji, saj imajo v sami skupnosti največ težav prav zaradi trmastih francoskih stališč, ki jih tudi največ stanejo. Francija je onemogočala in še one. mogoča skupno evropsko politiko v kmetijstvu, v finan-cah, v razvoju manj razvitih področij, v načrtih za obo gateni uran, pa še v marsikateri točki. Zato je bilo nespametno pričakovati od jezne osmerice, da bo zdaj v Washingtonu podprla Francijo samo zato, da bi se pridružila francoski igri »boja v ozadju«.
S. IVANC
Vodna pot do Soluna?
Prekop od Donave do Egejskega morja naj bi zgradili okrog leta 2000 — Najprej bi regulirali in usposobili za plovbo reki Moravo in Vardar
NEW YORK (Od stalnega dopisnika Vjesnika) — Gradnja plovne poti od Donave do Egejskega morja po dolinah Morave in Vardarja ter njunih pritokov je tehnično izvedljiva, njeno ekonomsko upravičenost pa bi bilo treba še podrobneje pretehtati. Do tega mnenja je prišla skupina strokovnjakov UNDP (programa za razvoj OZN), v kateri so Zdenek Lastovka, Jakov Z. Bradanovič, André Bouchardeau in Robin Reynolds.
Ta skupina je na željo jugoslovanske vlade in ob podpori UNDP, ki je prevzel skrb za finančno plat, preučila vse obstoječe projekte, jih izpopolnila in prilagodila sedanjim in morebitnim prihodnjim potrebam.
Prvi projekt — 1909
Prvi projekt plovne poti Morava—Vardar je že leta 1909 izdelal prof. ing. Nikola Stamenkovič po naročilu neke družbe iz New Jerseya. Po tem projektu bi se sedanja rečno-pomorska pot iz Beograda skozi Črno morje do Egejskega morja skrajša la od 1880 na 700 kilometrov Toda balkanske voine so preprečile uresničitev projekta.
Z zamislijo so se ponovno pričeli ukvarjati ,eta 1960 Odtlej so v Jugoslaviji izdelali več študij. V zadnjih so izkoristili izkušnje in spreje li standarde prekopa Ren— Maina—Donava katerega odcep bi bila predvidena plovna pot Morava-Vardar. Tako bi dobili neposredno zvezo med Sredozemljem in evropskimi vodnimi potmi.
Prekop D’ se držal tokov Velike in Južne Morave, Pči nje in Vardarja Dolg bi bil 650 kilomerrov, razdeljen pa na pet odsekov:
— Od izliva Velike Morave v Donavo ao sotočja Južne in Zahodne Morave (149,6 ki lometrov). Predvidenih je skupno sedem jezov, s katerimi bi odpravili 58,2 metra višinske razlike. Gradnja tega dela bi bila tehnično sorazmerno preprosta
— Po dolini Južne Morave (196,5 km) ni zgradili 30 jezov in premagali višinsko razliko 266 metrov. Na tem ču (16 km) in skozi Grdeli-ško sotesko (22 km). Največ-
je tehnične težave bi imeli z gradnjo štirih predorov (dolgih od 200 do 900 metrov), skozi katere bi speljali prekop.
— Razvodnica (29,3 km) bi imela ladijsko dvigalo, s katerim bi premagali 39 metrov višinske raz.’ke (ladijska dvi-ijana skozi sotesko pri Stala-delu bi bila plovna pot spe-gata so zbiralniki, napolnjeni z vodo, ki bi bili dolgi 91, široki 12 tri globoki 3,7 metra).
EST^ižhP smi
— Od razvodnice do grške meje (201,7 «m) bi bil prekop speljan ob reki Pčinji m po dolini Vardarja. Tu bi zgradili 4 .adijska dvigala in 18 jezov
— Od jugoslovansko-grške meje do izliva v Solunski zaliv (74 km) bi bilo treba zgraditi tri jezove.
— Prekop bi bil na sredi 4 metre globok, širok pa povsod 43 metrov, kar so tudi mere prekopa Ren—Maina—Donava. Na tistih delih, ki bi bili speljani po rekah Veliki in Južni Moravi, Pčinji in Vardarju bi bile širi ne in globine precej večje.
Stroški in koristi
Z gradnjo prekopa bi hkrati regulirali Moravo in Vardar, s čimer bi preprečili povodnji in pridobili okrog 68.500 hektarov obdelovalne zemlje za kmetijstvo. Vodo iz prekopa bi lahko izkoristili za več elektrarn Zgradili bi najmanj sedem rečnih pristanišč — Skopje. Kuma-novo, Vranje, Leskovac, Niš, Stalač in Svetozarevo.
Plovna pot bi poživila in pospešila splošni gospodarski in socialni razvoj Jugoslavije in Grčije, zlasti pa Srbije in Makedonije. S plovbo po prekopu (namesto po daljši poti iz Beograda do Soluna) bi prihranili 25 do 30 odstotkov skupnih stroškov ali 1.5 2,2 dolarja pri toni tovora. Potovanje bi se (z natovarjanjem in raztovarjanjem vred) skrajšalo od sedanjih 11 na 8 dni.
Pri sedanjih cenah bi za gradnjo te plovne poti po- | trebovali okrog 700 milijonov j dolarjev. Za hidroelektrarne, ki bi jih ob tem posebej zgradili, pa še nadaljnjih 400 milijonov dolarjev.
Stroški se zdijo vznemirljivo veliki. Toda ne pozabimo, da imamo zaradi povodnji ob Moravi vsako leto približno za 20 milijonov dolarjev izgub. To pomeni, da bi se že zaradi regulacije Morave gradnja prekopa na območju te reke izplačala v dvajsetih letih. Plovno pot bi gradili po stopnjah. Morda oi jo dokončali v 20 ali 30 letih. Najprej bi regulirali m usposobili za plovno reki Moravo in Vardar
Stroške bi prevzeli republika Srbija in Makedonija, s krediti pa bi vet <etno sodelovala medna r- ana banka za obnovo in razvoj.
Strokovnjaki OZN so zaradi obsežnosti dela in drugih stroškov prišli cio spoznanja, da gre za projekt prihodnosti. Prekon h' morda zgradili okrog leta SOHO.
Za zdaj predlagajo, da b! študije nadai[evali, in to v dveh etapah V prvi, ki naj o: trajala cKrog šest mesecev, bi zbral, «se mogoče in po'rebne informacije. Na podlagi jasne slike, ki bi jo dobili z analiz: zbranega gradiva, bi lahk, preši: k drugemu delu štnd:., ki bi trajal dve do tri leta temeljito bi pretehtali te-.nične gospodar ske in finan."nt rešitve, koristi in škode investicijske m operativne st.-ške, višino tn vire investici iškega kapitala, zakonske in druge probleme v zvezi z zgraditvijo, uporabo m vzdrževan,-ir plovne poti.
Drugi dei študija naj bi se konča) s popoln-, informacijo, na podlagi katere bi vladi Jugoslavije m Grčije sprejeli dokončen sklep o tem, ali bi prekop kazalo zgraditi ali ne.
TOMISLAV BUTORAC
BERITE REVIJO
Neskromna vodstva
PEKING, 14. febr. (Tanjug) — Kitajski tisk v zadnjem času pogosto citira znano izjavo predsednika Mao Ce Tunga o tem, kako pomembno se je opreti na delavski razred, in objavlja kritike, ki so jih delavci v raznih podjetjih izrekli na račun svojih neposrednih predstojnikov. Delavsko kriti-
ko beležijo stenski časopisi, tako kot v času kulturne revolucije, in tu delavci navajajo svoje mnenje o ravnanju vodilnih.
Na širok odmev je naletela kritika, ki so jo v enem od Šanghaj skih dokov naslovih delavci prek stenčasa na svoje vodstvo. Delavci očitajo svojim predstojnikom, da ne gle-
dajo nanje kot na gospodarje doka, temveč kot na »sužnje tonaže«, to je količine blaga, ki ga je treba natovoriti in izložiti z ladij. Uradni partijski dnevnik Zen Min 2i Bao je ocenil, da je taka kritika koristna in da »poziva k alarmu«, ko gre za tako pomemnbo vprašanje, kot je upravljanje
podjetij. Zato so pozvali partijske komiteje, naj so. delujejo pri »reševanju velikih stvari«, da bi se tako izognili ponovnemu oživljanju pojavov, ki so jih odpravili že v času kulturne revolucije, saj se bodo sicer socialistična podjetja usmerila v revizionizem.

Nenavadna razstava
Mona Lisa na konzervi
Poštene in goljufive slikarske kopije in posnetki na razstavi v Louvru
Od našega pariškega dopisnika
_ PARIZ, februarja — Saint-Rémy je sončno mesto v Provansi, znano po ostankih galoromanskega mesta in po samostanu sv. Pavla, ki so ga spremenili v bolnišnico za duševne bolezni. V tem poslopju se je od leta 1889 do 1890 zdravil Vincent Van Gogh; nekaj reprodukcij še zdaj spominja na to slikarjevo obdobje tik pred njegovo
tragično smrtjo. V Saint-Rémyju_____je
sloviti mojster ustvaril nekaj nenavadnih del — kopij, oziroma interpretacij. Ravnatelj bolnišnice mu je sicer do-volil slikati, ni pa ga pustil ven, v naravo, ki mu je vedno dajala najmočnejši ustvarjalni navdih. Slikal je torej po predlogah. po delih drugih slikarjev. »Opoldanska ura« je ena od teh platen, ki ~jih je Van Gogh naslikal Po lezorezu J. À. Laveilla. Gre za re-produkcijo ene od grafik »Štirje dnev-ni čaši« Jeana Frangoisa Milieta, enega oa ustanoviteljev barbizonske šole, avtorja »Angelskega češčenja«.
Van Gogh je po čmobeli grafiki naslikal živobarvno olje, ki sicer zvesto posnema opoldanski spokoj v senci slamnate kopice Milletovega originala, vendar mu doda novo komponento z Van Goghovo značilno zlato rumeno, oranžno in modro barvo. Ta ko je nastalo pravzaprav čisto novo delo, nov Van Gogh, original
To je eno izmed del, ki so zdaj razstavljena v eni izmed dvoran v Louvru na razstavi slik, ki jim je skupno to, da niso originali v smislu, kot pojmujemo to besedo danes. To ne pomeni, da so ponaredki falzifi-kati. Nasprotno, ponaredkov, se pravi kopij, ki so jih slikarji poskušali prikazati kot originale velikih mojstrov, je še najmanj. Deloma zato, ker pojem originala v današnjem smislu, se pravi, edine slike, ki je po zasnovi in izvedbi delo enega slikarja, se pojavi šele sredi prejšnjega stoletja. Vzporedno s tem se tudi uveljavi pojem ponaredka, se pravi potvorbe, bodisi kopije ali izvirnega dela, ki pa ga avtor namenoma predstavlja kot izvir no delo znanega slikarja Seveda ni rečeno, da falzifikatov prej niso po-snali.
Ni vse ponaredek, kar ni izvirnik
Na drugi strani pa še zdaleč ni vse, Kar ni original, ponaredek. Skupinske slike, alteracije, ponovitve, kopije, interpretacije, posnetki, mešanice ... vse to so tako rekoč zvrsti slikarskega dela, ki jih danes strokovnjaki ne prištevajo med izvirnike. Organizatorji razstave v Louvru so hoteli predvsem sistematično prikazati različne primere takih slik iz Louvra in drugih pariških muzejev. Izbrali so mnoga imenitna platna znanih mojstrov iz različnih obdobij. Osnovna zamisel je uresničena zelo plastično, čeprav na razstavi ni dosti več kot sto slik, izobešenih v eni sami dvorani — »dobrih deset minut, pa ste skozi,« kot mi je spodbudno napovedala biljeterka ob glavnem vhodu, ko mi je pokazala zamotano in dolgo pot do krila Flore.
Teh »deset minut« je parada del, od katerih so bila nekatera vedno znana kot kopije ali dela, za katera so dobib slikarji navdih pri drugih mojstrih, nekatera pa so delala umetnost nim zgodovinarjem in drugim pozna valcem dolgo preglavice in so često več desetletij aJi celo več stoletij veljala za originale. Original Rafaelove »Device iz Loreta«, ki jo je renesančni mojster naslikal za kardinala Riaria okrog leta 1511, je tako izgubil. Slika, ki je zdaj razstavljena v Louvru, je kopija iz 16. stoletja, in to uspela, vendar ne edina kopija, ki je bila že marsikje objavljena kot original Slika ima svojo vrednost ne samo zato, ker je dobra, ampak tudi zato, ker
priča o izvirni stvaritvi, ki se je izgubila. To ni redek primer in tako za marsikatero sliko ne bi niti vedeli, če se ne bi ohranila po kopiji; drugod spet kopija očesu strokovnjaka pove, kakšen je bil original, ki ga je načel zob časa.
Vsak slikar napravi v svojem življenju nič koliko študijskih kopij in v dvoranah v Louvru je vedno mogoče videti znane in manj znane slikarje, ki s kopiranjem študirajo znana dela iz preteklosti. Tako so včasih nastala dela, ki ne zaostajajo za originalom. Ingresov učenec Théodore Chassériau je leta 1837 napravil v Louvru kopijo »Portreta Viljema iz Vaira« flamskega slikarja Fransa Pourbusa iz začetka 17. stoletja in težko je reči, ali je boljši Chassériau ali Pourbus. Vsekakor pa je razlika vsaj v formatu — v Louvru še danes nihče ne sme napraviti kopije v enakem formatu kot je original.
Neredko je isti slikar ponovno naslikal lastno delo ali pa vsaj isti motiv z nekoliko spremenjeno kompozicijo, barvami, in drugimi variacijami. Pravzaprav so redki slikarji, kot Francoz Nicolas Poussin, ki niso nikdar ponavljali lastnih del. Bodisi zaradi velikega uspeha, pomanjkanja domišljije ali obsedenosti z nekim motivom so slikarji v vseh obdobjih pogosto ponavljali isti motiv. Včasih so jim to narekovale tudi banalne potrebe dvomih protokolov. V Času, ko še niso poznali fotografije, je bilo treba uradne portrete »razmnoževati« na roko. In tako lahko na razstavi vidimo dva izmed mnogih portretov Karla X., zadnjega Burbona, tei je umrl leta 1836 v Gorici; njega je portretiral Francois Gérard. a s podobnim rutin-
skim slikarstvom so se ukvarjali tudi mnogi drugi.
Slikanje v »koprodukciji«
Potrebe naročnikov, konvencionalni moralni ali politični oziri so sploh pogosto narekovali metode, ki se nam danes zde neobičajne. Velike slike so znani slikarji neredko slikali s pomočjo svojih učencev, kar sicer v času slikarskih šol ni bilo nič čudnega. »Aleksandrove bitke«, velikansko platno Charlesa Le Bruna, protežiran-ca Ludvika XIV, ki je vodil slikarska dela v versajskem gradu, je eno od najbolj znanih skupinskih del. V nasprotju z razširjenim mnenjem pa je Rubens dvajset orjaških platen, ki prikazujejo življenje Marije Medičejke (zavzemajo celo dvorano v Louvru) skoraj v cefloti Rubensovo delo. Vendar je sloviti flamski slikar in diplomat, ki je delal za francoski, španski in angleški dvor, večkrat slikal v »ko produkciji«. »Devico s cvetnim ven cem«, ki jo lahko vidimo na razstavi, sta naslikala z »Žametnim« Bru eghlom, enim od treh slikarjev te zna ne flamske družine. Devica je Ruben sovo delo, medtem ko je Brueghel, mojster cvetnih šopkov in malih tihožitij, dodal cvetni venec.
Kadar gre za moralne ali politične ozire, nastajajo včasih posiljena skupinska dela. Trem gracijam na Ru betnsovi »Vzgoji Marije Medičejke« so v 17. stoletju s tančico zakrili gole prsi (ki so jih pozneje restavratorji spet razkrili), Van Hoogstratenove »Copate«, sliko, ki je značilna po tem,
da na njej ni nobene osebe, pa sta neznana slikarja v prejšnjem stoletju najprej »dopolnila«, prvi s psom, drugi s punčko. Šele leta 1932 so sliki v Louvru vrnili pravo podobo.
Cisto nekaj drugega so interpretacije, se pravi slike, na katerih slikarji v svojem jeziku izrazijo že obstoječo kompozicijo ali pa po predlogi drugega slikarja ustvarijo čisto novo delo. V to zvrst sodi Van Goghova »Opoldanska ura«, medtem ko je značilen primer prve »Nezvesta žena« nemškega slikarja Harricha iz leta 1617, ki je nekakšen kolaž iz Durerja: kompozicija je vzeta po »Kristusu med zdravniki«, dva detajla (starčev obraz in roka) pa po Dtirerjevih risbah.
Najbolj svobodna interpretacija, posnetek ali pastiche se zgolj zgleduje po že znanem motivu ali sliki. Tako se očitno vidi, da je Francoz Tron-cy (1860—1943) za svojo »Ženo z na kitom« našel navdih pri skoraj 300 let starejši sliki »Mladenki v modrem« Holandca Vermeerja. Iskal navdih brez zlih namenov, česar ne bi mogli trditi o mnogih slikarjih pridaničih, ki so pogosto z zelo spretnim čopičem po narejali slike znanih in dragocenih mojstrov, včasih kar tako, včasih z mešanjem detajlov z raznih slik, vča sih pa samo v stilu dotlčnega slikarja. Drugi spet so naslikali svoja, ori ginalna platna in jih podpisali z ime nom bolj znanega slikarja.
Nekateri slikarji so bili posebno vabljivi za kopiranje. Rembrandtu so v raznih obdobjih pripisovali več tisoč del, od katerih jih je res njegovih okrog 500. Njemu in Watteauju, ki so ga prav tako izredno veliko kopirali, sta na razstavi posvečena posebna kotička.
Največkrat kopirana Mona Lisa
V zadnjih desetletjih so umetnostni zgodovinarji postopoma izločili iz katalogov večine slikarjev dvomljiva dela, ki so jih včasih potem pripisali drugemu slikarju ali pa so jih združevali v skupine in včasih pri tem odkrili novega umetnika. Vendar je še vedno ostalo veliko del, pri katerih še vedno ni popolnoma jasno, čigava so. Portret »Moža s čepico« je prišel leta 1925 v Louvre kot originalen Watteau, vendar danes sodijo, da je ta slika nastala v poznejšem obdobju; toda nekateri poznavalci še vedno trdijo, da je slika vendarle Watteaujeva. Ekstremen primer je »procesija«, ki jo zdaj pripisujejo Francozu Le Nainu, a prej so mislili že, da jo je naslikal eden izmed petih drugih slikarjev.
Največkrat pa so prav gotovo kopirali Mona Liso, La Giocondo, Jo-conde. Ta ima na razstavi posebno mesto bolj kot kurioziteta. Poleg lepe kopije italijanske šole iz 16. stoletja so razporejene miniaturne reprodukcije najbolj znanih kopij, od Rafaelove »Maddalene Doni« preko »Gole Gioconde«, ki zdaj visi v gradu Chantilly, pa do kompozicije s ključi Ferdinanda Légera in Dalijeve montaže z brki, ki sicer ni edina »travestija«, saj jo je z brki upodobil tudi surrealist Marcel Duchamp. O tem, kje vse lahko najdemo reprodukcijo te morda najbolj znane slike, pa priča poslikan pokrov konzerve, v kateri je bila »Dulce de Batata a la Vainillina«. Argentinski podjetnik Miguel Berardi je izbral »La Giocondo« za ime svojega podjetja in za zaščitni znak svojih konzerv. Komercialnega priokusa, ki ga vzbudi ta zadnji vtis z razstave, se ni mogoče znebiti niti pred originalom, ki sem ; ga šel gledat takoj nato na drugi konec muzeja. Mona Lisa je edina slika ga« stražarja. In ko gre človek mimo mize ob vhodu v dvorano, kier ponujajo »rent-a-speaker«, ima za hip občutek, kot da je Mona Lisa postala eno izmed sedmerih čudes sveta, konzumno blago, ki ga hodijo gledat ljudje kot v pinakoteko potujočega luna parka, tako da nazadnje ne veš več, ali je to sploh slika Leonarda da Vincija v Louvru, ki je zaščitena s steklom, s posebno ograjo, s klimatsko napravo, s higroskopom in ki ima »osebne-ah Pa le kopija, zaščitni znak slikarstva.
Andrej Novak

Menjava 850 mio. dolarjev
Iz SFRJ izvozili v SZ za 408, uvozili pa za 442 milijonov dolarjev
BEOGRAD, 14. febr. (Tanjug) — Jugoslovansko-sovjet-ska blagovna menjava v lanskem letu je dosegla vrednost 850 milijonov dolarjev. Kakor so danes povedali v gospodarski zbornici Jugoslavije, je naša država izvozila v Sovjetsko zvezo za 408 milijonov, uvozila pa za 442 milijonov dolarjev blaga. Jugoslovanski izvoz v Sovjetsko zvezo se je torej povečal lani v primerjavi z letom 1972 za 23, uvoz pa za 44 odstotkov. Po nedavno sklenjenem sporazumu o blagovni menjavi bo vrednost jugoslo-vansko-sovjetske blagovne menjave letos presegla milijardo dolarjev.
Uvoz in
izvoz:
rekord
Izvoz januarja letos za 61, uvoz pa za 59 odst. večji kot lani
Ljubljana, 13. febr. — Januarja letos sta bila tako jugoslovanski mesečni uvoz, kot izvoz rekordno velika. Januarja letos so namreč iz Jugoslavije izvozili za 5.4 milijarde dinarjev, kar je za «1 od stotkov več kot januarja lani in za 7 odstotkov več kot decembra lani.
Po podatkih zavoda SR Slovenije za statistiko so letos januarja izvozili iz Slovenije za 939 milijonov dinarjev kar je za 84 odstotkov več kot januarja lani, vendar pa za 12 od stotkov manj, kot decem bra lani.
V	Jugoslavijo so uvozili januarja letos kar za 9.5 milijarde dinarjev, kar je za 59 odstotkov več kot ja nuarja iani in -za 15 od stotkov več kot decembra lani.
V	Sloveniji so letos ja nuarja uvozili za 1.7 milijarde dinarjev, kar je za 37 odstotkov več kor janu ar ja lani in za 7 odst. več kot decembra lam.
To pomeni, da znaša že kar prvi mesec a letu 'etošnii zunanjetrgovinski primanjkljaj 4 1 mnitarde cMnanev m te za 5fi 5 od stotka večji, kot v enakem obdobiu lani, od tega zna ša slovenski letošnji zuna ntetrgovtnski pnmen'klial 75B miliionov dmar’ev in ’e za 135 odstotka večti kot v enakem obdobiu la m.
ILJA POPIT
I
PETAK LUBARDA: »BOJ KONJ«, olje, 1953
Delo Petra Lubarde
Vest o smrti slikarja Petra Lubarde je globoko odjeknila v jugoslovanskih umetniškiii in širših kulturnih krogih. Izrazi sožalja in spoštovanja pokojnikove umetnosti prihajajo z vseh strani. V Beogradu so imeli v Srbski akademiji znanosti in umetnosti slovesno komemoracijo. V odbor za pogreb so bili imenovani ugledni kulturni in javni delavci iz vseh republik. Lubardo so pokopali včeraj na beograjskem Novem pokopališču. Iz »Politike« povzemamo spominski članek, ki ga je napisal znani beograjski umetnostni kritik in publicist Miodrag V. Protič.
Po smrti velikih umetnikov postanejo določena obdobja dokončna in jasnejša. Po Bi Jeliču, Milunoviču, Zori Petroviču, Kunu, Stojanoviču, Radoviču, Hermanu, Preglju in toliko drugih se je zdaj poslovil tudi Petar Lubarda. Lahko bi rekli — ob misli na Cocteauja — da je tudi zastava jugoslovanske umetnosti stalno na pol droga. Velika generacija odhaja in nam zapušča svoje delo: so dobno umetnost
Z Lu bardovim imenom je predvsem povezana preobraz ba, ki je v njej nastopila okrog leta 1950 Znam italijanski kritik in zgodovinar Giulio Argan je štel Lubardo za našega največjega sli-tcarja — prav gotovo zaradi te vlcge v odločilnem trenut ku preporoda. Ko se je na mesto dogmatičnega utilità rizma uveljavil nov estetski in kulturnopolitični koncept. Tako je mogoče reči, da je imel Lubarda sredi stoletja v našem slikarstvu približno takšno izjemno vlogo, kot jo je v začetku stoletja ime la Nadežna Petrovič.
Njegovo delo upravičeno in docela naravno delimo na predvojno in povoino: izkuš nje prvega so omogočile dru
go. V prvem je bilo v ospredju dramatično občutenje sveta, zmeraj živo m samozavestno. V krajinah iz Cme gore, sivem skalovju s kakšno samotno hišico ali postavo, v portretih starcev in otrok, ki so takšni, kakor da bi jih vzel iz ljudskega epa in potsavil v sedanji svet; v, žagarjih, potejpijhih. »ljudeh z dna«, toplih kot pri Gorkem; v interjerjih, golih, revnih in boemsko patetičnih: V tihožitjih hi cveticah, težkih v svoji snovi in pre tanjenih v svojem zvonkem srebru — povsod je izraženo ne samo čustvo, ki ga zbuja predmet, temveč tudi neko vseobsežno m trpko občutenje življenja, na katerem leži senca tragike.
Njegova razstava leta 1951 pomeni konec tega obdobja, obenem pa tudi nekega pog tavja naše umetnosti. Njegov predmet, skrčen na aluzijo in metaforo, izgublja precejšnjo gmotno težo, plastični izraz postaja »odprt«, ven dar določen, večdimenzionalen. a vseeno reduktiven: to je hkrati ekspresionistično patetičen spomin na resnični svet in avtonomna celota in smisel. V Beogradu utira Lu barda velike poti jugoslovan-
skega slikarstva »po letu 1950«. Slika svoje slavne »bitke«, abstrakte ali polab-straktne »krajine«, zlasti s simbolično podlago.
Vodilni motiv je neizmernost časa, krog kozmičnega smisla porjanja in umiranja, prastarih sledov in spominov, ki skoraj negibno živijo naprej v delčku zavesti in senčnih globinah podzavesti. Patos, ki razkraja, čustvena teža, razbeljen kozmos, posut z okrutnostjo prvinskih resnic, s fantomi življenja in smrti. Z nacionalnimi simboli izraža Lubarda vesoljno bistvo. Ne privlačuje ga umetnost v obdobju »popolnosti« in pretanjenosti, temveč v primarnem, arhaičnem času. Rad ima predzgodovinsko slikarstvo, Altamiro, črnsko kiparstvo, Indijo in Oceanijo ali El Greca in Soutina, veliko bolj kot Rafaela ah Poussina; nemir, patos tn dramatičnost:	ni naključje,
da je upodobil toliko bitk kot prispodob spopada med dobrim in žllm.
V prizadevanju po zgoščenosti v izrazu je zbližal vrsto nasprotij. Lubarda sodi, da si je »umetnost v vsem zgodovinskem procesu v bistvu prizadevala za . .. ravnovesje pojmovanega sveta. In kadar rečemo o kakem obdobju, da v njem previa duje dekadenca, to pomeni, da se je v njem izgubilo prav to ravnovesje, nolje rečeno, — prizadevanje po njem .«
Spomnimo se ob Lubardi, da obstajata dva tipa umetniške angažiranosti. Eden je obrnjen pretežno v filološke raziskave na področju forme, v spoznavanje avtonomnega bistva umetnosti, šele potem — kot posledica odti sa človeške roke na vsem, kar človek ustvarja — pa k
poetičnem izpovedovanju o svetu. Drugi tip — ki mu pripada Lubarda — je bolj zapleten in trenutno tudi bolj redek. Kadar ni gola ilustracija, ki ne misli na vrednost lastnega plastičnega gradiva, izraža razumevanje za pomen forme in jezika, spreminja pa zaporedje umetnikovih pobud: njegov 'cilj ni več samo odkritje v formi, temveč sporočanje določenih bistev. Formo, barvo, črto uporablja kot jezikovno gradivo, kot govorni pripomoček. Razumljivo je, da prav to navdihovanje pri ideji poraja naj rodovitnejše posledice tudi na področju forme, njenega materialnega ko relata. Skratka, v prvem primeru je forma predvsem posledica vsebine, v drugem pa je vsebina posledica forme. Torej ne gre za odpravo ali zapostavljanje katerega izmed dveh bistvenih dejavnikov (forma—vsebina), ki ohranjata filozofijo umetnosti, kot vemo, v začaranem krogu, temveč za bbj poudarkov, za drugo zaporedje samih namenov.
Lubardova veličina je prav v tem, da je odpravil to dvojnost, ker je, prvič, revo-luciniral jezik in formalno strukturo slike, drugič pa, ker jima je namenil funkcijo individualnih poetičnih imperativov. To veličino — če nas to lahko potolaži — smo doumeli takoj, že v trenutku, ko je Lubarda v svojem ateljeju v ulici Draža Pavloviča med leti 1950—1955 koval drug jezik, dajal podobo drugi viziji, ustvarjal drugo sliko za eksistencialne izpovedi o svetu v drugem in drugačnem času.
MIODRAG V. PROTIC
Sneg je pozimi zlato
Letošnja zima jo je pošteno zagodla našim zimskošportnim središčem, ki imajo milijonske izgube — Povezava z visokogorskimi smučišči edini izhod
Letošnja izredno mila zima bržčas sodi med tiste, ki se pojavijo pri nas vsakih petdeset, če ne celo samo vsakih sto let. Ker nas je prizadela ravno letos, smo prisiljeni ubadati se z opozorili, ki nam jih vsiljuje pomanjkanje snega. Predvsem zimsko športna središča so dobila resen migljaj, naj se s smučarskimi napravami preselijo v višje lege, če naj se izognejo nevarnosti, da bodo za glavno smučarsko sezono ostala na suhem.
Nekaj podobnega jim je govoril že ducat minulih zim. Nobena sicer ni navrgla tako malo snega kot letošnja, toda vseeno je bila vsaka od njih prej slabša kot ne. Ravno januarja in februarja so bile padavine skoraj praviloma pičle.
Ob vsem tem pa smo letos zašli v čudno nasprotje: slovenska zimsko športna središča se nad sezono niti preveč ne pritožujejo, češ da imajo skoraj toliko gostov kot lani, ponekod naj bi jih bilo celo več. Pomanjkanje snega kot da ni odločilno. To naj bi veljalo za Bohinj in Vogel, Zelenico, Krvavec in Pohorje. Nekaj podobnega pripovedujejo na Bledu, kjer
se lahko primerjajo z lanskimi poslovnimi začetki na Zatrniku. To naj velja tudi za Veliko planino.
Najbolj prizadeta je letos Kranjska gora. V prvi polovici januarja snega ni bilo. Tamkaj gredo izgube v milijone. In iz našega najstarejšega smučarskega središča prevažajo ljudi celo na italijanski Kanin. Krvavec bi ob normalni snežni odeji startal v novo leto vsaj še enkrat bolje. Podobno velja za Kanin, za Stari vrh nad Škofjo Loko — ta se že od rojstva otepa s pomanjkanjem beline — za Golte itd.
Predsednik turistične zveze Slovenije ing. Franc Razdevšek meni ob tem, da bi se
morali zimskošportni centri resneje ozreti na najbližje višje ležeče kraje.
Kranjska gora po prirodni legi teži na Vršič. Ustanovljen je konzorcij, ki naj bi počasi uresničil načrte, Bled se že dolgo ubada z načrti Triglavskih žičnic, Bohinj s povezavo na Koblo nad Bohinjsko Bistrico. Toda konzorcij v Bohinju sestavljajo organizacije, med katerimi ni enega gostinca ali turistične organizacije. Vrsta uspešno rojenih konzorcijev, ki naj bi financirali večje smučarske naprave, je doslej dokazala, da je z združenimi silami mogoče hitro zgraditi tudi večje programe.
Ko smo zadnjo soboto In
nedeljo spričo lepega vremena in novega snega doživeli pravi naval smučarjev na slovenska visokogorska smučišča, smo se lahko prepričali, da je smučanje v pravem smislu rekreacija, ki je še zmeraj na pohodu. Pokazalo se je, da niti športa niti rekreacije z napravami ne dohajamo. Nove premišljene naložbe v visokogorska smučišča bi se torej morale poplačati, če že zaradi drugega ne, potem vsaj zaradi povezanega delovanja s turističnimi družinami v dolinah. Hoteli, pokriti bazeni, drsališča in kegljišča bi bili zasedeni tudi kadar bi v nižinah zmanjkalo snega ali pa bi ga narava pozabila nasuti.
Nova visokogorska smučišča bi nam povečala možnosti. Podaljšala bi zimsko sezono v spomladanske smučarske dopuste.
NIKO LAPAJNE
Združen denar
Inž. Boris Mikoš: z denarjem, ki bo na voljo v letu 1975, bomo v Sloveniji zgradili približno 12.000 stanovanj
LJUBLJANA, 13. febr. — Nemara bomo najmanj zgrešili žebljevo glavico, če takoj-ci zapišemo, da so številne stanovanjske težave, nad katerimi se pridušamo zdaj tu zdaj tam, v prvi vrsti posledica dejstva, da smo pri izgrajevanju slovenskega stanovanjskega gospodarstva približno na pol poti. To je bila tudi izhodiščna misel republiškega sekretarja za urbanizem Borisa Mikoša, ko je na dopoldanski novinarski konferenci pojasnjeval trenutne značilnosti in naloge na tem področju.
Osem
novih
šol
Uresničevanje programa v Kranju teče po načrtu
V letošnjem šolskem letu so v kranjski občini napravih izreden korak v osnovnem šolstvu. Dogradili so kar 8 novih šol — pet podružničnih že jeseni, zadnjo izmed treh popolnih osemletk pa v tem mesecu. Tako sedaj okoli 1900 otrok hodi v nove, sodobno opremljene učilnice, kjer so možnosti za pouk precej boljše.
S tem so v Kranju zaključili drugo fazo obsežnega programa graditve šol in vrtcev, kj so ga sprejeli občani na referendumu pred tremi leti. Dobili so 75 novih učilnic, 3 večje in 5 'manjših telovadnic, kuhinje in druge prostore. V novih šolah je še 11 sob za predšolsko varstvo otrok V okvir tega programa pa sodijo tudi trije manjši samostojni vrtci, ki so jih odprli lani spomladi.
Medtem pa so se že lotili tretje faze programa. V Stražišču gradijo večji vrtec za 140 otrok, ki se mu bo kmalu pridružil vrtec na Planini Pripravljajo tudi načrte za povečanje štirih šol tn graditev še ene nove.
Doslej so za nove šole jn vrtce porabili kakih 70 milijonov dinarjev, do konca prihodnjega leta, ko naj bi bili dograjeni vsi objekti, pa bo ta vsota narasla na 110 milijonov dinarjev.
Posamezne nejasnosti v veliki meri zaostrujejo pomanjkanje ustreznih zakonov, zato lahko vsekakor z zadovoljstvom sprejmemo zagotovilo, da ho manjkajoča stanovanjska zakonodaja urejena do srede, zemljiška pa do konca tega leta. Ob tem velja opozoriti, da so nekatere preglavice, do katerih je prišlo v občinah, ker so bile na voljo le ustavna določila, zakonodajalcu pomagale, da bi se jim v prihodnje (v zakonih) lahko »ognil«.
Kljub vsemu ne gre zanemarjati vidnih uspehov, ki smo jim priča pri samoupravnem izgrajevanju stanovanjskega gospodarstva, zlasti še nadvse učinkovitega združevanja sredstev za te namene, ki zagotavljajo, da bomo naposled odločno posegli med podivjano gradnjo za trg na eni ter nenadzorovano individualno gradnjo na drugi strani. V solidarnostnih skladih se je tako lani zbralo preko 480 milijonov dinarjev, iz katerih se po doslej sklenjenih pogodbah gradi 2.101 stanovanje.
Značilen je podatek, da !e v zadnjih dvanajstih letih delež družbenih stanovanj v slovenskem stanovanjskem skladu padel od 40 na 28 o-l stotkov, kar terja, da končne krepko omejimo zasebno gradnjo. 2e zaradi zaščite prostora, če nič drugega Po glejte, leta 1972 je bilo od vseh stanovanjskih stavb, ki smo Jih takrat zgradili, kar 88 odstotkov zasebnih, veči
noma enodružinskm hišic, s čimer smo se na tej lestvici povzepeli v sam svetovni vrh (za primerjavo: Finska — 21, švedska — 37, ZDA — 58, vzhodna Evropa (brez SZ) — 33, Jugoslavija — 67 odstotkov). Pri zajezitvi pretirane zasebne grad nje (pri tem je mišljena predvsem novogradnja > bi ne kazalo poseči po administrativnih ukrepih, man eč prvenstveno po ekonomskih, katerih zamisli tudi že pripravljajo.
Na področju stanarin se zdaj odvija medrepubliško dogovarjanje, pri čemer se slov«iski predstavniki zavzemajo, da naj bi družbeni dogovor vseboval le poglavitna načela, ne pa, da bi vanj zapisali odstotek porasta (ka. kor lani — 12,5 odstotka). O višini oziroma dvigu stanarine se naj dogovorijo v okviru posamezne občine oziroma samoupravne stanovanjske skupnosti. Na dlani pa je, da se zvišanju stanarin ne moremo ogniti, zato bo do tega moralo priti v najkrajšem času, nemara že sredi letošnjega leta. Ob tem še predlog, da bt iz stanarine morali Izločiti obratovalne stroške, tako da bi tisti, ki živi v »razkošnejši stavbi«, tudi nekaj več plačal.
Po besedah sekretarja Bo risa Mikoša naša stanovanj-ska prihodnost sploh en črna:	prihodnje leto bo v
Sloveniji za stanovanjsko gradnjo na voljo 2.5 milijar de dinarjev, s čimer bomo
zgradili približno 12 tisoč stanovanj, kar pomeni, da se bo obseg te gradnje povečal za kakšno četrtino.
To je podkrepil še s podatkom, da imamo že zdaj za 14.792 stanovanj komunalno opremljenih (sicer neenakomerno porazdeljenih) loka. clj, urbanistično urejenih pa za 49.159 stanovanj. Lani pa so banke odobrile tudi za več kot milijardo dinarjev za kreditiranje industrije gradbenega materiala, kar tudi ni nepomembno.	B. D.
Priznanje
slovenski
skladbi
Založba Sovjetskih skla. dateljev v Moskvi je natisnila in Izdala partituro Koncerta za violino m orkester Matije Bravničarja. Partitura, ki obsega 190 strani, je izdelana v odličnem tiskn m v lepi grafični opremi.
Lansko leto je sloviti Moskovskj komorni orkester pod taktirko Ludvika Baršaia, ki je gostoval tudi že v Ljubljani, izvajal in posne, na magnetofonski trak Bravničarjeve »Divertissements« za godalni orkester m klavir.
		
Tri zamisli in šolčna polemika
Zlato bo teklo po ceveh
Zakaj „da“ za naftovod? - Dolga pot do spoznanja, da potrebujemo za zdaj le en naftovod - Kaj obeta start iz Omisi ja?
POLJSKA
AVSTRIJA
LENDAVA1
2AME80
ROMUNIJA
DEOERAD •
J U GO SLAVNA
ITALIJA
Od našega zagrebškega dopisnika
Iz omišaljskega zaliva na Krku bo-do 36 mesecev kasneje, ko bodo začeli graditi jugoslovanski naftovod, stekle po jeklenih ceveh prve tone črnega zlata do Siska, od tod pa v dve sme-ri: do jugoslovansko-madžarsice meje (z odcepom za Lendavo) in preko Bosanskega Broda do Pančeva. Naftovod bo stal. ko ga bodo v petih letih povsem zgradili, okrog 350 milijonov dolarjev, po njem pa bo teklo 34 mi-iijónov ton nafte na leto, namenjene večinoma nafim največjim rafinerijam pa tudi Madžarski in Češkoslovaški.
Pri nas smo pravzaprav že zdavnaj, pred več kot desetletjem spoznali, da dolgo ne bomo več vozili brez naftovoda, da ga naše rafinerije na celini nujno potrebujejo, ker se sicer lahko poslovijo od rentabilnega poslovanja. Poudarjali in dokazovali smo, da naftovod ni pomemben le za nadaljnji razvoj našega naftnega gospo-
darstva, temveč celotne energetske osnove na Hrvaškem in v državi.
Ni novo, da ima »prevoz« nafte po ceveh v primerjavi s klasičnim vrsto prednosti in da je predvsem cenejši. Ze pred dvema letoma so izračunali — novejših podatkov žal ni, vendar pa tudi stari dovolj zgovorno kažejo, kolikšno je sorazmerje — da je treba odšteti za pretovor in transport ene tone nafte iz Vrinja do Siska po 100 din, medtem ko bi bila njena transportna cena že v prvem letu eksploatacije naftovoda največ 38 din, v naslednjih štirih letih pa celo 15 din za tono Zdaj je znano, da predstavlja prevoz 70 odstotkov sklepne cene nafte, v tem okviru pa je njen transport po kopnem dvajsetkrat dražji od pomorskega. In če nam že zdaj, ko uvozimo po 5 milijonov ton nafte na leto, gre za nohte, kako nam bi bilo šele 1980. leta, ko naj bi uvozili po 20 milijonov ton črnega zlata.
Žolčne polemike o temeljnih smereh jugo-naftovoda, njegovi zmogljivosti, etapah izgradnje, o tem, kako naj bo posamezna delovna organizacija udeležena pri tem, o rokih, izvajalcih, opremi idr. so sredi minulega le-
ta slednjič presahnile. Razumljivo je, da jih je zdaj nesmiselno pogrevati, a na to in ono je le treba spomniti, da bi doumeli, kako zamisel o naftovodu ni zrasla in ne bo uresničena čez noč.
Vroča pot do naftovoda
Zgodba o našem naftovodu začenja namreč že 1966., ko je bil formiran konzorcij INE, ki naj bi, kakor je bilo domenjeno, zgradil naftovod (Reka—Sisak—Pančevo) do sklepa 1969. leta. Stal bi, so izračunali tedaj, 86 milijonov dolarjev, v dveh desetletjih pa bi s takšnim transportom nafte prihranili 400 milijonov dolarjev .. No, partnerji se tedaj niso mogli sporazumeti glede financiranja, pa se je konzorcij potihoma razšel.
Zadeva se je v naslednjih letih čedalje bolj zapletala. Tuji strokovnjaki so takoj na začetku menda prvi opozorili da Jugoslavija ne potrebuje dveh naftovodov Tako smo navsezadnje imeli poleg prvotno zamišljenega
še dva projekta. Tako so HENA, Energoinvest in HIP načrtovali »naftovod bratstva in enotnosti« od Neu-ma preko Bosanskega Broda do Pančeva, zamišljen pa je bil tudi naftovod od Soluna do Skopja.
Pot do spoznanja, da je škodljivo in ekonomsko neupravičeno graditi dva naftovoda v Jugoslaviji, je bila zelo dolga in vroča. Na to dejstvo sta najprej opozorili sindikalni organizaciji INE in Naftaplina pa sindikalni vodje naftnega gospodarstva v Opatiji (ki so zatrdili, da ima Jugoslavija za naslednjih 10 do 15 let dovolj en naftovod), komunisti naftnega gospodarstva na sestanku v Bosanskem Brodu, delavci, zaposleni v rafinerijah nafte in drugi. S tem sta se morala ukvarjati v začetku minulega leta tudi predsednik ZIS Džemal Bijedič ter izvršni biro predsedstva ZKJ na 54. seji, o odprtih problemih v zvezi z izgradnjo jugoslovanskega naftovoda pa so razpravljali še na sestanku predsednikov centralnih komitejev in IS BiH, Hrvaške in Vojvodine.
INA, Energoinvest in Naftagas so v lanskem juliju slednjič podpisali te-
meljno pogodbo o izgradnji naftovoda, katerega Start bo v Omišlju na Krku, sicer pa bo dolg 735 km. Razbistritev zadeva, predvsem pa sporazum predstavlja tako prav gotovo še eno in sicer dokaj pomembno potrdilo amandmanske politike.
Zdaj so v Haludovem na Krku, kjer je bila v torek slovesna seja iniciativnega odbora za izgradnjo jugoslovanskega naftovoda, podpisali spora zum o transportu črnega zlata poleg treh jugoslovanskih velikanov (INA, Energoinvest, Naftagas) še madžarski Mineralimpex ter čehoslovaški Hemapol. V zvezi s tem je članica ZIS Mirjana Krstinič, izjavila, kako so realne možnosti, da bi naftovod v perspektivi speljali proti Romuniji, ter da se zanj zanima tudi Poljska.
Ko bo jugo-naftovod, ki ga bodo začeli graditi letos, 1976. v glavnem zgrajen, bo mogoče pošiljati po njem 25 milijonov ton nafte na leto, 24 mesecev kasneje, ko bo zgotovljena druga faza izgradnje, pa 34 milijonov ton. »Tempiran« bo tako, da bi vsako leto lahko spustili po njem celo 50 milijonov ton nafte, za kar je potrebna majhna investicija, da bi povečali
moč pretoka. Bodimo za zdaj skromni in poglejmo, kam bo romalo načrtovanih 34 milijonov ton. Deset milijonov ton od tega bodo predelali v Sisku in Lendavi, pet milijonov v Energoinvestovi rafineriji v Bosanskem Brodu, 9 milijonov jo bo odpotovalo do rafinerij v Novem Sadu in Pančevu (ki sta v sestavi Naf*a-gasa), po pet milijonov ton pa na Madžarsko in Češkoslovaško.
Velikani v Omišlju
Start naftovoda bo torej v omišalj-skem zalivu na Krku, kjer naj bi od 1976., ko bo zgotovljena prva faza izgradnje naftovoda, pristalo po 384 ta-dij na leto Ta zaliv je po mnenju strokovnjakov idealna lokacija. »Parkiran« je namreč na koncu reške industrijske cone ter na začetku velike in ambiciozne turistične cone Krka, pa je bilo tudi zaradi tega dosti križev Položaj je skoraj idealen za zaščito. Dva polotoka namreč varujeta zaliv, v katerem bodo postavili vse instalacije in zgradili naprave za sprejem velikih tankerjev in pretovor nafte, pred vetrovi in tokovi Globina je že zdaj tolikšna, da lahko Omišalj sprejme ladje z nosilnostjo 400 tisoč ton. V zalivu bo pet ladijskih navez: dve za ladje do 300 tisoč ton nosilnosti, druga pa za večje — do pol milijona ton. Luka bo zaprta s pnevmatskimi pasovi, ki jih bodo odpirali samo, ko bo ladja priplula oziroma odplula. Ce bi se primerilo, da bi se nafta razlila, bi ostala v luki, ker bi jo ladje-sesalci naglo pobrale in odstranile.
Ni dvoma navsezadnje, čeprav so se nekateri ostro bojevali zoper terminal v Omišlju, da bo velik promet prinesel kraju in vsemu otoku dokajšnje dohodke, ki jim bodo prišli prav na le za izgradnjo infrastrukture, temveč tudi za razvoj turizma.
Marjan Kunej
SPORT SPORT SPORT
16. februarja 19W
smučanje -
ZA ZENSKI EP
E. Matous v veleslalomu
prepričljiva zmagovalka
Drugouvrščena Danouserjeva s sekundo zaostanka
NOGOMET, .	:-š
V 2. AMATERSKI LIGI
COURMAYEUR, 15. — Elena Matous, ki tekmuje za San Marino, je Pu včerajšnjem porazu v slalomu zmagala danes v veleslalomu v t-ourmayeurju. Tekmovanje je štelo ?a ženski evropski smučarski Pokal. Matousova je zadala drugouvrščeni Švicarki Danouser kar sekundo zaostanka, pri tem pa preseneča, da je švicarska predstavnica star-vaia komaj 26. in v drugi seriji. Še enkrat pa je razočarala Francozinja Agnes Vivet Gros, ki ji ni uspelo Preko četrtega mesta, kljub včerajšnjim obljubam, da bo napadla in skušala zmagati.
Lestvica veleslaloma: i' glena Matous (RSM) 1’18”94 i' Evy Daousor (švi.) 1’19’'95 u- Wilma Gatta (It.)	1’20”29
Agnes Vivet - Gros (Fr.) 1’20”34 d- Conchita Puig (šp.)	l’20”-!7
o- Uorotea Danouser (Švi.) 1’20”58 '• Roberta Quaglia (RSM) 1’20"64 “ermaine Michlete (Švi.) in . leana Locatelli (It.)	1’21”07
io- Valentina Riffe (VB) 1'21”10 Lestvica kombinacije FIS:
Elena Matous (RSM)
l Conchita Puig (šp.)
“• Evi Danuser (švi.)
Valentina Riffe (VB)
Brigitte Jeandel (Fr.)
1 E(SVi?..zaienski evropski pokal:
2’ Elena Matous (RŠM)
Lestvic________
Conchita" Pui7“(šp.7 Elena Matous (RSM) d- Agnes Vivet-Gros (Fr.)
S SìPà Eberle (Av.)
Elfi Deufst (Av.)
4,88
13,24
40,77
45,36
51,41
kovrednih nasprotnic. Najvidnejši Krasovi predstavnici Miličeva in Vesnaverjeva se bosta pomerili le za simbolično dodelitev deželnih naslovov, ker imata kot prvokategornica in drugokategornica avtomatično pravico, da nastopita med dr žavno elito. Za Krasove barve bodo nastopile, poleg Sonje Miličeve in Silvane Vesnaverjeve, še Anica Žigon, Neva Rebula, Dragica Bla-žina, Vlasta Štubelj in Majda Škerlj.
Kvalifikacije bodo v Gorici, v telovadnici Stella Mattutina, Ul. Nizza 30 s pričetkom ob 9. uri.
- bs -
SINOČI V NABREŽINI
Občni zbor SPK Cupa
Sinoči je bil v Nabrežini drugi redni občni zbor Slovenskega pomorskega kluba Čupa, na katerem je odbor podal članom poročilo o delovanju v preteklem obdobju. Podrobnejše poročilo o občnem zboru bomo podali v naši jutrišnji številki.
S* * je d.j,0nn! Pr*čelo 29. prvenstvo Jugo-ni- 1J1e v aipSiuh smučarskih dis~! ■.i. U1’ Na startu v smuku je buo aln	najboljših jugoslovanskih
d4a 240omUmarjeV‘ --“I™
rn. z vismslm razliko
60-1— “V” m’ z višinsko
to. je omogočila hitro vožnjo, strm,v C^sar 80 mnogi padli in od
--	*■ ^ moški konkurenci so pr-
uevet mest
vih
sm .	zavzeli slovenski
Sim, afJ1' v konkurenci žensk pa so
Cnke zavzelp ,, c n h rm, ,i tl Hncnt
toast.
drl; konkurenci je zmagal An-wej K°želj (Branik 17r78 d
od n razb°m Bedračem, prav tako
Sre«rk*-r34""8
- . V ženski kon-hiki jUim,prva Tanja Svet (Brati? aa Y-- ^ Pre(i Barbaro- Pikon
«n^3”54 in Iren°Jež
B. B.
namizni tenis
JUTRI V GORICI
Kvalifikacije za državno prvenstvo
j Y nedeljo, 17. t.m. bodo v Gorici zelne namiznoteniške kvalifikaci-za nastop na državnem prvenstvu j , luggiju. Tekmovanje se bo odvi-zm° V vsek mcžnih kategorijah in in a®?va*cf v posameznih starostnih tovrstnih skupinah si bodo zago-v,.,1' .tudi naslov deželnega namiz-»otomskega prvaka.
kai fenski konkurenci imajo že ne-nišk let Predstavnice Krasa iz zgo-dežoi oa^ine pravi monopol, ne le v vidn nern merilu, temveč zasedajo glh 0 mesto tudi v vsedržavnih kro-s[. ' . ato predvidevamo, da bodo le i aj..v vseh kategorijah pospravi-viin®VJI delež zmag in si polnošte-žavn zag°tovile vozovnico na dr-0 Prvenstvo, saj nimajo ena-
1.	-
2.	-
3. —
5.	—
6.	—
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
prvi
drugi
2
1
X
1
X
1
1
X
X
1
1
1
X
1
2
X
Razen Juventine bodo vsa naša moštva igrala doma
Štandrežci bodo nastopili v Dolini proti Bregu ■ V 3. AL derbi med Olimpijo in Primorcem
2. AMATERSKA LIGA
V	nedeljo bodo odigrali četrto povratno kolo, v katerem bodo vse naše enajsterice, razen Juventine, igrale pred domačim občinstvom.
V	Dolini bo na sporedu slovenski derbi med Bregom in Juventino. Zaradi slabega položaja Brežanov na lestvici ne vzbuja velikega zanimanja. Priznati pa je treba, da Ju-ventina računa na obe točki, toda niti Brežani, pri katerih bo manjkal izključeni Mahnič, nočejo igrati podrejene vloge. «Plavi» niso v tem prvenstvu osvojili na domačih tleh niti ene točke. S pomladitvijo moštva pa trener Kozina upa, da bo njegovim varovancem prej ali slej vendarle uspelo prebiti led.
Vesna bo sprejela v goste ekipo Duina. Po štirih zaporednih porazih računajo Križani na celotni izkupiček, čeprav se zavedajo, da je nasprotnik v zadnjih šestih nastopih klonil le Muggesani in zbral kar 10 točk.
V	goste k Zarji bo prišla S. Anna, ki je trenutno na petem mestu lestvice. Tržačani pa bodo morali na bazoviško igrišče brez izključenega režiserja Iveja. Bazovci se morajo zavedati, da ima S. Anna v svojih vrstah tudi najboljšega strelca prvenstva (12- golov) Privileggia.
Primorje bo sprejelo v goste go-riški Audax, ki ni še zgubil vseh upanj za napredovanje. Naloga Pro-sečanov bo naporna, nikakor pa brezupna. Primorje ima še vedno možnost, da nadoknadi zamujeno, predvsem pa, da se izkaže proti močnejšemu nasprotniku.
3. AMATERSKA LIGA
Na Goriškem so v nedeljo odigra-drugo povratno kolo. Na lestvici
mm....... imi......................................................
KOŠARKA
V PRVENSTVU POMLAD
V zadnjem srečanju Polet proti Interju
V promocijskem prvenstvu Kontovelci proti še nepremaganemu Ubertosa
I ni prišlo do bistvenih sprememb. 'Enajsterica Sovodenj je ohranila 3. mesto, Mladost pa je po porazu z Romano zdrknila na 5. mesto.
Na Tržaškem pa so odigrali četrto povratno kolo. Primorec solidno brani drugo mesto na lestvici, medtem ko sta Olimpija in Union spet doživela hud poraz.
Skupina «N»
IZIDI: Mladost-Romana 1:3, Az-zura-Lib. Tržič 4:0, Borgo Fasuli-Falco 2:0, Sovodnje-Staranzano 2:0, Sudest-Isonzo 1:3, Lib. Montesanto-Vermegliano 0:3.
LESTVICA: Isonzo 25, Vermeglia-no 19, Sovodnje 16, Romana 15, Mladost in Staranzano 13, Lib. Montesanto 10, Sudest 9, Falco in Borgo Fasuli 8, Lib. Tržič 6.
PRIHODNJE KOLO: Vermeglia no-Mladost, Romana-Azzura, Lib. Tržič-Sovodnje, Staranzano-Borgo Fasuli, Falco - Sudest, Isonzo - Lib. Montesanto.
Skupina «Q»
IZIDI: Virtus-Baxter 1:0, Lib. Prosek-Sampvito 1:0, Primorec-Bar Veneto 3:0, Lib. Barkovlje-Olimpija 4:1, Union-Costalunga 0:4.
LESTVICA: Costalunga 24, Lib. Barkovlje 20, Lib. Prosek 15, Vir-tus 13, Union in Sampvito 8, Baxter in Bar Veneto 7, Olimpija 6.
PRIHODNJE KOLO: Costalunga-Lib. Barkovlje, Olimpija-Primorec Bar Veneto-Lib. Prosek, Sampvito Virtus, Baxter-Union.
Ha» priredil veliko kolesarsko manifestacijo — izlet za vse ljubitelje kolesarjenja. Izlet bo na progi Trst - Sesljan v jutranjih urah. S tem namerava tržaški klub, ki deluje v glavnem le med starejšim’, poudariti lepote vožnje s kolesom. Podoben nastop je bil lani v Ron-kah v organizaciji tamkajšnjega športnega društva.
BOKS
DANES V TURINU
Arcari-Ortiz za naslov prvaka
TURIN, 15. — Jutri zvečer bo v Turinu Bruno Arcari že devetič branil svoj naslov svetovnega boksarskega prvaka welter junior kategorije. Njegov izzivalec je evropski prvak Španec Tony Ortiz. Arcari si je priboril naslov pred štirimi leti, ko je v Rimu premagal po točkah Filipinca Adigueja.
* * *
HOUSTON, 15. — Boksarsko srečanje za naslov svetovnega prvaka med Nortonom in Foremamom bo, kot napovedano, 26. marca v Caracasu. čeprav so krožile govorice, da bodo -morali srečanje prenesti, je danes Foreman to zanikal.
DANES
SOBOTA, 16. februarja 1974
ODBOJKA
ŽENSKA B LIGA
21.15 v Gorici
AGI — Bor
21.15
Breg
ŽENSKA C LIGA
v Dolini
— Sommano
MOŠKA C LIGA
v Nabrežini
- Libertas
fe3 'Sampdoria _ sgia - Fiorentina j boa - LR Vicenza -2Z10 - Juventus v?’ ar! - Roma jNapoli - Inter V°r,no - Cagliari Yer°na - Cesena ovara - Atalanta „eggina - Brescia -P?1 - Catania destina - Venezia » ^‘ernitana - Casertana 1
PRVENSTVO POMLAD
Drevi bo na sporedu zadnje kolo . prvenstvu Pomlad. Inter 1904 je že zmagovalec in prav protfnjemu bodo morali drevi igrati poletovci, ki so v nedeljo zgubili proti SABA. Seveda si nihče v Poletovem taboru ne obeta zmage, saj je Inter 1904 tem prvenstvu nepremagljiv, u-pajmo pa, da bodo naši košarkarji nudili dober odpor.
Bor bo igral. proti Ricreatoriju, ki ima enako število točk kot «plavi». Žal, pa bodo danes igrali borovci brez dveh standardnih košarkarjev Ražma in Siege, ki sta se poškodovala v tekmi proti Lloyd Adriaticu.
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
Bor bo danes gostoval pri Villes-seju, ki je na zadnjem mestu na lestvici skupno z Borom in Konto-velom. Naloga naših košarkarjev bo dokaj težka. Viilesse je namreč v zadnjih tekmah močno napredoval, saj je med drugim premagal celo CGI. Borovci pa so imen v zadnjih dveh tednih zvrhano mero smole. Trije igralci so se poškodovali (Koren, Francia in Ražem), dva sta zbolela (Klobas in Kralj): skratka moštvo ni moglo trenirati s popolno postavo.
Kontovelci pa bodo jutri igrali proti še nepremaganemu Libertasu iz Trsta. Tržačani so nedvomno favoriti za zmago, saj imajo precej izkušenih igralcev, ki so do sedaj dokazali, da jim ni nihče kos v tem prvenstvu. V zadnjih kolih so Kontovelci dobro igrali: starejši so bili zanesljivi, mladi pa so močno napredovaU.
MLADINCI
Brevišnji-nasprotnik'poletevcev bo Lloyd Adriatico, ki je trenutno na tretjem mestu na lestvici in je is v prvem srečanju z visoko razliko premagal poletovce. To bo prvo sre Čanje, ki ga bodo naši košarkarji odigrali v povratnem delu prvenstva, potem ko so tekmo z Radie Arte A odložiH zaradi dežja. Upaj mo, da bodo poletovci v tej tekmi le zaigrali bolje kot v prvi.
KADETI
Jutri se bo začelo tudi prvenstvo kadetov, v katerem bo igral tudi slovenski predstavnik Bor. «Plavi» bodo v prvem kolu igrali proti Interju iz Milj. Vsako predvidevanje je za sedaj nemogoče, saj so moštva še neznana.
b. 1.
ATLETIKA
NA PRVENSTVU SZ
Dvakrat izenačen svetovni rekord v teku na 60 m
MOSKVA, 15. — V drugem dnevu atletskega prvenstva SZ v dvorani sta oUmpijski prvak Valerij Bor-zov in Jurij Silov, zmagovalec na univerzitetnih igrah v Moskvi, izenačila najboljši čas na svetu v teku na 60 metrov s 6”4. Na lestvici tekmovanja pa je bil Borzov uvrščen na prvo, Silov pa na drugo mesto.
Danes popoldne bo na Goriškem Mladost šla v goste k drugouvrščenemu Vermegldanu, ki je tem prvenstvu klonil le vodečemu Isonzu. Pozabiti pa ne smemo, da je Mladost prisilila v Doberdobu Vermegliano na delitev točk. Tokrat pa bo za Doberdobce mnogo težje, saj je Vermegliano na doma mačih tleh v šestih tekmah zabil kar 18 golov, prejel pa le tri.
Lažjo nalogo bi morali imeti vsaj na papirju Sovodenjci, ki bodo šli v goste k Libertasu iz Tržiča, ki je v zadnjih šestih nastopih o-svojil le točko in ima precej šibko obrambo. Marson in tovariši bi mo-raH to izkoristiti in se vrniti v Sovodnje z obema točkama v žepu.
Na Tržaškem bodo odigrali peto povratno kolo z derbijem med O-Hmpijo in Primorcem. Upoštevajoč lestvico in trenutno formo obeh e-kip predvidevamo zmago Primorca.
Union bo šel v goste k enajsterici Baxterja. Podlonjerci si ne smejo doypliti,niti delnega spodrsljaja, če hočejo popraviti kočljivi položaj na lestvici.
B. R.
Kolesarstvo za vsakogar v
Trstu
V nedeljo 3. marca bo kolesarski klub Cottur iz Trsta v sodelovanju z združenjem «Azzurri d’Ita-
milil iiiim umni llllllmllllllllll•lllllllll■lll■■lllllllll
OBVESTILA
SPDT priredi jutri, 17. t. m.
6. ZIMSKI SPREHOD Zbirališče ob 9. uri pri končni postaji avtobusa št. 23 (pred tovarno Grandi Motori). Izletniki bodo nato krenili čez Mačkolje in Osp v dolino Rižane. Povratek preko Črnega kala in Prebenega r Dolino. Udeleženci izleta morajo imeti s seboj prepustnice.
• # «
Tržaško šahovsko društvo (SS Triestina — Ul. Giulia 4) in ŠD Kontovel prirejata
1. moštveni šahovski turnir Tržaške pokraj'ine
v Kulturnem domu na Proseku. Turnir se bo začel danes ob 16. uri. Vpisovanje do 15 minut pred začetkom. Udeleženci bodo prejeli spominske kolajne, ekipe pa pokale.
Glavni sodnik bo mojster dr. Božidar Filipovič.
« « •
ŠD Breg priredi jutri, 17. t.m. SMUČARSKI IZLET na Krvavec.
Avtobus z jugosJovamkimi nogometnimi reprezentanti, po njihovem povratku v domovino, zaradi velike množice navdušenih navijačev, ki ga je obkolila, skoraj ni mogel odpeljati z beograjskega letališča iniiiiiuuiiiiiiiiumiiiiiiviiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMuiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniHiumHuiunuiHmiimiMuimiMmHHmminiuiiimuii
ODBOJKA
V LIGAŠKIH TEKMAH
Drevi v Gorici derbi AGI-Bor Libertas Padova gost Krasa
Ekipa Brega favorit ■ Borovci igrajo s Tornano, domove! z ASFJR
ŽENSKA B LIGA
Tudi v tem kolu je ekipa .Bora pred zelo važno nalogo: gostovala do namreč v Gorici proti domači ekipi AGI. Če zmaga Bor. je njegov obstoj v ligi praktično zagotovljen že dve koU pred koncem prvenstva: s to zmago pa bi na lestvici tudi dohitel goriškega predstavnika.
Težko je napovedati zmagovalca današnje tekme. Borovke niso brez možnosti za zmago, saj so se za srečanje dobro pripravile. Poleg tega pa tudi tradicija nekaj velja: v lanskem prvenstvu je zmagal Bor, prvem srečanju letošnjega prvenstva pa je svoje nasprotnice premagal s čistim 3:0. Poleg tega pa so tako prvenstvene tekme kot tudi turnirji pekazali, da igra Bor proti AGI vedno zelo zagrizeno in odločno.
Zmagati pa hoče tudi AGI: pred domačim občinstvom se hočejo igralke oddolžiti borovkam za pekoč poraz, poleg tega pa bi poraz zanje pomenil tudi vključitev med kandidate za nazadovanje.
INKA
MOŠKA C LIGA
V dvanajstem kolu moške odbojkarske C Uge bo šesterka Krasa nastopila pred svojimi navijači proti drugouvrščeni ekipi Libertasa iz Padove. Proti takemu nasprotniku nima Kras, po gladkem porazu v Gorici, skoraj nobene možnosti, da izbojuje kaj več kot časten poraz. Čeprav manjkajo do zaključka tre-tjeligaškega prvenstva še tri kola bi se teoretično Krasova šester-še lahko rešila pred najhujšim, menimo, da je s tako igro, kakršno je prikazala v prejšnjem prvenstvenem zavrtljaju, že vnaprej j
l '6
I obi
sojena na predajo. Zanimivo
da sta pred štirimi leti skupno napredovali v C ligo prav šesterki Libertasa iz Padove in Krasa. Tako na kvalifikacijah kot v sedmih medsebojnih prvenstvenih srečanjih so odbojkarji,j?.,Padove vedno slavili zmago, čeprav je bil Kras večkrat na robu zmagoslavja.
Drevi bodo skušali krasovci odpraviti ta «tabu». Bodo zmogli tak podvig? Malo verjetno je, da bi e-kipa dvakrat zaporedoma razočarala in čeprav ne bi z morebitno zmago popravila svojega skoraj brezupnega položaja na lestvici, bi vsaj nudila svojim številnim, zvestim navijačem nekaj zadoščenja.
- bs -
ŽENSKA C LIGA
Brežanke bodo drevi igrale doma, za nasprotnika pa bodo imele še-sterko Sumana, ki je trenutno zadnja na lestvici. Tudi v zadnjem kolu je Sumano gladko zgubil srečanje s CUS iz Padove s čistim izidom 3:0, kar jasno kaže, da sodi med manj nevarne ekipe te skupine. Breg je torej v drevišnjem srečanju favorit za osvojitev obeh točk.
1. MOŠKA DIVIZIJA
V okviru 4. kola prvenstva 1. dl vizije bo Bor drevi ob 18. uri sprejel v goste Torriano iz Gradišča. Današnji nasprotnik «plavib» je v dosedanjih treh prvenstvenih zavrt-Ijajih zbral štiri točke in je tako v zlati sredini lestvice. Pred tednom dni so se borovi mladinci spoprije-s sovrstniki iz Gradišča na deželnem mladinskem finalu in zmagali s 3:2. Ker pa mladi odbojkarji Torriane po vsej verjetnosti sestavljajo tudi ogrodje članskega moštva, so borovci favoriti za zmago tudi v nocojšnjem srečanju. Vsekakor pa bo treba tudi v to tekmo
vložiti vse sile, saj je znano, da se proti našim odbojkarjem vse še-sterke borijo skrajno zagrizeno, kajti morebitni uspeh proti Boru je veUkega prestižnega pomena.
Mig
* « *
Danes zvečer ima Dom lepo priložnost, da osvoji še dve točki letošnjem odbojkarskem prvenstvu L moške divizije. Nasprotnik je namreč moštvo ASFJR iz Čedada, ki ima tako kot Dom dve točki na lestvici in se tudi bori za obstanek v D ligi. če bodo «belo-rdeči» hoteli drevi zmagati, bodo morali napeti vse sile in ne bodo smeli na noben način podcenjevati nasprotnika, kar bi jih lahko drago stalo.
Pri Domu vlada za nocojšnjo tekmo precejšen optimizem, čeprav je ASFJR za Goričane neznanka.
Na tem nastopu bi morali Goričani igrati, prvič letos, s popolno postavo, saj se tudi trener Prinčič že dobro počuti, čeprav je bil pred verna tednoma operiran.
Tekma Dom (Gorica) — ASFJR 'dad) bo v telovadnici Stella Majna (Ulica Nizza 38, Gorica) ob 1.15. Trener Jožko Prinčič je za o tekmo pozval vse igralce, ki se bedo moraU zbrati pred telovadnico ob 20.15.
I. K.
HOKEJ NA KOTALKAH
Danes ob 12.30 bode na sedežu UGG predstavili ekipo hokeja na kotalkah, ki se bo udeležila konec meseca prvenstva A Hge. Letošnjo ekipo sestavlja nekaj novih igralcev, ki se bodo skupno s sta rimi igralci borili za prva mesta na lestvici.
MOŠKA D LIGA
18.00 v Gorici
Olympia — CSI # * #
1. MOŠKA DIVIZIJA
18.00 v Trstu, stadion «1. maj»
Bor — Torriana
21.15 v Gorici, telovadnica Stella Mattutina
Dom — ASFJR
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
18.00 v Vilešah
Villesse — Bor
18.30 na
Polet —
MLADINCI
Opčinah
Lloyd Adriatico
PRVENSTVO POMLAD
19.00	v Trstu, Ul. Caravaggio Bor — Ricreatori
« * *
18.30 v Trstu, Elizejske poljan* Inter 1904 — Polet
NOGOMET
3. AMATERSKA LIGA
15.00	v Vermegliano
Vermegliano — Mladost # # #
15.00	v Tržiču
Libertas Tržič — Sovodnje
ŠAH
1.	MOŠTVENI TURNIR TRŽAŠKE POKRAJINE
16.00	na Proseku
Nastopa tudi Kontovel
JUTRI
NEDELJA, 17. februarja 1974
N0G0ME1
2.	AMATERSKA LIGA
15.00	v Križu
Vesna — Duino
15.00 v Dolini
Breg — Juventina * * *
15.00 v
Zarja —
Bazovici
S. Anna
15.00 na Proseku
Primorje — Audax » * *
3. AMATERSKA LIGA
10.30 na
Olimpija
Proseku
— Primorec
10.30 v Križu
Baxter — Union
NARAŠČAJNIKI
13.00	v Dolini
Breg — Triestina B * ★ *
8.30 v Trstu, stadion «1. maj» CGS — Union
•r * *
13.15 na Proseku
Primorje — Giarizzole « « *
11.00	na Padričah
Gaja — Zaule
» « *
13.15 v Križu
Vesna — Stock
KOŠARKA
PROMOCIJSKO PRVENSTVO
11.00 v Trstu,
Libertas TS —
Ul. Monte Cengio
Kontovel
KADETI
11.00	v Miijah
Inter Milje — Bor
PLANINSTVO
6. ZIMSKI SPREHOD V RIŽANO
9.00	v Bol juncu pred «Grandi Motori»
Prireja SPDT
NAMIZNI TENIS
DEŽELNE KVALIFIKACIJE
9.00 v Gorici, Ul. Nizza
Nastopa tudi Kras
TONE
SVETINA
Jug mu je povedal, da s Stenarja ogleduje Triglavsko ste-. kje bi se dala najlaže preplezati, čop mu je odgovoril, da ^ njega žene sem gor ta namen.
Jugu so zažarele oči. V njih se je zrcalila barva neba, ^hiešana z zelenilom trav in vedrino deroče vode.
«To me veseli. Prav je, da nas bo več. Poslušaj, čop, p se moramo združiti. Sami moramo osvojiti naše stene. °kazati moramo svojo moč in sposobnost. Gotovo že veš, a se Nemci pripravljajo, da potegnejo novo smer čez steno.
Srno kili stoletja odvisni od njih, se jim zdaj ne smemo 60 Pustiti!»
t «Tako je. Mislim, da bi tako kot oni kmalu lahko plezali ^ nii. So predrzni in tudi pogumni.»
«Ne samo to, čop Drznosti in poguma bi jim še ne su eril. A tudi oholi s°. Ne veš, kaj sta napisala Nemca, ki 14 Pred vojno prva preplezala Triglavsko steno?»
«Ne vem.»
j ,<No. ti bom pa jaz povedal. Napisala sta dobesedno tako-j. Slovenci lahko trdite, da je Triglav na vaših tleh, a eihška moč in nemški duh sta ga osvojila. ..
Čopu je v prvem hipu zastala sapa. Potlej pa je dejal Učljivo;
«Naj gredo k hudiču s svojo močjo in s svojim duhom.»
Spomnil se je na Koroško.
Jug je ujel v Ježevih očeh blesk nevolje, in všeč mu je bilo, da s takim žarom potrjuje njegovo misel.
«Prav je, da sva enakih misli. Ni dovolj, da bi bila sama. Mlade moramo pridobiti, take, ki hočejo tvegati in v stenah iskati potrdila svoje moči in volje. Poglej, Čop, mi smo planinski narod. V naših gorah in stenah je mnogo nevarnosti. Te moramo poiskati. V njih se moramo preizkusiti. Tu bomo dobili novo moč. širjave zemlje in morja so nam že pred stoletji pobrali drugi. Takrat, ko so naši pradedje še živeli v sužnosti in temi. Mi smo prodrli do Alp in tu ostali. In še tu nas stiskajo na vse manjši košček zemlje. Zato mislim, da moramo stene, ki so še ostale, osvojiti sami. Z velikimi narodi lahko tekmujemo samo v kulturi in v duhu. Tu smo lahko veliki.»
Joža ga je navdušeno poslušal in pritrjeval s kimanjem. Všeč mu je bil, ko mu je tako gladko tekla beseda in je s fantastičnim žarom v očeh potrjeval svoje besede.
Nenadoma je začutil da so Jugove misli dale njegovemu prizadevanju, da bi se izkazal v gorah, neki nov smisel. Saj je to, kar je govoril, pravzaprav poziv na dejavnost, ki jo terja čast posameznika in ljudstva. Oba sta si bila edina, da bo ta mali narod moral pridobiti obilo moči, če bo hotel živeti na tem koščku sonca, na robu evropskega kotla zmešnjav, na robu soda smodnika, kjer se križajo stremljenja velikih. Jug se je zazrl v veličastne sklade skal, ki so se dvigale vse do oblakov sončnega neba, in rekel:
«čop, ta stena bo naš prvi veliki poligon. Tu bo naša mladina pokazala, če je kaj vredna ali nič. Tu bomo urili svojo voljo, kalili pogum in zavest.»
Vstal je. Bil je žilav in mišičast. Z roko je pokazal proti zahodnemu robu Triglavske stene in oči so mu obvisele na zadnjem orjaškem stebru:
«Ta steber bom jaz preplezal.» Nekoliko je pomolčal,
potem je stegnil roko proti sredini stene, tik pod večne sne-gove Triglava, «če md bo sreča mila, bom pa še tistegale, vidiš, osrednjega...»
Joža Je zajel sapo. Tam so bile strmine strahotne. «Ta človek je strašen v svoji volji,» je pomislil, dejal pa je:
«Vesel bom. Če se ti bo to kdaj posrečilo. Jaz si o tem še ne upam razmišljati. Rad pa bi steno preplezal, kjerkoli že. Če si za to, jo lahko preplezava skupaj...»
«Seveda sem za to! Tu imaš roko! Ne bomo začeli z najtežjim. Vse pride postopoma. Od lažjega k težjemu in nazadnje najtežje.»
Topla julijska noč s svodom svetlikajočih se zvezd Ju je spremljala vso pot iz Mojstrane v Vrata. Samo pod slapom Peričnikom sta se malo ustavila in se napila ledene vode. Prisluhnila sta bobnenju curkov, ki so v penastih pajčolanih padali z roba z drevjem obrasle stene v kotanjasto ponev, posejano z odkrušenimi skalami osamelkami. Okrog njih se je penila voda, se spuščala skozi strmo pobočje, poraslo z drevjem, v dno korita in se združevala z žilami triglavskih ledenikov. Enakomerno šumenje večnega kroga pretakanja zemeljskih sil ju je pomirjalo.
Po dolgem odlašanju in temeljnih pripravah se Je Joža odločil, da bo s prijateljem Kvedrom in Klementom Jugom ter plezalcem Volkarjem preplezal steno
Kveder je bi trd in močan fant, železniški uradnik, Id je kot čop že nekaj časa voglarii okoli stene, že pred tednom dni so bili z vrvmi in klini vsi štirje s trdno voljo pod stono, pa sta jih zavrnila dež in megla. Prav nič jih nd motilo, da so se vrli planinci z Aljažem vred, ki so se bali, da bodo njihova nadelana pota osamela in izgubila vrednost, razpisali proti grdi razvadi — plezanju čez težko dostopne stene. Tudi
to jih ni motilo, da so plezalce proglasili za samomorilce in norce.
Vedela sta, da ne gre samo za to, da opravijo s težavami razvpite stene, ketere žrtev je bilo že več ljudi. Bolj Je šlo za odpravo predsodkov, ki so preprečili mnogim, manj pogumnim planincem, da bi se lotili plezanja. Marsikoga je mikalo preizkusiti moči v svetu, ki je bil zavit v grozljive bajke. Saj je človek že kdaj premagal strah in naskočil bivališče bogov, vrhove visokih gora, povsod po svetu. In zdaj so bile na vrsti in tudi v modi stene.
Molče sta hodila skozi gozd. Skrivenčeno bukovo vejevje se ,'e razraslo v gosto mrežo. Bilo je, ko da hodita skozi neznanske hodnike in labirinte, vse globlje in globlje k osrčju do neba segajočih vrhov.
Srečala nista nikogar. Jug in Volkar sta ju čakala že v Vratih. Spremljali so ju samo kriki nočnih ptic in brstenje kamenja pod nogami na skrivenčenem, čedalje bolj strmem kolovozu, čeprav so osvojili vse teže pristopne vrhove okoli Triglava, in nekatere tudi pozimi, so se o Severni steni Triglava še vedno menili s tesnobnim spoštovanjem. Morda zaradi tega, ker se je nekaj prvih, ki so se je lotili, pobilo. Niso še pozabili nemškega bančnega uradnika Wagnerja. Ta samohodec je strmoglavil z nevi šoke stene v Nemško grapo, še bolj skrivnosten je bil konec dunajskega plezalca Lassa. S tovarišem sta naskočila steno v nemški smeri, čeprav jima je župnik Aljaž odsvetoval. Tik pod vrhom ju je ujela nevihta. Lass je padel in obvisel na vrvi, živ nad strašnim prepadom .., Nihče si ni znal predstavljati, kako grozna je bila njegova smrt. Objemala ga je počasi, medtem ko mu ni mogel nihče pomagati... Pastirica Vahi ca se je spominjala njegovih krikov in strašila Joža. Tudi mnogim turistom, ki so se takrat čez Prag vračali s Triglava in poslušali vpitje, je ledenela kri. Nihče ni vedel, koliko časa je nesrečnik visel na vrvi.
(Nadaljevanji eletti)
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70
Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18.— letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
f
Stran 8
16. februarja 1974
Za SFRJ	Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
• ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 200, finančno *
upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir «Mali oglasi» 80 lir beseda. Oglasi za tržaško m goriško pokrajino se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
I/'- ZTT - Trst
FIDEL CASTRO 0 BLIŽNJEM ZASEDANJU OSA
Napredne sile v Latinski Ameriki razbijajo stoletne suženjske okove
Kubanski predsednik obsoja Organizacijo ameriških držav * Desničarska politika gen. Perona
CIUDAD DE MEXICO, 15. — Nekaj dni pred zasedanjem zunanjih ministrov držav Latinske Amerike v mehiški prestolnici, katerega se bo udeležil tudi ameriški državni tajnik Kissinger, je kubanski leader Fidel Castro potrdil svojo namero, da vključi Kubo v politični in gospodarski in razvojni proces Latinske Amerike, vendar pa je ponovno obsodil organizacijo ameriških držav — OSA.
V svojem intervjuju mehiškemu tedniku «Siempre» je Castro dobesedno izjavil: «Mi se hočemo vključiti v Latinsko Ameriko, toda OSA je v vseh pogledih predzgodovinska tvorba. Kadar mi nekdo govori o organizaciji OSA, se mi zdi kot da bi govoril o dinozauru» — je dejal Fidel Castro.
Kubanski premier je še poudaril, da je Osa mrlič, ki ga ne bi bilo treba oživljati. Prav tako je demantiral Kissinger jev obisk na Kubi. V tej zvezi je dejal, da se z Ame-rikanci nikoli niso pogovarjali o tem vprašanju in da tudi Kissin-gerja niso povabili na Kubo. Vesti o morebitnem pobotanju med Kubo in ZT)A so se pojavile v svetovni javnosti ob Gromikovem obisku v Wa-shingtonu. Vse pa kaže, da je nadaljnji politični razvoj preprečil podobne pobude.
Tu stopa v ospredje celotno vprašanje Južne Amerike. Castro je v svojem intervjuju zatrdil, da je treba pričakovati v bližnji prihodnosti globoke politične spremembe na tem področju, ker so vsi režimi, zasnovani na razrednih privilegijih, danes v krizi tako v razvitih kot tudi nerazvitih državah. Po Castrovem mnenju čilsko ljudstvo ne bo moglo več dolgo prenašati diktature vojaškega režima in da se bo prej ali slej uprlo. Nadalje je obsodil politiko brazilske vlade, za katero meni, da je vseskozi odkrito in sistematično imperialistična. Brazilija nima nobene potrebe po drugih ozemljih, toda kljub temu se skuša polastiti Paragvaja, Urugvaja, Bolivije ter
njegovo ženo in še neko drugo poli-1 zi, prihaja do razcepa in ko se bo tično osebnost, se je Peron lotil položaj razčistil bo verjetno prišlo
NADUGOVALA JE ZAROČENCA: ZAPRTA
Kaže, da tudi sveti Valentin, varuh zaljubljencev, véasih nima dobro odprtih oči. Tako je na včerajšnji dan, ki ga v Italiji proglasijo za dan zaljubljenih, popolnoma pozabil na vrtnarico Gisello Mozzati iz Ravenne. Dekle je sicer le nekoliko v letih (anagrafski urad jih ji vripisuje kar 35), a je kljub temu zaljubljeno do ušes v 32-letnega Marcella Pisciotto, kateremu pa ni bogve kaj do nje, rekli bi kar, da se je celo izogiba.
Kako omehčati trdo fantovo srce? Gisella je mislila, da bo to najbolje opravila s pomočjo svetega Valentina in zato se je predvčerajšnjim odpravila na dom bivšega zaročenca. Dobesedno je vdrla v njegovo stanovanje in ga na vse krip-Ije in pretege prepričevala, naj je ne zavrača. Fant pa se je ustrašil njene gorečnosti in se je zabarikadiral v spalnico. Se sreča, da je imel tu telefon in da je lahko prosil za pomoč orožnike. «Pridite takoj — je rotil može postave — sicer bo Gisella podrla vrata spalnice!» Orožniki so se poslužili vse svoje potrpežljivosti, da so pomirili vrtnarico in jo objokano odvedli v zapor. Sveti Valentin se včeraj res ni ozrl na Ravenna.
DOLGOLASCI
Poveljnik ameriškega korpusa «marineš» general Robert E-Cushman je sporočil, da bo odslej dovolil rezervistom, da imajo med periodičnim vežba-njem dolge lase, pod pogojem da si nadenejo lasuljo z na kratko ostriženimi lasmi.
Poveljstvo ameriške vojske je popustilo zahtevam rezervistov, ki niso hoteli k brivcu vsakokrat ko so jih poklicali na vežbanje, šele ko so se mu ti ostro postavili po robu in se obrnili na sodno oblast za uveljavitev svojih pravic.
sploh razširiti svoj vpliv na Gvajano in druga ozemlja. Castro je še pripomnil, da bi bilo treba v integrirano Latinsko Ameriko vključiti tudi karibske države ter sploh vse bivše angleške in francoske ko lonije.
Če bežno pregledamo sedanje sta nje v Latinski Ameriki, upoštevajoč posebno razne pobude, več ali manj uradne, od daljnega juga do praga Mehike, potem lahko zaključimo, da je Castrova zadržanost glede bližnje konference OSA v precejšnji meri upravičena. Toda pojdimo po vrsti.
Položaj v Čilu je znan: tu se je oblasti polastila vojaška klika, ki je s krvavo protirevolucionarno akcijo zaščitila interese velike in srednje čilske buržoazije. Poleg tega je zaščitila tudi interese ameriškega finančnega in industrijskega kapitala v tej deželi.
Položaj v Argentini je zelo napet. Zadnji dogodki kažejo, da se Peron usmerja vedno bolj na desno. Po odkritju zarote, katere namen je bil likvidirati predsednika republike,
čiščenja v svojih vrstah, a predvsem v mladinski organizaciji. Včeraj je sprejel v svoji rezidenci množično zastopstvo tako imenovane «pravoverne» mladine. Z njenimi predstavniki se je pogovarjal skoro dve uri. Splošno prevladuje mnenje, da bo Peron v kratkem skušal očistiti svoje vrste ter izključiti vse tokove, ki so povezani z «justisocializmom», marksizmom in na koncu še z gverilo.
Zato je v teku kampanja proti vsem političnim osebnostim, za katere sumijo, da' so povezane z levičarskimi krogi. Tu je v prvi vrsti bivši 40-dnevni predsednik republike Hektor Campora, ki je sedaj navaden veleposlanik v Mehiki. «Pravoverni» krogi so že sprožili ostro kampanjo proti trem guvernerjem tako imenovanih socialističnih pokrajin (Salta, Mendoza in Cordoba). Mladinsko gibanje je v kri-
še do hujših političnih bojev, kjer se bo gverila razbohotila.
V tej zvezi naj omenimo, da so gverilci, ki so pred časom vdrli v vojašnico Azul zagrozili, da bodo ubili polkovnika Ibarzabala, če ne bodo zvedeli, kaj se je zgodilo z dvema njihovima tovarišema, ki so ju zajeli vladni vojaki.
Potem so na vrsti razne druge države kot Urugvaj, kjer je politični boj vedno bolj oster. Oblasti grozijo, da bodo postavile pred sodišče generala Seregnija, ki je bil kandidat na predsedniških volitvah leta 1971. Generala obtožujejo, da je bil povezan s tupamari.
Peru je medtem nacionaliziral štiri severnoameriška podjetja ki pripadajo družbi «W. R. Grace». Nacionalizacija spada v okvir splošnega zakona. Zelo verjetno bo tudi ta pobuda vzbudila negodovanje ameriških krogov.
iiiiiiiimifnimiuiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimmiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiHimiiimmiMiimiiiiii
PRED ODHODOM V ZllRICH
Sovjetski pisatelj oporečnik Aleksander Solženicin, ki je bil pred nekaj dnevi izgnan iz SZ, je danes dopotoval v Ztirich. V Švico je prišel kot turist, da bi se nekoliko odpočil, verjetno pa bo s svojim odvetnikom preučil tudi svoj finančni položaj. Vsekakor pa kaže, da so mu avtorske pravice doslej nesle toliko, da se mu ni bati revščine tudi v času skokovite inflakcije. Na sliki: pisatelj na koelnski postaji pred odhodom v Zttrich
KER STA ZAPLULI V SEVERNOKOREJSKE VODE
Izvidniška čolna S. Koreje napadla južnokorejski ladji
Lad;a «Suwon 32» je bila potopljena Prvi incident v zadnjih dveh letih

SEUL, 15. — Južnokorejsko o-brambno ministrstvo je sporočilo, da sta izvidnici severnokorejske vojne mornarice danes zjutraj napadli južnokorejski ribiški ladji «Suwon 32» in «Suwon 33», potopili eno in hudo poškodovali drugo. Doslej še niso ugotovili, kaj se je pripetilo 12 mornarjem potopljene ladje.
Do incidenta je prišlo ob 10.15 po srednjeevropskem času kakih 30 milj od otoka Paengnyongdo, v višini ravnika, ki loči Koreji. Otok je pod južnokorejsko upravo, pred nedavnim pa je Severna Koreja proglasila svojo suverenost nad okoliškimi vodami. Fyongyanska vlada je 1. decembra lani poudarila, da gre za severnokorejske teritorialne vode in da bo strogo ukrepala proti vsem ladjam, ki bodo zaplule v te vode, ne da bi prosile za dovoljenje pristojne severnokorejske oblasti. Seul ni nikoli sprejel tega izvajanja in je vedno trdil, da gre za mednarodne vode. Od tu spor, ki je izbruhnil v današnji incident. Po spopadu je tudi Južna Koreja poslala v te vode svoje vojne ladje.
Doslej je le Južna Koreja dala svojo verzijo o incidentu. Po tej se je ribiška ladja «Suwon 32» potopila takoj po napadu, drugo ladjo pa sta severnokorejski izvidnici prisilili, da jima sledi v neko severnokorejsko pristanišče. Posadka te ladje je po radiu obvestila južnokorejsko mornarico o incidentu.
Današnji je prvi incident med Ko-rejama, odkar sta državi sredi leta 1972 začeli proces zbliževanja, ki naj bi se zaključil z združitvijo obeh držav. Pogajanja so v tem času zelo napredovala, pred nedavnim pa se je nekaj zataknilo, tako da so se odnosi ohladili. To potrjuje tudi ton protestne note juž-nokorejskega obrambnega ministrstva, ki je prvič po dveh letih spet imenovalo Severno Korejo kot «Lutko s Severa». Pred začetkom popuščanja napetosti je južnokorej-ska propaganda stalno uporabljala ta izraz, pozneje pa ga je opustila.
Kljub napetosti, ki vlada na meji, pa je vsekakor razveseljivo dejstvo, da sta se državi poslužili v reševanju spora diplomatskih kanalov, ki sta jih ustvarili v teh dveh letih zbliževanja. V zvezi z incidentom se je namreč sestal mešani koordinacijski odbor, na katerem je južnokorejski predstavnik predložil severnokorejskemu kolegu protestno noto svoje vlade.
Aktivista ETA obsojena v iiurgosu zaradi žalitve vojaških oblasti
MADRID, 15. — Vojni svet v Bur-gosu je danes obsodil aktivista osvobodilnega baskovskega gibanja ETA Joaquina Gorostodija Altolo in Angela Mario Belaunzaraina na šest oziroma dve leti zaporne kazni zaradi žalitve vojaških oblasti.
Dogodek, ki je privedel Baska pred sodišče se je pripetil 28. oktobra 1970 med nekim drugim procesom. Med zasliševanjem sta Gerostodi in Beiaunzarain tedaj izjavila, da ne priznavata oblasti vojaškega sodišča. Zaradi njunega zadržanja ju, je sodišče dvakrat izgnalo iz sodne dvorane.
Razsodba bo polnomočna šele ko jo bo podpisal poveljnik pristojnega vojaškega okrožja, toda Gorostodi je že zaprt v kaznilnici v Cartageni, ker je bil leta 1970 obsojen na trideset let ječe.
LIVORNO, 15. — Pristaniški delavci v tem mestu so proglasili 24-umo stavko zaradi smrtne nesreče na britanski ladji «Clan MacLeod». Medtem ko so začeli davi raztovarjati ladjo, je pakistanski mornar Paul Hira Lai strmoglavil v podpalubje in se smrtno ponesrečil.
Včeraj ponoči je v središču mesta Dungannon 50 km od Belfasta počila tli stote težka bomba. Na sliki: razdejanje, ki jo je povzročila eksplozija. Na srečo gre le za gmotno škodo
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiumiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiitt
HEATH0VA ODLOČITEV POVZROČILA RADIKALIZACIJO POLITIČNEGA BOJA V ULSTRU
Predčasne volitve udarec sodelovanju med zmernimi protestanti in katoličani
V središču Dungannona eksplodirala 3 stote težka bomba: gmotna škoda velika, žrtev ni bilo
BELFAST, 15. — Tristodvajset kil-ska bomba, najbolj močna, ki so jo doslej uporabili v Ulstru, je eksplodirala danes ponoči na nekem trgu v središču Dungannona, mesteca ki leži okrog 50 km od Belfasta. Gmotna škoda je ogromna, na srečo pa ni človeških žrtev.
Poštni uradnik, ki so ga teroristi z orožjem v roki prisilili, da jih je zapeljal s službenim avtomobilom do Dungannona in čigar vozilo so spremenili v orjaško bombo, je pravočasno obvestil policijo. Agenti so odredili prebivalcem, naj nemudoma zapustijo svoje hiše. Ko je bomba eksplodirala, ni bilo v bližnjih poslopjih več nikogar. Eksplozija je uničila policijsko postajo in povzročila veliko materialno škodo na bližnjih poslopjih. Sredi trga, kjer je bil parkiran avtomobil-bomba, je zazevalo veliko žrelo.
Bolj kot zaradi atentatov pa se v Ulstru stopnjuje napetost zaradi bližnjih parlamentarnih volitev. Milijon severnoirskih volivcev ne bo volilo za ali proti gospodarski in sindikalni politiki britanske vlade, pač pa za ali proti šibkemu deželnemu upravnemu odboru.
Britanski tisk upravičeno poudarja, da so politične volitve 28. februarja najbolj nezaželene volitve za ulstrske zmerne protestantske in katoliške kroge, ker lahko spodnesejo tla pod nogami šibkega upravnega odbora, v katerem so zmerni unionisti in socialdemokrati laburisti. Možno je namreč, da plaz glasov skrajnežem zruši krhko vez med katoličani in protestanti, ki so jo vzpostavili po dolgih letih političnega dela.
»iiiiiiiTim,i.—....im............................................................................................................
PO USPELI STAVKI DRŽAVNIH USLUŽBENCEV
VČERAJ V ŠKRUTOVEM
Milko Matičetov o ljudskem slovstvu v Ben. Sloveniji
ČEDAD, 15. — V kot običajno polni dvorani je včeraj v okviru Benečanskih kulturnih dnevov v Škrutovem predaval dr. Milko Matičetov. Predavatelj se je najprej ustavil pri vprašanju narodnostne opredelitve prebivalstva Beneške Slovenije, nato je prešel k orisu raziskovanj ljudskega slovstva v Beneški Sloveniji vse od napoleonske ankete iz leta 1811 preko Sred-njevskega in Baudouin de Courte-naya in drugih domačih in tujih zbiralcev vse do današnjih dni. Prešel je nato k orisu lastnega dela, oziroma k označevanju najpomembnejših pravljičarjev in pevcev: Regina Cramaro Količesa - Podbardan, Lojz Kukovac - Fradel, Rozalija Di Lenardo Čunkina - Bila v Reziji in Tina Pielich Vajtova - Solbica v Reziji. Ob koncu je še pozval prisotne, naj se še sami lotijo raziskovanja ljudskega slovstva. O predavanju samem bomo podrobneje še poročali.
t. G.
Gvineja-Bissau bo prosila za sprejem v OZN
NOUAKCHOTT (Mavretanija), 15. — Generalni tajnik afriške stranke za neodvisnost Gvineje in Kapvert-skih otokov Aristide Pereiru je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da bo Gvineja - Bissau prihodnje leto zaprosila za sprejem v OZN. Kot je znano je začasna revolucionarna vlada proglasila to državo za neodvisno. 6
Pereiru, ki je na uradnem obisku v Mavretaniji, je poudaril, da je doslej uradno priznalo novo državo 77 držav, 93 pa je to storilo «de facto».
Oster razredni spopad v Zvezni republiki Nemčiji
Brandt med kladivom delavcev in nakovalom liberalcev - Premierov odstop?
BONN. 15. — Delna zmaga, ki so jo dosegli uslužbenci javnih u-prav (prevozi, pošta in javna čistoča) v Zvezni republiki Nemčiji, je povzročila pravcat potres v notranji politiki države. Stavkajoči u-službenci državne uprave niso dosegli vsega, kar so zahtevali, saj so se morali zadovoljiti z U-od-stotnim zvišanjem plač, medtem ko so zahtevali 15 odst. zvišanja. Res pa je tudi, da je bila vlada prisiljena, da gre preko meje popuščanja, ki ga je načrtovala. Brandto-va administracija si je namreč zadala nalogo, da v nobenem primeru ne dovoli poviškov, ki bi dosegli «dve številki». To pomeni, da je bil Brandt v začetku pripravljen, da popusti do poviška, ki bi bil za las nižji od 10 odst.
Zvišanje plač državnih uslužbencev bo potegnilo v vrtinec naraščanja osebnih prejemkov tudi delavce na področju zasebnih podjetij. V tem trenutku so v teku pogajanja kovinarjev z delodajalci za novo delovno pogodbo. Kovinarji zahtevajo poviške, ki gredo do 18 odst. Neposredna pogajanja so se že izjalovila in sedaj se ta odvijajo na ravni posredovalnih komisij.
Že sprejem zahtev državnih uslužbencev je spravil v nevarnost celotni državni finančni načrt, ki ga je pripravila Brandtova vlada. Minister za finance Helmut Schmidt je izjavil, da je popuščanje na zahteve državnih uslužbencev privedlo do hudih težav in da bo morala
administracija ponovno pregledati vse svoje račune.
Socialdemokratska Brandtova vlada se je tako znašla v precepu. Zamerila se je sindikatom, ker je branila stališča, ki jih delavski razred ne more sprejeti, na drugi strani pa ni naletela na razumevanje liberalne stranke, ki sodeluje pri upravljanju države. Za desničarsko krilo te stranke postaja vedno bolj privlačno, da bi se povezala s krščanskimi socialisti (se pravi z nemškimi demokristjani) ter obnovila prejšnjo vladno koalicijo.
Brandt se je tako znašel med pritiskom delavskega razreda in sindikatov ter zahtevami desničarskih krogov v lastni stranki ter še prav posebno pri liberalcih. Delavci in sindikati upravičeno trdijo, da je mogoče zvišati plače delavcev, ker je zahodnonemška industrija dosegla lani rekorden izvoz, čeprav je v tem razdobju prišlo do dvakratne revalvacije marke in do energetske krize. Velike koristi bo imela nemška industrije tudi od liberalizacije gibanja kapitalov. Sama zvezna vlada predvideva dobičke za zasebno industrijo v višini 5,5 odst. To po meni, pravijo sindikati, da vlada ščiti koristi industrijcev na škodo delavcev. Brandt pa se boji izvajati drugačno politiko, ker bi se sicer zameril liberalcem.
Zahodnonemški delavski razred pa pravi, da ni več pripravljen, da bi s svojimi žulji plačeval ceno sedanje gospodarske krize. Zat» zahteva zvišanje plač v že navedenih
okvirih. Industrije! trdijo, da se u-tegnejo pogajati za zvišanja, ki naj bi šla najdlje do 8,5 odst.
Iz vsega tega je razvidno, da se v ZRN bije hud razredni boj in da so mimo časi idile sodelovanja med delavci, delodajalci in vlado. V škip-cih je seveda Brandt, ki je že, sodeč po nekaterih vesteh, zagrozil da bo odstopil.
Tatvina v carinami: zlato vredno 832 milijonov
MILAN, 15. — Vrednost zlata, ki so ga neznanci ukradli včeraj ponoči v poštnem uradu pri milanski carinami, znaša točno 832 mil. lir. V tem trenutku se policijskim organom še ni posrečilo, da bi dobili kakršnokoli sled za neznanimi tatovi.
Milanska kvestura je danes ponovno pregledala vse prostore na poštnem uradu, toda brez uspeha. Preiskovalci so našli le nekaj vlomilskega orodja, košček volnene majice na žici ob odprtini na kovinski mreži, odtise podplatov in volnene naprstnike, ki so jih neznanci uporabili, da ne bi pustili za seboj prstnih odtisov.
Zvedelo se je še, da «Banca commerciale nazionale del lavoro» ni prevzela pešiljke, ker še niso bile zaključene carinske operacije. Kaz-no je, da so bili tatovi obveščeni o vseh teh okoliščinah in da so do bro poznali poslopje.
Poudariti gre, da medtem ko volijo poslance deželne zbornice s proporcionalnim sistemom, je za parlamentarne volitve še vedno v veljavi večinski sistem, ki daje prednost protestantski večini. Največja protestantska stranka, unionistična, ki jo vodi Brian Faulkner pa je «de facto» razbita na dva dela. S Faulknerjem je potegnilo zmerno krilo, skrajneži pa so se pridružili najbolj zakrknjenim reakcionarjem lana Paisleyja in Wiiliama Craigha. voditeljema pol-vojaških protestantskih organizacij. Desnica s Craighom in Paisleyjem na čelu pa lahko dobi večino glasov v vzdušju radikalizacije političnega boja, ki prevladuje v Ulstru.
Prav tako je v škripcih socialdemo-kratsko-laburistična stranka Gerryja Fitta, na katere pritiskajo skrajneži iz vrst IRA. Že na zadnjih deželnih volitvah se stranka ni uveljavila, tako kot so pričakovali njeni voditelji, odkar je šla v deželno vlado skupaj z zmernimi unionisti pa je še bolj izpostavljena napadom katoliških. skrajnežev.
Formalno morebitni poraz Faulknerja in socialdemokratov-laburistov na parlamentarnih volitvah ne bo imel nobenih posledic na deželni ravni, bil bi pa hud politični poraz v trenutku. ko odbor potrebuje vse svoje energije, da brani začetek dialoga med katoličani in protestanti, do katerega je prišlo po dolgih in težavnih pogajanjih. Prav zato sta Faulkner in Fitt zelo ostro reagirala na razpustitev parlamenta in razpis pred-britanskega premiera Heatha, da so mu bolj pri srcu strankarski problemi kot pa severnoirsko vprašanje.
Za dvanajst poslanskih mest, kolikor jih zakon dodeljuje Ulstru, se bo borilo od 35 do 40 kandidatov. V pravkar razpuščenem parlamentu so unionisti imeli sedem poslancev, katohčani tri, protestantski skrajneži enega (lan Paisley) in zmerna mešana zveza Albance enega.
Glasovi ulstrskih unionistov so bili za vlado odločilnega pomena, ko je Heath predlagal vstop Velike Britanije v evropsko gospodarsko skupnost. Vprašanje pa je, kakšne povračilne ugodnosti bi morala dati morebitna konservativna vlada protestantskim oltranzistom, da si ohrani njihovo potrebno podporo, zlasti še če bo na volitvah izgubila glasove, kot predvidevajo nekateri politični komentatorji.
PREISKAVA O PREVRATNIŠKEM DELOVANJU VETROVNICE
Policija preiskala stanovanje pokojnega ravenskega duhovnika
PADOVA, 15. — Padovski preiskovalni sodnik dr. Tamburino, ki vodi preiskavo o prevratniškem delovanju fašistične skupine Vetrov-nica, je danes zaslišal Roberta Ca-vallara, bivšega sindikalista CIS NAL, ki se je dalj časa izdajal za tajnika vojaškega sodišča in je imel tako dostop tudi do tajnih vojaških dokumentov.
Cavallaro je dvakrat zavrnil pogovor, dejstvo pa, da so drugi kameradi skušali zvrniti nanj večji del krivde, mu je razvezalo jezik. Bivši sindikalist je pomembna priča, ker je, kot vse kaže, upravljal velike vsote, ki so se stekale v blagajno Vetrovndce.
Na ukaz padovskega sodnika so danes orožniki preiskali sedež padovskega gibanja «Opinione puhlica», odsek bolj znanega gibanja «Maggioranza silenziosa». Agenti so zaplenili računovodske knjige in seznam članov parafašističnega združenja. Kot je znano je upravnik gibanja general Nardella, pro-
ti kateremu je dr. Tamburino izdal zaporni nalog zaradi rovarjenja prot; demokratični ureditvi države Častnik pa je pravočasno zaslutil nevarnost in jo pobrisal v tujino. Kaže, da se trenutno mudi v Amsterdamu.
Na ukaz dr. Tamburina so agenti padovske kvesture preiskali v Ra-venni stanovanje duhovnika Giuseppa Della Vedova, ki je umrl v nedeljo v neki prometni nesreči. Ni znano, kaj so iskali agenti v stanovanju, kaže pa, da sq zapirali nekaj duhovnikovih pisem.
Duhovnik, ki je živel 42 let nepretrgoma v Ravenni, ni nikoli skrival svojega skrajnadesničarske-ga političnega prepričanja. Med drugim je bil tudi velik prijatelj družine Mussolini. Ko so ga v sredo zakopali, se je njegovega pogreba udeležila tudi ducejeva so-p-oga Rachele Mussolini.
Višji sodni svet premestil pravdnika iz Riminija
RIM, 15. — Višji svet je danes sporočil, da je odredil premestitev dr. Giuseppa Scarpe, ki je o-pravljal funkcijo državnega p-avd-nika v Riminiju in njegovega namestnika dr. Maria Marianija. Svet se je odločil za ukrep na podlagi zakona 511 iz leta 1946. ki predpisuje premestitev sodnika v primeru, da ne more več opravljati svojih funkcij v pogojih, ki jih terja ugled sodstva.
Kampanja kritike Linpiau in Konfuciju na Kitajskem
PEKING, 15. — Vse kaže, da j» Šangaj postal središče velike ideološke kampanje, naperjene proti Linpiau in Konfuciju. Mesto je namreč postalo nedostopno za zahodna diplomatske predstavnike, ki nimajo nujnih opravkov. Kitajske oblasti so namreč zavrnile vizum nekaterim diplomatom, ki so nameravali obiskati Šangaj kot turisti, niso ga odrekle gospodarskim operaterjem, ki so morali na nujno poslovno potovanje v mesto.
Po poročanju teh ljudi kaže, da so mesto preplavili letaki z ideološko vsebino (tazibao) in da je vzdušje politične mobilizaciie veliko bolj občutno kot v Pekingu.
Razprave in debate so sprožili v začetku januarja pristaniški delavci z letakom, v katerem so pozivali vse naj bodo «lastniki pristanišča, ne pa sužnji tonaže». Razprava o vprašanju, ki so ga dali na dnevni red pristaniški delavci, je v polnem teku.
Povsod so na zatožni klopi revizionistični kadri, ki se upirajo nadzorstvu delovnih ljudi in v upravi tovarn in trgovskih podjetij dajejo prednost produktivnosti ored politično linijo. S tako politiko na, trdijo delavci, zavirajo prav proizvodnjo.
Z razliko od prejšnie kulturne revolucije kaže, da tokrat ne odstavljajo kadrov, ki so osumi ;eni revizionizma. Kaže, da so slednji pripravljeni na avtokritiko, čeprav nekateri listi poročajo o «trdoživosti skupinice razrednih sovražnikov».
Kampanja kritike Linpiau in Konfuciju je torej v bistvu kampanja za ideološko mobilizacijo in za vzgojo v socialističnem duhu,, povezana pa vedno s konkretnimi vprašanji posameznih krajev in delovnih mest.
Izraelsko 15-letno dekle Sharon prod sirskim veleposlaništvom v Londonu, kamor je prišlo po novice o bratu vojaku, ki je v ujetništvu v Siriji. Z njo je bila igralka Constance Cuminings, ki kaže peticijo britanskih šolarjev sirski vladi, naj sporoči čimprej imena ujetih izraelskih
vojakov