PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 60 lir
Leto XXIV. Št. 173 (7066)
TRST, sreda, 31. julija 1968
V OZRAČJU UMERJENEGA OPTIMIZMA
ovori v
Razg se včeraj še
Čierni nad Tiso niso dokončali
Ugibanja o bližnjem obisku maršala Tita v ČSSR - Nadaljnje polemike moskovske «Pravde», ki kritizira tudi poročanje italijanskega tiska Uradno so sporočili, da se bodo manevri sovjetskih čet nadaljevali tudi
na ozemlju Poljske in Vzhodne Nemčije
PRAGA, 30. — Razgovori med čehoslovaki in Sovjeti so danes nadaljevali ves dan in nič ne kaže, da se bodo kon-ra'i. Prav obratno zelo verjetno se bodo zavlekli, kar razni komentatorji različno ocenjujejo. Najbolj verjetni pa bodo komentarji iz jugoslovanskih virov, ki podaljšanje razgovorov optimistično ocenjujejo, češ da nočejo prekiniti razprave in da hočejo priti do pozitivnih zaključkov. Podobni so nekateri komentarji iz češkoslovaških krogov, tako da na splošno prevladuje umerjen ootimizem.
, % 17. uri po italijanskem času -------------------
“,e praški radio sporočil, da se na-JOJujejo razgovori v Čierni nad Radio je dodal, da je položaj Udoben ozračju v operacijski dvo-,“ni med presaditvijo srca, toda ® le mnogo nevarnejši, saj ne gre koio za življenje neke osebe, tem-ec 2a usodo Evrope.
Kasneje je ob 19. uri radio Pra-?a objavil uradno sporočilo cenilnega komiteja češkoslovaške 5,ar“je, ki se glasi- «Razgovori v '®rpi nad Tiso se nadaljujejo v “Kritem in tovariškem ozračju. V azpravo so posegli številni člani ol*h organizacij.*
. Kasneje je agencija Tass objavi-a Prav tako kratko in lakonično Poročilo, da se razgovori nadalju-..v tovariškem in odkritem o-ijkoju in da so spregovorili razni i» A, Politbiroja KP SZ in prezidi-,,a CK KP ČSSR, ki sodelujejo v izgovorih. Iz obeh poročil zaklju-buJ?Jo nekateri komentatorji, da se . .do razgovori nadaljevali tudi ju-v.’.Ceprav so se prej razširile go-hnl!Ce’ da jih bodo na predlog Ce-siovakov končali že danes, ker sin2?, ju*-ri napovedan obisk pred-Omka Jugoslavije maršala Tita.
DrLPraSi so potrdili, da je obisk l 1bednika Tita zelo blizu in da v, na vsak način do njega prišlo p° zaključku razgovorov s ji letskimi predstavniki. V tej zve-tf, ae omenja možnost, da se bo Ti-st^avil v Budimpešti, da se se-ne z madžarskimi voditelji. i2,,'ode obisKa maršala Tita se je Prale' da s0 v Bratislavi pri-g a,vlJ3li že svečan sprejem. Iz ju-f0s ?vanskih virov pa se je izvedeli- aa ta obisk ni predviden niti za nanes zvečer niti za jutri in da bo ie ^Pk način do n.iega prišlo še-• Po zaključku češkoslovaško - so-
vjet k-lkUucku cesuosiovasKo su-oHih razgovorov in da je obisk slovfen tudi od rezultata. Z in»«-twanske strani obstaja torej
Sen tudi” od rezultata. Z jugo-n,6»anske strani obstaja torej pri-oa opreznost.
.češkoslovaških krogih se trdi, sk0 . ozračje razgovorov prijateljic »JP.. da zato pričakujejo ugod-jev .Potičke. Nekaj čeških novinar-sitiirJP. govorilo s predsednikom « Si e Smrkovskim, ko je šel hovj , dvorane in ki je na nji-dyo:	-J ’•
podrobnostih o različnih vprašanjih v zvezi z možnostjo razmestitve sovjetskih čet na zapadni češkoslovaški meji, zlasti proti Zapadni Nemčiji. Po istih neuradnih vesteh so se sovjetski predstavniki izrekli za čim daljše razgovore, tako da bi lahko posegli v razpravo vsi člani prezidija centralnega komiteja ČSSR. Po drugi strani pa so s češkoslovaške strani opozorili, da bi se morali razgovori danes končati, da se omogoči Dubčku, da odpotuje v Bratislavo, kjer pričakujejo maršala Tita, ki se bo pripeljal na uradni obisk z vlakom.
Današnja «Pravda» v uvodniku o-pozarja na lojalnost revolucionarni doktrini, ki jo je treba zdaj preizkusiti z dejstvi in ne z besedami. Istočasno pa objavlja vest o manevrih, ki se bodo nadaljevali na poljskem in vzhodnonemškem o-zemlju v sodelovanju z armadami obeh držav.
«Pravda» danes objavlja z velikim poudarkom neko pismo, za katerega trdi, da ga je prejela od skupine češkoslovaških delavcev podjetja «Avto Praha«. Istočasno tu. di objavlja fotografijo nekaj sto podpisov. V pismu je rečeno, da se «naši sovražniki imperialisti ne izpreminjajo« in da se zaradi tega ne strinjajo z resolucijami, ki zahtevajo umik zavezniških čet iz češkoslovaške. V pismu je nadal je govor, da se strinjajo s poživitvijo dežele in partije, da pa se odločno upirajo ustvarjanju sovražnega ozračja v odnosu do Sovjetske zve ze in do socialističnih držav s pomočjo tiska in televizije. »Pravda« v tej zvezi piše, da Sovjetska zveza ne more biti Indiferentna glede zadnjih napadov revizionistov proti marksizmu in leninizmu. Organ o-boroženih sil «Rdeča zvezda« pa danes posveča celo stran opisu o svoboditve češkoslovaške 1945. leta in citira takratno izjavo generala Svobode, da češkoslovaško ljudstvo ne bo nikoli pozabilo, da je na tisoče sovjetskih vojakov dalo svojf življenja za povrnitev svobode.
lo stran in polemizira z odgovorom CK ČSSR, katerega pa ne objavlja. List pravi, da se ne za vedajo resnih nevarnosti protirevolucionarnega značaja
Na Poljskem tisk objavlja na splošno samo lakonična obvestila o sestanku, z izjemo glasila oboroženih sil, ki piše, da slede vojaki poljske armade z zaskrbljenostjo razvoj na Češkoslovaškem in da bodo napravili vse, da sovražnik ne bo mogel napraviti vrzeli v bratski družini socialističnih dežel.
Čujejo se nove vesti o nadaljnjih premikih sovjetskih čet, kar spravljajo v zvezo z vestmi, da se bodo sovjetski manevri razširili še na Poljsko in Vzhodno Nemčijo.
Izgnan premier in obrambni minister Iraka
BAGDAD, 30. — Iraški predsednik El Bakr je imel danes po radiu govor, v katerem je povedal, da je vlada razpuščena. Takoj sta bila odstranjena z oblasti ministrski predsednik Abdel Razzak El Nayef in obrambni minister Abdel Rahman El Daoud. Predsednik je dejal, da sta ta dva hotela speljati revolucijo 17. julija proč od postavljenih ciljev, da sta ovirala demokratizacijo režima ter vsako revolucionarno odločitev. El Nayef in El Daoud sta bila med glavnimi akterji revolucije 17. julija, toda po trditvah predsednika republike sta se že v naprej domenila o prevzemu ministrskega predsedstva in obrambnega ministrstva ter tako postavila ostale revolucionarje pred izvršeno dejstvo.
Bivšega ministrskega predsednika El Nayefa so izgnali iz Iraka; odpeljati se je moral z letalom.
RAZPRAVE SE BODO VERJETNO ZAVLEKLE
Ostri spori na zasedanju vsedržavnega sveta KD
levica obtožuje večino klientelizma - Različna stališča o odnosih s KPI
COTONOU (Dahomey),_ 30. — V Dahomeyu je velika večina volivcev odobrila sklep vojaških oblasti, da izročijo oblast dr. Emilu Derlinu Zinsouju. Dokončni izid referenduma je sledeč: glasovalo je 826.076 ljudi: za Zinsouja se je izreklo 630.018 volivcev, proti pa 194 tisoč 789.
škoslovaške televizije in bombardira vsak večer s protisovjetskimi govori, tako da človeku zastane sapa«.
Ministrstvo za zunanje zadeve Vzhodne Nemčije je zabranilo češkoslovaškemu diplomatskemu predstavništvu razširitev ((manifesta 2000 oseb« in so protestirali, ker je na sedežu instituta za češko kulturo na razpolago besedilo tega manifesta. Po vesteh iz Prage nemški radio dvakrat dnevno v češkem jeziku oddaja propagandistične vesti. Glasilo vzhodnonemške komunistične stranke «Neues Deutschland« nadaljuje z ostrim napadom na vodstvo češkoslovaške komunistične partije.
Danes posveča tem vprašanjem oe-
........................................................uininiiiinimiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiilllillliiiltiliiiliiiiiiiiiliiiim
ZAPLETEN POLOŽAJ NA MLADINSKEM FESTIVALU V SOFIJI
Čudno zadržanje Bolgarov do češkoslovaške delegacije
sr
Zaplenili so jim ves propagandni material - Češkoslovaški mladinci so se vrnili <i bolgarske meje domov - Protest zveze študentov ljubljanske univerze
SOFIA, 30. — V Sofiji se v raz- in beograjska «Politika»,
Mvorn Vpra*Anja odgovoril: «V to obraT10. sem šel z nasmeškom na stil8?1.® upam, da jo bom zapu-s Q°bre volje.«
boč^^ka delegacija Je prebila je vi a sovjetskem teritoriju in se Postaj s čiani zjutraj vrnil na PričeK v Ciemo deset minut pred vj«UwKom razgovorov. Včeraj so šoki iJJj?.,® češkoslovaški predstavnikova*« skupaj v posebnem češko-Rcvn*1*1 vlaku Nato so se raz-
j>10 v n«
lO.^vori so se danes pričeli ob tkihzl?' Uvodno besedo sta imela
v..	lir*	__ l.l -t« .. Uinftn«
pol jr nadaljevali ob 18. uri do n v noč. vori ,
Uvo<
® Brežnjev, ki sta v bistvu biia ”*a stališča, ki so že prej biju *hana in ki temelje na vse-začetiT56111' ki so jih izmenjali v ".ku juiija
, bilo
»e. s —” neke obsežnejše razpra-Brev.AJpvJetske strani sta govorila &ke n ln Kosigin, s češkoslova-bodroa Bubček in Črnik, nekaj l***« pa je povedal tudi
bk le5^0 dopoldansko zasedanje bega bilo zanimivo zaradi odloč-Vaškp b°sega predsednika češkoslo-ki je republike generala Svobode, bosti ?~,ravnaval vprašanja suvere-bih ori k°slovaške države in nje-^aruoiTnosov z ostalimi državami »bh varšavskega pakta. V tej " le menda tudi govorilo v
"nii
irt
A
4
7
t/
0K
li
ii»
d
/
V?
)
s,
p*
tifL
r
5
V Pragi so omenjeno pismo na; prej odločno zanikali in pravijo, da nobeden izmed delavcev nič ne ve o tem pismu ter da komunistic na organizacija in delavski svet tovarne odločno podpirata tovariša Dubčka in njegovo politiko Kasneje je češkoslovaška agencija «Cete-ka» sporočila, da je pismo pristno in da je v resnlciokrog sto delavcev podpisalo pismo, vendar pa gre za pobudo, ki je bila sprejeta ne da bi obvestili partijsko organizacijo ali delavski svet, tako da za pismo ni vedela večina delavcev, ki jih je 4.500.
Agencija Tass je sporočila, da se nadaljujejo manevri zavezniških čet na področju Minska v beloruski republiki in da na ta način skušajo rešiti različna vprašanja. Manevre vodi general Marja-kin, ki je sporočil, da se bodo manevri nadaljevali na Poljskem in v Nemški demokratični republiki.
Današnja «Pravda» objavlja tudi dopis iz Rima v katerem obdol-žuje ((italijanski buržoazni tisk«, da podpihuje protisocialistične elemente v Češkoslovaški. V istem dopisu se trdi, da češkoslovaški konzulat v Rimu ne zavrača vizumov niti «najbolj vročim protikomunistom« in da so poslali znane posebne dopisnike, ki jih dobro poznajo zaradi svojih protikomunističnih idej, «aa rešijo Češkoslovaško« Se zlasti kritizira ((Pravda,) italijansko televizijo, katere komentator «se je postavil v strelski jarek v televizijskem študiju če-
'""'"uhiii iiHniinimmiiiim imiiiiimiMiiiiimniiiiiimlliilliilil"""l,""",,"1,,',*",'"*,l*,,,,,i*
ftivši jugoslovanski partizan Podpirajo težnje borcev ČSSR
^ključki dvodnevnega obiska zveze aniifaŠi-ličnih borcev Češkoslovaške v Jugoslaviji
fer&RAD' 30- — Zastopniki or-blltig u'e boroev narodnoosvobo-5'°Va.ju0rde Jugoslavije in Ceško-RbVorjv v svojem poročilu o raz-bOčobrJr, ,V Pogradu ugotavljajo Jbožjj st medsebojnih odnosov in 'bvgjjj nadaljnje razširitve sode-?Ujjt6l. v duhu tradicionalnega k e in J i Va nar°dov Oeškoslova-be Jugoslavije v Interesu bor-Delegacija zveze anti-$q borcev Češkoslovaške,
Baruv„ Se pre<i dnevi udeležili v »'bhtve * pr°s'lave obletnice usta-^ška), Je škoslovaške brigade «Jan t'ar°<ino, se -le borila v vrstah a av'je , Sv°bodiine vojske Jugo-<b'®vni' 6 končal« dff'**** svoj dvo-?°vore ol3’s'! v Beogradu in raz-b°ra hr7: zastopniki zvezi
b'eiribn„rcev NOB Jugoslavije. Po-“o mo,
gibanem vzdušju nadaljuje IX. svetovni festival mladine, ki se je začel v nedeljo z veličastnim mimohodom po mestnih ulicah in prireditvijo na stadionu «Vasil Levski*. ki je bila posvečena junaškemu bilju vietnamskega ljudstva in mladine proti napadu ameriškega imperializma.
Včeraj so bila na sporedu zborovanja v naseljih, v katerih stanuje mladina. Na zborovanjih so sprožili akcijo za zbiranje podpisov udeležencev festivala pod geslom «za solidarnost z Vietnamom«. Odprli so tudi razstavo o boju južno-vietnamskih domoljubov in DR Vietnama proti ameriškemu napadu.
Festival se na splošno odvija v znamenju prijateljstva, solidarnosti in miru, vendar je čutiti znake napetosti, ki se je pojavila v socialističnem taboru zaradi češkoslova; škega vprašanja in pogovorov, ki so v teku v Čierni nad Tiso.
O tej napetosti priča predvsem zadržanje bolgarskih oblasti nasproti češkoslovaški delegaciji. Radio Praga je danes poročal, da so Če-hoslovakom zaplenili ves propagand; ni material, ki so ga bili prinesli s seboj, ter ves papir za korespondenco, tako da so morali delegati joslati vabila za današnjo tiskovno conferenco ka • na bolgarskem toaletnem papirju Med propagandnim materialom so bila poročila o akcijskem programu KPČ ter kopi-, e češkoslovaškega odgovora «var-savskemu pismu*.
Dopisnik praškega radia Jaroslav Riedl je tudi poročal, da je bolgarski minister za mladino Ivan Pa; nev opomnil delegate ČSSR zaradi nekaterih cneprimei nih* gesel, ki so jih razglašali na otvoritveni slavnosti. Ministra je baje posebno motilo geslo «Sofia, zbudi sel* Z dru; ge strani so češkoslovaški delegati protestirali pri Panevu zaradi u-stavitve kamiona s propagandnim materialom in zaradi odstranitve odra, ki so ga bili postavili delegati za organiziranje kulturnih prireditev.
Delegacija socialističnih študentov iz Zahodne Nemčije je danes demonstrirala pred ameriškim veleposlaništvom v Sofiji. Študentje so nosili velike slike Mao Ce Tunga in Trotskega ter men drugim kritizirali sovjetska stališča o vietnamskem problemu. Med demonstracijo je prišlo tudi do prerekanja z bolgarskimi mladinci. Proti demonstraciji se je izrekla tudi vietnamska delegacija, češ da take pobude odvajajo interes od festivala samega.
Vseučiliščni odbor zveze študentov ljubljanske univerze in uredništvo študentskega časopisa «Tri- j buna* sta danes sestavila v zvezi s tem nezaslišanim ravnanjem bol garskih obmejnih oblasti posebno sporočilo, v katerem protestirata proti takemu ravnanju in pozivata delegacijo jugoslovanske mladine, v Sofiji, da ostro protestira v mednarodnem odboru svetovnega fesli vala in razmisli o nadaljnji udeležbi na festivalu v deželi, ki kot kaže, ni sposobna, d« zagotovi demokratični potek prireditve. O vsebini tega sporočila sta vseučiliški odbor in »Tribuna« obvestili tudi bolgarsko veleposlaništvo v Beogradu.
De Mita pravi, da predvsem ni novih elementov za oceno vodstva stranke in da smo na stari do-rotejski poti o enostavni organizaciji oblasti. Treba je imeti pogum in priznati, da stranke in uradi ne delujejo, ker so postali osebna tajništva in ne centri idej ter stran-/kinih pobud. Tudi levi center ne bo mogel delo,vati, če ne bo rešeno vprašanje notranjih strankinih odnosov, saj mora KD ustvariti pogoje, da bodo imeli v notranjosti PSU demartinijevci in lom-bardijevci več možnosti.
Na današnji seji je govoril še namestnik tajnika Piccoli in se bo zasedanje vsedržavnega sveta KD nadaljevalo jutri ob 9.30
Predsednik vlade Leone je danes v palači Chigi ustoličil komisije za proučevanje vprašanj izdajanja časopisov, ki je bila na zahtevo zainteresiranih kategorij ustanovljena pri predsedstvu vlade. Leone se je skliceval na resolucijo 10. kongresa novinarjev v Benetkan,
Možnosti Nixona za republikanskega kandidata
NEW YORK, 30. - V ponedeljek se sestane v Miamiju kongres republikanske stranke, ki bo izvolil uradnega kandidata za predsednika ZDA. Po zadnjih vesteh ima Nixon vedno več možnosti, da postane kandidat, ker je institut Gallup napravil med 20. in 22. julijem anketo iz katere izhaja, da ima več možnosti poraziti demokratičnega kandidata, pa kdor koli bi to bil, kot Rockefeller.
RIM, 30. — Nadaljevalo se je za-1 bo razjasnitev verjetno nemogoča, sedanje vsedržavnega sveta KD in ~	' “J
vse kaže, da se tudi jutri ne bo moglo končati, ker so se polemike med raznimi strujami zaostrile. Tako levica, kot pripadniki struje Tavianija, namreč niso v celoti zadovoljni s stališči, ki jih je obrazložil tajnik stranke Rumor v svojem včerajšnjem dolgem govoru. Vedno bolj v ospredju je vprašanje notranjih odnosov v stranki, ko so sedaj na vodstvu predstavniki dorotejske skupine v tesnem zavezništvu z desničarskimi šelbijevci, medtem ko je levica in skupina Tavianija v opoziciji.
Zelo živahne so tudi razprave o odnosih s komunisti in o omejitvi večine na levo, pri čemer razni govorniki sicer vztrajajo na starih stališčih, vendar je očitno, da se morajo braniti in da prihajajo do izraza tudi nova stališča, ki omogočajo možnost sodelovanja tudi s strani komunistov, odnosno dopuščajo, da pride do odločilnih glasovanj v parlamentu tudi s pomočjo komunističnih parlamentarcev.
Tako pravi Pastore, da mora levi center predstavljati politiko obnovitve nekaterih bistvenih vprašanj in da ne zadostuje, da nekaj hočejo tudi komunisti in da tega levi center več ne sme napravit.’.
Osnovna je torej vsebina sporazuma, na osnovi katere je treba oceniti, če vlada še razpolaga, ali ne razpolaga, s parlamentarno večino. Pastore je bil zelo oster glede notranjih odnosov in pravi, da ne gre toliko za odnose med strujami, temveč da ostajajo ozke skupine oblasti, v senci katerih narašča korupcija. Cossiga je mnenja, da se je ozračje v dvajsetih letih spremenilo, da pa je treb3 kljub temu zavrniti možnosti sodelovanja pri oblasti s KPI. Scal-fari je bil še odločnejši in trdi, da predstavlja komunizem očiten izraz antidemokracije. Vittorino Colombo pa zavrača možnost dialoga s komunisti, tudi da bi izkoristili njihove glasove v parlamentu kot rezervo. Vendar pa dopušča možnost, da ne sme predstavljati odnos med večino in manjšino diskriminacijo in da je bistveno, da komunistični glasovi ne spremene fizignomijo večine.
Sarti je govoril v imenu Taviani-jeve skupine in je dejal, da se sedanja večina spreminja Zato je zavrnil možnost sodelovanja manjšine v stranki in zahteval razjasni tev odnosov z desnico.
Zelo oster je bil De Mita, ki je govoril v imenu levičarske skupine «Base» in ki pravi, da dosedanja razprava v vsedržavnem svetu dokazuje, da se megla gosta in da
da se podpre tisk. Podtajnik Gal-li je predlagal ustanovitev posebne delovne komisije, ki bo na prihodnji plenarni seji poročala o obravnavanih vprašanjih in predvsem o ukrepih za olajšanje davčnih bremen za časopise.
Rimska sekcija vsedržavnega združenja demokratičnih pravnikov je objavila sporočilo, v katerem negativno ocenjuje, da je generalni javni tožilec Ugo Guamera prevzel preiskavo o smrti bivšega polkovnika SIFAR Rocca. V poročilu je rečeno, da je ukrep tožilca u-stavno dvomljiv in da krši načelo prvega sodnika.
Rachele Mussolini je v intervjuju s tednikom «Oggi» pojasnila, da na. merava porabiti denar, ki ga bo prejela kot pokojnino po svojem možu Benitom Mussolinijem, za plačevanje dolgov, da bo uredila njegov grob in da bo pomagala otrokom nekega Inštituta. Na vsak način pa je dodala, da ji pokojnino ne bodo kmalu izplačali, češ da morda upajo, da bo prej umrla.
llllllimilllHinMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIHIIIHIIIfllKtllllllllllllllllllllMIIIIMIIMIIIIIMinUIIIIIIIIIM
PRED JAVNO RAZPRAVO V JUGOSLAVIJI
Priprave o spremembi ustave in volilnega sistema
Glavne spremembe se nanašajo na strukturo zvezne skupščine in normativne funkcije zveze ter republik
NiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiHiHiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiuiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiianiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiinMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiii
ŽE NEKAJ DNI NEMIRI V MEHIKI
V mehiški prestolnici hudi spopadi med množico študentov in policijo
Univerza za nedoločen čas zaprta - Število ranjenih in aretiranih ni znano
CUIDAD MEXICO, 30. — V mehiški prestolnici je prišlo preteklo noč do silovitih spopadov med študenti in policijo, v katere so posegli tudi oddelki vojske z oklop-niki. Na stotine ljudi je bilo ranjenih, verjetno je bilo tudi nekaj mrtvih.
Neredi, ki jih je glasnik policije ozmačil za najhujše v zadnjih desetletjih, so izbruhnili v večernih urah, ko je policija zelo ostro nastopila proti skupinici študentov, ki so se med sabo kregali iz političnih razlogov. Agenti so s 60 cm dolgimi železnimi palicami neusmiljeno bili po mladeničih, to
razburjenje po incidentih s policijo, do katerih je prišlo v preteklih dneh in ki so povzročili več sto ranjenih.
Na tisoče študentov se je zbralo na Trgu ustave v središču mesta, kjer so začeli sežigati avtomobile In avtobuse ter postavljati barikade. Nanje je navalilo najprej dva tisoč policistov, nato pa še oddelki mehiške vojske. Vojaki so zasedli trg ter z oklepniki in «ba-zookami« zasledovali bežeče študente. Prišlo jo tudi do streljanja.
Skupina študentov se je zatekla v neko šolsko poslopje, vojaki pa so z granatami podrli vhodna vrata ter vdrli v šolo, iz katere so
predstavljali dogodki v Češkoslovaški ter aktivnost in vloga organizacije antifašističnih borcev zlasti v sedanjem procesu demokratizacije. Zastopniki zveznega odbora zveze borcev NOB Jugoslavije so pokazali polno razumevanje za ta proces in so izjaviU, da bo vsak poizkus vmešavanja od zunaj samo škodil delavskemu gibanju, razvoju socializma in socialističnim silam v njihovi borbi za politično ln družbeno osamosvojitev. Poudarili so pripravljenost borcev Jugoslavije, da tudi v bodoče nudijo vsestransko podporo naporom in stremljenjem antifašističnih borcev Češkoslovaške, da skupno z ostalimi delovnimi ljudmi Češkoslovaške grade sociali--- zem, ki odgovarja njihovim raz-v razgovoru so [ meram,
njihovo početje pa je sprožilo takojšnjo reakcijo študentskih mno-1 povekli okrog 20 mladeničev. Nežic. Kot je znano, vlada že več | katere od teh je eksplozija graditi v študentskih krogih veliko | nat hudo opekla.
Drugo skupino, ki je skušala priti to veleposlaništva ZDA, je policija odbila.
Zadnji del neredov je potekal v popolni temi zaragi prekinitve dobavljanja električnega toka
Po neredih Je ministrstvo za šolstvo sklenilo zapreti za nedoločen čas mestno univerzo in druge univerzitetne inštitute, ki so zastraženi po vojaških oddelkih v bojni opremi.
V jutranjih urah sta policija in vojska vdrli v šolo, v katero se je bilo zateklo okrog dvesto študentov. Te so aretirali ln od vedli neznanokam.
Kot rečeno, je točno število ranjenih in aretiranih še neznano.
BEOGRAD, 30. — Prvega avgusta se bo vršila v Jugoslaviji javna razprava o osnovah za spremembo nekaterih določil ustave in volilnega sistema. Tega dne bo namre' skupna komisija vseh svetov zvezne skupščine objavila zadevni predlog, o katerem je danes namestnik predsednika komisije za ustavna vprašanja zvezne skupščine dr. Marjan Brecelj obvestil novinarje. Glavne ustavne spremembe sc nanašajo na spremembo strukture zvezne skupščine in normativne funkcije zveze In republik.
Predlog predvideva popolno osamosvojitev sveta narodov kot samostojnega doma delegatov republik in avtonomnih pokrajin. Namesto dosedanjega zveznega in organizacijsko - političnega sveta se predvideva ustanovitev sveta komun. Poleg sveta narodov in sveta komun bo skupščina imela še gospodarski, prosvetno • kulturni in socialno - zdravstveni svet. V svet narodov hi republike delegirale po dvajset, avtonomne pokrajine pa po deset poslancev. Vsi ostali sveti bi imeli po 120 poslancev. Poslance v svet narodov bd volile republiške, oziroma pokrajinske, skupščine, v svet komun državljani neposredno, v ostale svete pa kot doslej občinske skupščine. Mandat poslancev bi trajal štiri leta, nihče ne bi mogel biti dvakrat zaporedoma izvoljen v skupščino.
Pomembne spremembe se predvi devajo na področju gospodarskih odnosov predvsem glede osamosvojitve organov samoupravljanja v delovnih organizacijah, zatem aa področju normativnih funkcij zvez in republik na področju položaja avtonomnih pokrajin in pravic«? narodnosti za uporabo njihovega jezika. Smoter je, da se republikam omogoči, da urejajo vse odnose, razen tistih za katerih ure -Janje je pristojna zveza. Ustava bo prav tako bolj točno določila položaj in funkcije avtonomnih pokrajin in pravice narodnosti za uporabo njihovega Jezika.
V resoluciji o osnovah zakonodajne politike zveze, ki sta Jo sprejela danes zvezni in organiza-
no zakonodajstvo dosledno uresničiti ustavno načelo, da zveza ureja samo odloke, ki so v skupnem interesu delovnih ljudi in narodov Jugoslavije. V vseh ostalih odlokih je potrebno razvijati samostojno odgovornost in pobude republik, da grade ustavni sistem na osnovah pravice delovnih ljudi na sadove dela in pravice do samoupravljanja.
ZDA ne bodo prenehale z bombardiranjem Vietnama
VVASHINGTON. 30 — Ameriški državni tajnik Rusk je danes izjavil, da ne bodo ZDA prenehale z bombardiranjem Severnega Vietnama, dokler ne bodo sporočili, kakšna bo njih reakcija. Rusk pravi, da še vedno pošiljajo velike količine opreme in da sedaj z bombardiranjem uničijo okrog 30 odst. Istočasno pa je priznal da je prišlo do zmanjšanja bojev in da to lahko predstavlja tih pristanek na zmanjšanje vojne s strani Severnega Vietnama.
Izjave so ocenili kot izredno o-stre, zlasti ker sitk pred 15. sestankom, ko se bodo v Parizu nadaljevala pogajanja med ameriškimi in severnovietnamskimi delegati.
Državni tajnik ni hotel na noben način komentirati češkoslovaških dogodkov. Dejal je samo, da so ZDA zahtevale od SZ pojasnila zaradi obtožb, da se vmešujejo v notranje zadeve ČSSR in da moskovski odgovor ni v celoti zadovoljiv. Končno je izjavil, da pričakujejo, da se bodo v kratkem sporazumeli s Sovjetsko zvezo glede kraja in glede datuma razgovorov o omejitvi ofenzivnih in defenzivnih raketnih sistemov.
Po mnenju opazovalcev so neredi cijsko - politični svet zvezne skup-povzročtli vsaj eno smrtno žrtev, ščine, se poudarja, da mora zvez-
LA PAZ, 30. — Bolivijski predsednik Rene Barrientos Je po o-stavki vseh ministrov v soboto ponoči sestavil novo vlado, v katero je vključil same vojake.
mu,...............................................................................................................................................“•“•■n.........................................................
BEOGRAD, 30. — Češkoslovaški mladinci in mladinke, katerim so bolgarski mejni organi pred tremi dnevi preprečili potovanje na mladinski festival v Sofijo, so danes popoldne odpotovali z vlakom iz Di mitrograda v domovino. Bolgarski obmejni organi so namreč pred tremi dnevi na grob način vrnili nazaj na jugoslovansko ozemlje 31 češkoslovaških mladincev in mladink, ki so se pes in z avtostopom napotili iz Prage na mednarodni mladinski festival v Sofijo. Češkoslova; ški mladinci in mladinke so tri dni taborili na livadi v neposredni bli žini meje in potrpežljivo čakali, da jim bodo bolgarske obmejne oblasti na intervencijo mednarodnega mladinskega komiteje, vendarle do; volile udeležbo na festivalu. Člani češkoslovaške mladinske delegacije so se danes sporazumno z zastopniki češkoslovaškega veleposlaništva v Sofiij sklenili vrniti v domovino, ker je uradni zastopnik bolgarskih obmejnih *iblasli obvestil danes vodjo češkoslovaške delegacije, da jim pod nobenin pogojem ne bodo dovolili vstop v Bolgarijo Za češko slovaške mladince in mladinke so
RIM, 30. — Papeževa enciklika «Humanae vltae« je imela nenavadno hiter odmev. Prve komentarje so objavili listi v raznih državah že včeraj popoldne, prav tako pa imajo daljše komentarje danes mnogi Italijanski in seveda tudi tuji listi. Pa ne samo listi temveč tudi posamezniki ip organizacije dajejo razne izjave.
V Utrechtu je predsednik komisije »zakon in družina« v holandskem pastoralnem svetu prof. Spor-ken izjavil:	((Enciklika »Humane
vitae« papeža Pavla VI. je diametralno nasprotna poročilu papeške komisije o vprašanju kontrole rojstev. Nerazumljivo je zame, je dostavil prof Sporken, da papež podpira manjšinsko mnenje kardinala Ottavianija, podpisano samo od štirih oseb, in zavrže poročilo, ki ga podpira večina komisije, v kateri je bilo čez 70 oseb«.
Bois Le Duc, tajnik škofa Bluys-sena, je izrazil prepričanje, da bo negativna papeževa odločitev povzročila hude zmenjšave med duhovniki in verniki. «2e več let, je dostavil, smo mi poudarjali individualno odgovornost, kar zadeva uporabo antikoncepcijskih sredstev Ne predvidevam torej, da se bo kaj spremenilo po papeževi odln čitvi.« Katoliški kaplan univerze v
Zmedenost tudi v katoliškem svetu po novi encikliki «Humanae vitae»
no odločitev v tej zadevi, kajti jav- ■ nekaterih sklepov no mnenje Je indiferentno spričo koncila. Katoliški list «De Volks-take papeževe odločitve. Kamphuis krant« izraža nezadovoljstvo v dol-
betajoče napore zadnjega časa, da bi se obdržala pod kontrolo eksplo* zija razmnožitve, ki grozi, da pan-ne svet v nekaj desetletjih v uboštvo in kaos brez rešitve.
Tudi nemški časopisi — nekateri zelo ostro drugi bolj milo — kritizirajo papeževo encikliko. Nadškof iz Muenchena ter predsednik nemške škofovske konference ka:-ekumenskega njaško in slepo papeško encikliko , djnal Doepfner je ugotovil, da «za
bele ^krajevne “ ubl as tiu ‘ prebivalstvo | KS K oStiSsaS"
se je tudi vprašal, če so Informacije, ki so bile na voljo papežu, boljše kot informacije, ki so na voljo zdravniškemu svetu. Tajnik katoliških zdravnikov na Holandskem dr. H. Leenen pa Je dejal, da razodeva papeževa enciklika (ipatemallstičnega duha«. ((Katoličani, Je dostavil, morajo imeti ta svobodo, da sami odločijo o številu svojih otrok. Večina holandskih katoliških zdravnikov je torej mnenja, da je uporaba pilule normalna.«
Danes se Je zvedelo, da sta škofa iz Roermonda in Harlema dala pobudo za sklicanje sestanka rimskokatoliških škofov na Holandskem. Najbrž se bodo sestali 12. avgusta. Med holandskimi katoličani je opazna huda nevolja, ker vidijo v papeževi encikliki povratek k tradicionalnemu stališču Cerkve glede kontrole rojstev ter preklic
gem uvodniku, v katerem pravi, da je težko sprejeti način, po katerem Je prišlo do papeževe Izjave. Ne vatikanski koncil ne škofovski sinod, pravi list, nista imela možnosti razpravljati o tem vprašanju ln mnenje večine teologov in duhovnikov je bilo prezrto. Enciklika ni šla samo mimo mnenja vem' kov, temveč je šla naravnost proti temu mnenju, dostavlja list.
Evangeličanski predikant Biily Graham iz New Yorka je izjavil, da lahko papeževa odločitev negativno vpliva na ekumensko gibanje, saj mnogi protestanti energično podpirajo kontrolo rojstev.
Angleški «Daily Mirror« pravi, da enciklika ni samo razočarala, temveč tudi pretresla mnoge katoličane: «Upanje mnogih vplivnih katoličanov, da bo njih Cerkev upoštevala moderno prakso glede družine, je bilo porušeno z najbolj nazad-
vse modeme zgodovine.« Današnji naSe duhovnike ne bo lahka na-angleški listi poudarjajo med dru- | io,ga razložiti natančen pomen dok-
gim negativne posledice, ki jo bo papeževa odločitev imela za ekumenizem
«New York Times« piše, da je bi' papež Pavel VI. eden izmed svetovnih voditeljev, ki se je najboli zavzeto izrekel za mir in za človeško dostojanstvo v današnjem svetu. Zaradi tega, nadaljuje list, je tragična ironija, da lahko ostane na tega papeža spomin zaradi neke enciklike, ki lahko samo poveča dve nadlogi vojne in uboštva, proti katerima se je on sam tak: pogumno Izrekel. Nihče ne dvomi nadaljuje list, da je ta tako važna odločitev bila sprejeta šele po obdobju mučnega premišljevanja. Toda kadar Cerkev misli, da govori v Imenu šestine človeštva o vprašanju, pri katerem gre celo za obstoj človeškega rodu, potem drugi ne morejo ostati indiferentni. Papeževa enciklika bo zakasnila o-
trine v encikliki in njeno uveljav ljenje. Sem v stiku s svojimi brail škofi, da bi po globokem pretresu teksta preštudiral, kako bi kar nal-hitreje mogoče k temu pripomogel«.
Iz Vatikana poročajo, da prihajajo na papežev naslov številne brzojavke škofovskih konferenc, ki Izražajo svoje soglasje z encikliko «Humanae vitae«. Računajo, da se bo v prihodnjih dneh ali papež sam v kakem govoru vrnil k temu problemu ali pa bo o njem pisal «L’Osservatore Romano«. Poudarja se tudi, da niti nadškof iz Ma-lines - Bruxellesa kardinal Suenens niti muenchenski nadškof kardinal Doepfner nista posredovala pri papežu, da bi odložil objavo enciklike ali da bi Je sploh ne objavil; to je, kot je znano, že tudi povedal dunajski nadškof kardinal Koeoig.
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 27, najnižja 19,4, ob 19. uri 25,4 stop., zračni tlak 1017,2 pada, vlaga 60 odst,, veter zahodnik 5 km na uro, nebo Jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 23,4 stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SREDA, 31. julija
IGNAC
Sonce vzide ob 5.47 ki zatone ob 20.35 — Dolžina dneva 14.48 — kuna vzide ob 12.22 in zatone ob 23. j
Jutri, ČETRTEK, 1. avgusta
PETER
V PETEK PONOVNO STAVKA KOVINARJEV
Nadaljevanje borbe za ohranitev Sv. Marka
Delavci se bodo zbrali na Trgu Garibaldi, kjer jim bodo govorili sindikalni predstavniki o ukrepih za poživitev tržaškega gospodarstva
Sindikalne organizacije napovedujejo stavko vseh kovinarskih delavcev pojutrišnjem ob 8.30 do 11.30. Delavci bodo odšli v sprevodu iz svojih tovarn, oziroma ladjedelnic ter se napotili na Trg Garibaldi, kjer bo javni shod. O perečih vprašanjih njihove stroke in splošnem gospodarskem položaju v Trstu jim bodo govorili tajniki sindikatov kovinarske stroke. Po govorih bodo delavci spet • odšli v sprevodu na svoja delovna mesta.
Kot smo že pisali prejšnji teden, postaja položaj delavcev kovinarske stroke vedno bolj nevzdržen spričo stališč, ki jih je zavzelo ravnateljstvo podjetja Ital-cantieri. Kljub sporazumom se govori o premestitvi delavcev in nameščencev v tržiške ladjedelnice. Zagotovila CIPE pa so na drugi stram ostala na papirju. Delavci zahtevajo, naj oblasti sprejmejo nemudoma potrebne ukrepe za poživitev gospodarske dejavnosti v Trstu z izgradnjo industrijskih objektov. Nadalje zahtevajo, da se o-hrani polna zmogljivost ladjedelnice Sv. Marka in Tovarne strojev vse dokler ne bo začela obratovati tovarna GMT. Sploh pa naj se ravnateljstvo posvetuje s sindikalnimi organizacijami, ko gre za pobude, kot je tista v zvezi s premeščanjem delavcev v Tržič.
segli zaželene podpore, s katero bi se izognili hudemu ukrepu. Prisotni so sklenili, da bodo v petek, 2. in v soboto, 3. avgusta, izvedli protestno akcijo. Zahtevali so tudi sestanek na deželnem uradu za delo.
IZ SINDIKALNEGA ŽIVLJENJA
Posredovanja za Pastificio Triestino in za podjetje Beltrame
Včeraj zjutraj so se na uradu za delo sestali sindikalni predstavniki in zastopniki tržaške tovarne testenin ^Pastificio Triestino*. Po proučitvi spornih vprašanj, do katerih je prišlo zaradi vesti o zaprtju tovarne, je tovarnar najavil, da obstaja majhna možnost rešitve vprašanja obstoja obrata Do tega zaključka je tovarnar prišel po posredovanjih pri krajevnih in nacionalnih organih, zaradi česar bodo vsaj nekaj časa nadaljevali s proizvodnjo v pričakovanju sadov posegov, ki so sedaj v teki*. .Ponoven sesta nek med obema šfFankama bo v uradu za delo šeSprMd -10. avgustom.
Predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, Delavske zbornice in CI SL so položaj proučili z delavci, katerim so tudi pojasnili, kaj je bilo narejenega, da preprečijo hud ukrep, ki bi zajel približno 100 delavcev.
Včeraj je bila v sindikalnem sedežu v Ul. Pondares skupščina u-službencev podjetja Beltrame. Sindikalna predstavnika CGIL in Delavske zbornice Tomasellijeva in Desenibus sta orisala resen položaj v tem podjetju, kateremu grozi zaprtje. Oba sta potrdila, da se vodstvo podjetja do sedaj ni premaknilo niti za pea s svojega sta lišča in sta ožigosala dejstvo, da z intervencijam; pri oblasteh niso do-
Predsednik Ribezzi sprejd gen. konzula SFRJ Tepino
Predsednik deželnega sveta dr. Ribezzi je včeraj vrnil vljudnostni obisk poveljniku tržaškega vojaškega področja generalu Schintu.
Prav tako je včeraj predsednik deželnega sveta sprejel na vljudnostnem obisku generalnega konzula SFRJ v Trstu inž. Marjana Tepino.
Važno sporočilo zavarovancem INAM
Osrednje vodstvo INAM sporoča, da bodo zavarovanci odslej dalje uživali neposredno in breaplačno zdravniško specialistično oskrbo tu. di pri zasebnih zdravnikih, ki bodo vpisani v posebne sezname u-stanove INAM. Ce zavarovanec INAM ne bo dobil v štirih dneh ustrezno specialistično oskrbo v ambulantah INAM, ga bodo poslali po njegovi izbiri k zasebnemu specialistu.
INAM sporoča, da bodo v vsaki pokrajini v Italiji, sporazumno z organizacijo zdravnikov, ustanovili poseben seznam specialističnih zdravnikov, ki bodo delali na račun zavoda. Sporočilo osrednjega vodstva INAM pravi, da naj zdravniki specialisti, ki hočejo biti vpisani v omenjeni seznam, napravijo prošnjo na pokrajinsko stanovsko organizacijo zdravnikov do 31. avgusta letos Zdravniška zbornica bo proučila položaj in specialistično usposobljenost posameznih prosilcev ter nato poslala prošnje pokrajinskemu ravnateljstvu INAM, ki bo do 15. oktobra sporočilo prizadetim, ali je bila sprejeta ali zavrnjena njihova prošnja. Službeni odnos med INAM in zdravniki specialisti se bo začel 1. januarja prihodnjega leta.
S Danes zjutraj se bodo za,čela pogajanja za medpokrajinsko delovno pogodbo ladijskih pleskarjev.
RESNE SKRBI TUDI SREDI POČITNIC
Zares ne bomo še dobili obljubljenih slovenskih strokovnih zavodov?
Maturanti pred odločilnim korakom glede izbire poklica
šolska vrata so zdaj zaprta in se bodo odprla šele čez dva meseca, ko se bo začelo novo šolsko leto 1968-1969, Učenci, dijaki, učitelji in profesorji uživajo zdaj počitnice, eni doma, drugi pri morju, ali v hribih. Vesele počitnice imajo tisti, ki so uspešno zaključili šolsko leto ali opravili zrelostne izpite, pokvarjene in zagrenjene pa tisti, ki so padli ali imajo popravne izpite. Kdor ima popravne izpite, ima upanje, da bo izdelal v jesenskem roku. Za tiste, ki so bili odklonjeni, pa ni rešitve, prihodnje leto bodo morali spet polagati izpite.
Kakor smo že poročali, je letos polagalo zrelostne izpite na slovenskih višjih, srednjih šolah skupno 91 dijakov s Tržaškega in Goriškega (klasični licej 10, znanstveni licej 20, trgovska akademija 35, učiteljišče 26). Uspešno je opravilo zrelostne izpite 47 dijakov (51 odst.), popravne izpite jih ima 36, osem pa je bilo odklonjenih. Na srednjih šolah na Tržaškem je po-
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiHtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiivMiiiit iiimiii iiiiiii
GOSPODARSTVO NAŠE DEŽELE NA MEDNARODNIH SEJMIH
Posamezne in kolektivne razstave na šestih gospodarskih prireditvah
Delovanje deželnega združenja zbornic in odbora za enotno gospodarsko propagando iz Trsta
Gospodarski potencial Furlanije Julijske krajine bo prisoten na vrsti mednarodnih sejemskih prireditev, na sporedu v prihodnjih mesecih v raznih evropskih državah. Tako bodo podjetja iz naše dežele nastopila na skorajšnjem 18. Gorenjskem sejmu v Kranju, ki je bil letos uradno priznan za mednarodno prireditev. Na sejmu, ki bo od petka 2. do vključno 13. avgusta bo sodelovalo 13 podjetij iz tržaške, goriške in videmske pokrajine.
Nadaljnja skorajšnja sejemska prireditev, na kateri se bo kakor v prejšnjih letih dostojno predstavila naša dežela, je lesni in
teretor. bo sodelovalo, okoli . ,1200 domačih in tujih razstavljavcev. Na njem bo nastopilo v novem lastnem paviljonu deželno združenje trgovinskih zbornic, ki združuje kakor znano tržaško, goriško in videmsko trgovinsko zbornico.
Medtem se pripravlja tudi jesenski mednarodni velesejem v Zagrebu, ki je na sporedu od 12. do 22. septembra. Gospodarske organizacije iz naše dežele bodo na njem nastopile posamično in v okviru kolektivne razstave v italijanskem paviljonu, ki jo organizira kakor vsako leto Italijanski zavod za zunanjo trgovino ICE. Za jesenski velesejem v glavnem mestu Hrvatske so se letos prijavila podjetja iz 50 držav, od tega 20 iz Evrope, druge pa z vseh ostalih celin. Tuji razstavljavci so
...mnimnnii............................IIIIIIIIIIIIIIIMI..
DELOVANJE DEŽELNE UPRAVE
Sestanek in razprava o zdravstvenih vprašanjih
V petek pa bo v Ampezzu sestanek o razvoju turizma v deželi
Na pobudo deželnega odbornika Devetaga je bil včeraj na deželnem odborništvu za zdravstvo in higieno sestanek, na katerem so proučili vprašanje javnega zdravstva, v deželi Furlaniji - Julijski krajini s posebnim poudarkom na nove zakone, ki urejajo vprašanje bolnišnic.
Sestanka so se udeležili, poleg odbornika, deželni predsednik dr. Berzanti, pokiajinsk zdravnik iz Trsta	dr.	Scerrino, iz	Vidma dr.
De Marco, iz Pordenona dr. Severini in iz Gorice dr. Montagna. Sestanku so prisostvovali tudi ravnatelj odborništva za zdravstvo in higieno	dr.	Balistren ter	voditelja
tehnične in upravne službe odborništva	dr.	Nemec in	dr.	Perissi-
notto.
V začetku sestanka	je	odbornik
Devetag izrazil željo po čim boljšem sodelovanju med deželno upra vo in državnimi zdravstvenimi uradi, ki imajo naiogo, da na pokrajinski ravni de'ujejo na področjih, ki so že svoj čas prešla v pristoj nost avtonomne dežele, in sicer dotlej, dokler ne bo deželna uprava ustanovila omenjene urade v štirih pokrajinah.
Nato so obravnavan številna vprašanja, ki se nanašajo na bolj učinkovito dejavnost za okrepitev raznih zdravstvenih ustanov v deželi, ter za postopno izboljšanje zdravstvene in h'gienske ravni deželnega prebivalstva. Na sestanku je bilo sporočeno, da bodo na prihodnjem zasedanju deželne uprave sprejeli nove deželne ukrepe na zdravstvenem in higienskem področju.
Sporočajo, da bo v petek 2. avgusta na županstvu v Ampezzu pod predsedstvom senatorja Zanierija sestanek upravnega sveta ustanove za turistični razvoj Karnijskih Do lomitov. ki je sestavljena iz konzorcija šestih prizadetih občin. Sestanka se bo udeležil tudi podpredsednik deželnega odbora in odbornik .a turizem Moro.
Ja srečanju med upravnim svetom ustanove za turistični razvoj Karnijskih Dolomite in predstavnikom deželne uprav, bodo razprav-
nega turističnega področja. Sporočilo deželne uprave pravi, da bodo na tem sestanku postavili temelje za reševanje turističnih vprašanj na omenjenem področju, kot je bilo to ze storjeno za Srednjo Karni-jo, za področje Trbiža in za področje Matajurja. Deželna uprava bo z velikim: denarnimi prispevki pomagala uresničiti pobude za razvoj turizma na vseh omenjenih področjih, ki imajo najboljše pogoje za razvoj gorskega turizma.
Padla je z drevesa
Priletna Barkovljanka se je včeraj popoldne hudo ponesrečila na vrtu pred svojim stanovanjem. Zaradi nevarnih fioškndb, ki si jih je prizadejala pri padce, so si zdrav niki pridržali prognozo.
79-letna Josipina Pertot, ki stanuje v Ul. Boveto 47, je na nizki leseni lestvi obrezovala veje drevesca, ko je nenadno zgubila ravnotežje — mogoče j’ je postalo slabo — ter se zgrudila na tla. Šele nekaj ur pozneje jo je nezavestno našla hčerka, ki jo je prišla obiskat. Ta je takoj poklicala rešilni avtomobil, s katerim so ponesre-čenko pospremili v splošno bolnišnic.).
Zdravniki so priletni ženi ugotovili hude poškodbe po glavi in ob; razu ter ohromelost udov, zaradi česar so si pridržali prognozo. Žena leži sedaj v I. zdravniškem od delku pod stalnim nadzorstvom zdravnikov, ki si prizadevajo, da bi ji rešili življenje.
Pri prometni nesreči se je sinoči laže poškodoval I9 le1:ni študent Ser-gio Fedrigo, ki stanuje v Ul. Mon-fort 1. Mladenič se je okrog 20.15 peljal v fiatu 1300 pe Ul. Filzi, na križišču z Ul. Torrebianca pa je trčil v citroen, ki je prihajal z desne in za volanom katerega je sedel 22-letni Franco Menezzi iz Reg gio Emilie. Pri trčenju se je Fedrigo pobil po levem ramenu in po glavi, da so ga morali z rešilnim vozom Zelenega križa odpeljati
v
_________ ,. splošno bolnišnico, kjer so mu nu
Ijali predvsem o medobčinskem na- dili prvo pomoč. Okreval bo v 8 ertu za turistični razvoj tega važ I dneh.
sami zavzeli 70.000 kv. metrov razstavnega prostora.
Na vrsti za skorajšnji as so še tri mednarodne prireditve, na katerih bo sodelovala. Furlanija Julijska krajina oziroma posamezne ustanove iz naše dežele. To so sejemske prireditve v Brnu na Češkoslovaškem (od 8. do 17. septembra), na Dunaju (od 8. do 15. septembra) in v Gradcu. Na teh treh sejmih bo sodeloval odbor za enotno gospodarsko propagando iz Trsta, ki mu predseduje dr. Caidassi, predsednik trgovinske zbornice in začasni predsednik deželnega združenja trgovinskih zbornic. Odbor bo pripravil na teh tujih sejmih poseben paviljon, v katerem bo prikazal gospodarske .jjlasti pomorske naprave ih pomol VII.) ter turistične privlačnosti našega področja. Odbor, ki ga bo na omenjenih sejmih zastopal glavni tajnik Co-goj, bo poskrbel tudi za razdeljevanje propagandnega materiala o našem pristanišču in o našem turizmu med strokovnjaki in obiskovalci razstav.
Uspešna akcija
proti ponarejevalcem živil
Pred nekaj dnevi so finančni stražarji v Trstu zaplenili približno 700 kg semenskega olja, mešanega z olivnim oljem. Pri prvem posegu 15. junija so zaplenili približno 300 kg takega olja pri nekem samozvanem proizvajalcu iz Juga, ki ga je hotel razpečevati kot olivno olje. Preiskava se je nadaljevala in financarji so izvedeli, da je še drugo skladišče v zasebnem stanovanju. Napravili so preiskavo in tako odkrili ter zaplenili še približno 400 kg olja. Lastnik je tako mešano olje prodajal kot olivno in je trdil, da je to pridelek iz njegovih oljčnih nasadov v Puglii.
Organi finančne straže nadaljujejo preiskavo, da bi odkrili morebitne druge ponarejevalce olja.
žavno cesto 202 z raznimi naselji v zgornji okolici, veliko nevarnost, za prometno varnost zaradi ozkih cest. Zato je župan izdal odlok o prepovedi vožnje tovornjakov po sledečih občinskih cestah: po cesti, ki pelje iz državne ceste štev. 14 in ki gre od trošarinskega urada proti Padri-čam; po cesti, ki gre od državne ceste 202 v Trebče; po cesti, ki povezuje državno cesto 202 s pokrajinsko cesto štev. 1 pri Banih in po cesti ki pelje iz državne ceste 202 v Padriče.
Nesrečen izlet
Mlad tržaški mizur je bil včeraj zvečer žrtev prometne nesreče, do katere je prišlo v bližini Buj na jugoslovanskem ozemlju. 26-letni Marino Rosi, ki stanuje na Trgu Barbacan 2, se je okrog 21. ure v svojem avtomobilu vračal z. izleta v Istro, ko je v bližuv Buj iz nepojasnjenih razlogov zgubil oblast nad vozilom ter zavozil s ceste na njivo, kjer je silovito trčil v drevo.
Tržaški avtomobilist, ki je bil priča nesreči, 31-letni Vezzio Panzani iz Ul. Milizie 9/4, je ponesrečenca naložil na svoj avtomobil ter ga
lagalo zaključne izpite, ali malo maturo, skupno 169 dijakov. U-spešno so opravili izpite 104 dijaki (61,5 odst.), popravne izpite jih ima 55, 6 jih je padlo, 4 pa so bili pripuščeni k izpitom v jesenskem roku. Skupno je torej polagalo zaključne in zrelostne izpite 260 dijakov, uspešno jih je opravilo 151, popravne izpite jih ima 91, padlo pa jih je 14. Običajno uspešno opravi popravne izpite velik odstotek kandidatov.
Letošnji izidi zrelostnih izpitov so na splošno boljši kot lani. Na prvem mestu je klasični licej, na zadnjem pa učiteljišče. Glede zrelostih izpitov na učiteljišču moramo žal pripomniti, da že več let ne opažamo nobenega napredka. Tudi tokrat bi radi na to opozorili vodstva učiteljišča v Trstu in v Gorici, ker želimo, da bi dijaki naših učiteljišč dosegli v prihodnjih letih boljše uspehe pri pouku in nato pri zrelostnih izpitih.
Maturanti, ki so uspešno opravili zrelostne izpite, so zdaj pred važno odločitvijo, da si poiščejo zaposlitev, ali nadaljujejo študij na univerzi. To ni lahka zadeva, saj gre za izbiro poklica. Nekateri so se že odločili, drugi pa še ne. Nasvet profesorjev in staršev je zelo važen, maturant pa se mora sam pozanimati, da se ne bo čez kakšno leto kesal. Maturanti s klasičnega in znanstvenega liceja običajno nadaljujejo študij na univerzi, z učiteljišča in trgovske a-kademije pa si iščejo zaposlitev. Zdi se nam, da bi moralo več maturantov s trgovske akademije in učiteljišča nadaljevali študij. Prav tako opažamo, da se premalo naših maturantov odloči za študij modernih jezikov in agronomije. Koristno bi tudi bilo, da bi se nekaj dijakov, ki so dokončali srednjo šolo in uspešno opravili zaključne izpite, vpisalo na kmetijski strokovni zavod. Imamo nekaj agronomov, nimamo pa sploh kmetijskih izvedencev, ki jih krvavo potrebujemo in jih bomo še bolj, če bomo hoteli, da se naše kmetijstvo ohrani in napreduje.
Tudi tokrat moramo žal ugotoviti, da niti v prihodnjem šolskem letu ne bomo še imeli strokovnih zavodov v Trstu in Gorici, čeprav so napi jih že lani in predlanskim obljubljali. Tako se bo spet povečalo število slovenskih fantov in deklet, ki se ne bodo mogli strokovno usposabljati za poklic v materinem jeziku. Kakor smo že vekrat poudarili, tehničnih o-vir ni, potrebna je, le politična volja in večje razumevanje najvišjih pristojnih oblasti za potrebe slovenske narodne skupnosti v Italiji.
400 km dolgega voda proti Dunaju. Računajo, da bo prva nafta lahko stekla po naftovodu nekako v prvi polovici 1970. leta; finančne investicije bodo znašale 700 milijonov šilingov ali okoli 42 milijard lir. Zmogljivost naftovoda Trst-Ingolstadt, ki je preračunana na 50 milijonov ton surove nafte na leto, bo omogočala istočasno napajanje obeh čistilniških središč v Ingolstadtu in v bližini Dunaja, poleg tega pa bo ostalo na razpolago še nekaj dodatne zmogljivosti za primer, da bi morali iz Ingolstadta dovajati nafto tudi v druga zahodnonemška središča v «vzvratni vožnji« po tamkajšnjih naftovodih, ko bi iz katerega koli razloga zmanjkalo nafte z druge strani.
Jutri na Opčinah sestanek ANPI
Tajništvo Združenja partizanov — ANPI sporoča, da bo jutri zvečer 1. avgusta ob 20.30 v dvorani prosvetnega društva na Opčinah seja pokrajinskega odbora in predstavnikov krajevnih organizacij A NPI. Na dnevnem redu je predvsem obravnavanje perečih vprašanj v zvezi z akcijo za priznanje partizanskih kvalifikacij.
Spričo važnosti dnevnega reda tajništvo naproša krajevne organizacije ANPI, da pošljejo na sejo svoje predstavnike.
Kmalu začetek del avstrijskega dela naftovoda
Avstrijski tisk postavlja te dni
v ospredje skorajšnji pričetek gradnje avstrijskega odcepa čez-
nnsnremil v tržaško bolnišnico Tu alPske8a naftovoda, in sicer iz pospremil v tržaški polnilnico. lu Mauthena-Wurmlacha pod prelazom Monte Croce Carnico do Wie-ner Neustadta, kjer se razvija avstrijska čistilniška industrija. Zvez-
so Rosiju ugotovili rane na ustnicah ter poškodbe na zobeh, podplutbo na boku in udarce po udih. Pridržali so ga na II. kirurškem oddelku, kjer se bo mizar zdravil tri tedne.
ni kancler Klaus bo prihodnji ponedeljek prvi zavihtel kramp in s tem pričel z delom za speljavo
liiniiiiilitiiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiimii
IZPRED KAZENSKEGA S0DISČA
Do zob oborožen mladenič je res grozil prijateljici?
Sicer pa so že ugotovili, da je mladenič duševno neuravnovešen
Zborovanji KPI
Tržaška federacija KPI sporoča, da bo drevi ob 20. uri na trgu pri Banih javni shod KPI, na katerem bo govoril deželni svetovalec Dušan Lovriha o sedanjem političnem in gospodarskem stanju Trsta.
Jutri ob 20. uri pa bo Vittorio Vidali govoril o gospodarskem položaju Trsta na javnem shodu v Ul. del Prato pred hišno številko 8.
Prepoved vožnje tovornjakov po ozkih cestah
Županstvo je ugotovilo, da predstavlja promet tovornjakov po občinskih cestah, ki povezujejo dr-
Na zatožni klopi tržaškega kazenskega sodišča (predsednik Fa-zio, tožilec Ballarini, zapisnikar Strippoli, obramba Amodeo) je včeraj sedel v pripornem stanju 23-letni Simeone Milotich iz Ul. Mar-tiri della Liberta 5, šofer po poklicu, ki je bdi obtožen številnih prekrškov v zvezi z nekim dogodkom, ki se je odigral pred dvema tednoma v Ul. Giulia in deloma v starem mestu.
Bilo je nekaj po 18. uri 17. julija, ko je natakarica Dora Re-divo, ki dela v baru Trento v Ul. Giulia, obvestila po telefonu policiste letečega oddelka, da je malo prej zapustil lokal neki mladenič, ki je bil popolnoma iz sebe ter grozil, da bo šel v staro mesto, kjer bo ubil neko prostitutko po imenu Lucia. Mladenič se je odpeljal v staro mesto z avtom.
Policisti se niso obotavljali ter so takoj poslali v staro mesto marešala Furlana in brigadirja Luonga. Policista sta se ustavila

Kampanja 7.a varnost na cestah jc v polnem teku. Na raznih mestih so nalepili lepake z opozorili voznikom, da. previdno vozijo. Po vseh cestah je zdaj velik promet in previdnosti ni nikdar dovolj. Največ nesreč se pripeti zarati prevelike brzine in neprevidnega prehitevanja
na Trgu Cavana ter šla do hiše, kjer stanuje Lucia. Prav v tistem trenutku je prišel iz hiše mladenič, ki je bil na las podoben moškemu, katerega je opisala natakarica Dora. Agenta sta ga ustavila in legitimirala, šlo je prav za Miloticha. Ker je bil mladenič na videz vinjen, so ga odpeljali v bolnišnico. Pri preiskavi so našli pri njem revolver na bobenček kal. 12 s tremi naboji pripravljeno na strel. Mladenič je imel nadalje pri sebi nož z desetcenti-metrskim rezilom.
Pozneje okoli 21. ure je Milo-tich poskušal napraviti samomor v bolnišnici. Razbil je kozarec ter si z drobcem poskušal prerezati žilo na levem zapestju. Naklep se mu ni posrečil, ker je njegovo početje opazil policist, ki ga je stražil.
Policijski agenti so potem zaslišali tudi žensko, s katero je mladenič živel skupaj takorekoč zakonsko življenje. Lucia je zanikala, da bi se bila kdajkoli skregala z Milotichem. Čeprav je bila zadeva in sploh vse okoliščine, ki so jo spremljale zelo nejasna, so policisti prijavili mladeniča sodišču zaradi sledečih prekrškov: 1. nedovoljena nošnja navadnega orožja; 2. nošnja orožja za katerega se ne izdaja dovoljenje; 3. pijanost; 4. vožnja avtomobila v vinjenem stanju in 5. hude grožnje proti ženski, s katero je živel.
Včerajšnja obravnava se ni zaključila. Pričala sta samo policijska agenta, medtem ko je bila ženska odsotna. Sodniki so sklenili, da se odpošlje sodnijske akte preiskovalnemu sodniku, ki naj u-vede formalni postopek ter poskrbi za psihiatrskl pregled obtoženca. Menili so namreč, da je ta sklep popolnoma upravičen spričo duševne neuravnovešenosti obtoženca, ki je sedaj v psihiatrskl bolnišnici, kjer je bil tudi že prej.
Gozdni požar pri Devinu
V devinskem borovem gozdiču Je včeraj nekaj po 13. uri nastal požar, ki je zajel okrog tisoč kvadratnih metrov zemlje. Na kraj požara so na poziv devinskega komisariata prihiteli gasilci z Opčin, ki so v manj kot eni uri pogasili plamene, škode na mladih drevesih je za približno 18 tisoč lir.
Od sobote do ponedeljka tradicionalni festival Dela
V	soboto ob 19. uri se začne v Dolini tradicionalni praznik slovenskega glasila tržaške federacije KPI «Dsla», ki se bo nadaljeval v nedeljo in zaključil v ponedeljek.
Po uradni otvoritvi v soboto bodo ob 20. uri nastopili pevski zbori iz Doline, Boljunca, Ricmanj in Boršta ter folklorna skupina iz Boršta, Po nastopu pevskih zborov b) ples.
V	nedeljo se bo festival začel ob 16. uri s koncertom godbe iz Doline. Ob 18.30 bosta govorila sena tor Paolo Šema in deželni svetova lec Dušan Lovriha. V popoldanskih urah bo nastopila tudi folklorna skupina z Jesenic s pestrim programom jugoslovanskih narodnih plesov. Zvečer bo ples z orkestrom z Jesenic.
V	ponedeljek zilečer bo nastopil ansambel ((Bordon«, nakar se bo nadaljeval ples. Na prireditvi bo deloval dobro založen bife.
Lepa predstava « Vesele vdo ve» na gradu
Končno smo mordr dočakali tisto vreme, ki bo omogočilo normalen potek napovedanih prireditev na prostem. Tako je imela včerajšnja «Vesela vdova» no gradu v tem pogledu vso srečo: prijetno ozračje, brez vsakega vetra in vsi prostori zasedeni.
Operetni ansamb?’ budimpeštan-skega narodnega gledališča se za svoja gostovanja v tujini pripravi z vso resnostjo. Brez pridržka lahko včerajšnjo predstavo v vseh pogledih pohvalimo: lepa in bogata scena in prav tako kostumi. Izvajalci vseskozi na mestu, kar je občinstvo potrdilo s pogostim ploskanjem po lepo odpetih pesmih pa tudi po izvrstnem baletnem nastopu v drugem dejanju «Vesela vdovam je sicer v primerjavi z nekaterimi drugimi operetami dokaj turnirjem*, zato pa toliko bolj plemenita prav v petju Zanimivo je, da je občinstvo — ki je bilo v večini mlado — kljub sedaj prevladujočim drugačnim okusom to petje prav lepo sprejemalo. In na koncu ni manjkalo navdušenega ploskanja pod samim odrom.
JUTRI IN V PETEK NA GRADU
«MA YA»
Jutri in pojutrišnjem bo ansambel madžarskega narodnega operetnega gledališča iz Budimpešte nastopil na gradu Sv Justa — prvič v Italiji — z opereto - revijo Sza-bolcsa Vengesa «Maya». Fenges je prav s to opereto začel kariero skladatelja in je že napisal. 32 operet, ali revij. 121 glasbenik motivov za filme in približno 800 popevk.
V vlogi Mape bo tokrat nastopila Zsuzsa Lehoczkg, poleg katere bosta zelo znani subretki Erzsi Ga-lambos in Aniko Ferfoeldi in pa komik Robert Ratongi, ki je bil lani nagrajen zaradi svojega umetniškega ustvarjanja domu in po svetu z največjo nagrado.
Prvo dejanje operete poteka v Parizu. Po sirelu iz samokresa iz ljubosumja se scena popolnoma spremeni in se vsi znajdejo v Afriki, in sicer v a’žirskem baru «Bar-lara», kjer se shajajo vojaki tujske legije. Zgodba se zaključi v Parizu, kjer vsi najdejo srečo.
Rezervacije vstopnic sprejemajo v Pasaži Prott’ 2, tel. 36-372. S Trga Goldoni bodo vozili posebni avtobusi, ki bodo na razpolago tudi ob koncu predstave
Darovi in prispevki
Namesto cvetja na grob pok. Iva. ne Škabar daruje Lojzka Oijak 1000 lir za Dijaško matico. V počastitev nepozabnih sinov Justa in Alberta Cljak todriije matna 1006» lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob pok. Ivanke Pečar daruje Ana Lav. renčič 20CO lir za DijaSko matico.
STOLPEC
INA
INVESTICIJA, KI:
*	ZMANJŠUJE DAVKE
*	NI PODVRŽENA ZAPUŠČINSKEMU DAVKU
Preden nadaljujemo z obravnavanjem raznih vrst zavarovanja, bi vas opozorili na dve pomembni točki življenjskega zavarovanja, na koristi, ki jih daje življenjsko zavarovanje in jih ne more dati nobena druga investicija. Mislimo namreč na davčne olajšave, ki jih uživajo pogodbe življenjskega zavarovanja in ki so z zakonom dovoljene z ozirom na socialni značaj teh pogodb.
Prva korist; zavarovalne premije, ki jih plačujemo letno, se lahko odbijejo pri prijavi dohodkov za dopolnilni družinski davek. To je določeno s čl. 136. Zakona o neposrednih davkih in z odlokom Centralne davčne komisije iz leta 1964. Na ta način dosežemo zmanjšanje davčnih dajatev.
Evo, konkretno: Davčni obvezanec, ki prijavi 5 milijonov obdavčljivega dohodka, bi moral plačati 300.000 lir dopolnilnega davka (če ne upoštevamo dodatnega davka). Če pa plačamo 50.000 lir mesečne premije, znaša obdavčljivi dohodek 4.400.000 lir in se zaradi tega zmanjša stopnja obdavčljivosti od 6 odst. na 5,68 odst. Vsled tega se davek zmanjša od 300.000 na 249.920 lir, kar predstavlja 50.080 lir prihranka; ta prihranek se ponavlja vsako leto.
Druga korist: oprostitev zapuščinskega davka. Ta davek moramo plačati državi, ko prevzemamo dediščino. Zapuščinski davek je progresiven in se odmerja na podlagi vrednosti premoženja in sorodstvene stopnje med pokojnikom in dedičem. Tudi pri prenosu manjšega premoženja (npr. stanovanje, zemljišče, bančne vloge itd.) lahko znaša davek nekaj milijonov lir.
Npr.: Dva otroka, ki sta podedovala po očetu 35 milijonov lir vredno premoženje, morata odšteti državi približno 4 milijone lir. če pa 35 milijonov lir predstavlja likvidacijo pogodbe zavarovanja po smrti' očeta, sinovi - dediči sploh ne plačajo zapuščinskega davka.
Prednost življenjskega zavarovanja ni torej samo v tem, da si lahko z gotovostjo oskrbimo željeno glavnico, ampak uživamo pri njem tudi davčne olajšave na osnovi točno določenega zakonskega predpisa — čl. 1920 Civilnega zakonika, ki določa, da je zavarovana vsota lastnina koristnika in da za radi tega ne spada v dediščino pokojnega zavarovanca.
Res je zato, da je življenjski zavarovanec privilegiran davčni obvezanec, ker plačuje manj davka; dediščina, ki je sad življenjskega zavarovanja, ostane neokrnjena in tako več velja kot druge dediščine, katere zmanjša zapuščinski davek.
Če želite podrobnejša pojasnila, nam pošljite priloženi odrezek prilepljen na dopisnici.
KDOR DOBRO PRERAČUNA SE ZAVARUJE
Ime
I
^ Priimek I Ulica | Poštni kodeks in mesto
I
Pokrajina
Spoštovani
ISTITUTO NAZIONALE DELLE ASSICURAZIONII Via Sallustiana 51	|
0010U ROMA .
| PD/15
*
Poletne prireditve;
PAHK MIKAMAKSKEGA GHAIJIh
predstave »Luci lu zvokin. Ob 31 $
«Uer Kaisertraum von Miramaren ’ nemščini; ob 33 45 ((Massimiliaiio Carlottaii v italijanščini. Avtobus M* 1/. Barkovelj, postajališče tramvajsl «6» proti parku ob 21. in ob 22 15 t®r, od parka proti Barkovljam po predstavah
Opereta na gradu Sv. Justa. Dre'-
ob 21. uri »Vesela vdova« Franca L®-ha-rja v izvedbi velikega državneg3; ansambla iz Budimpešte. Jutri in L petek ob isti uri, prvič v našem mestu, «Maya» Szabolcsa Fenyesa. Pred, prodaja vstopnic v osrednji blagajn1’;: Pasaža Protti 2, tel. 36-372.
Kino
Nazionale — zaprto.
Grattacielo 16.00 «La donna del West» | Doris Day. P. Graves. Technicolor
Fenice — zaprto.
Eden 16.30 »Giochl d’amore». V trat1', coščini s podnaslovi v italijanščin1'! Prepovedano mladini ood !8 ietotn-
Exce!sior 16,00 «Una iena in cassH forten. D. Nabokov. Technicolor.
Hitz (Ulica San h rancesco štev lj 16.00 »Carmen Baby». C. Ringer, Mahler. Eastmancolor prepoveda’ mladini pod 18, letom.
Alabarda 16,30 «Ad un passo 'daliTtj-j fernon. Marshall Thompson, K1 Lavvrence. Technicolor.
Moderno — zaprto. V petek: »Fart1’-per rinfernoii. G. Peppard. Tech0*'! color. Prepovedano mladini pod Bj letom.	i
Filodrammatico 16.30 «Tecnica per d11 massacroii. Glen Cobos. ColorscoP®
Aurora 16.30 «Piccolo Cesare«. E. 85 blnson. Detektivka.
Cristallo — zaprto
Capitol 16,30 «Dove si špara dl P10’: A. Grant. Technicolor. Prepovedan’ mladini pod 16. letom.
Impero — zaprto.
Vittorio Veneto 17.00 »A doppia m3”'! data«. J. P. Bel.mondo, A. LuaW': Technicolor. Prepovedano mlad'1®1 pod 16. letom.
Garibaldi — zaprto.
Astra — zaorto.
Ideale 16.30 «Angelica ragazza j®*’' Romy Schneider, J. P. Belmond'1, Technicolor.	I
Abbazia 15.00 ((Cleopatraii. E. TayWr R. Burton. Technicolor.
SPDT priredi v tednu velik®* šmarna dva skupna izleta za mladij ki bi želela preživeti nekaj dni 1
Julijskih Alpah. Prvi Izlet bo od
It
do 18. avgusta: lz Staničeve koče D do udeleženci obiskali Triglav in #1. govo soseščino (Cmir, Rjavlno I111'
Drugi izlet, ki Je namenjen nek0'* ko bolj izkušenim planincem, bo tr. jal od 21. do 25. avgusta. IzhodiS'® točka bo v koči Pellarinl nad Ovu vasjo, odkoder se bodo izletniki P vzpeli na Viš, Montaž in na Pont®- ;
Ob istem času, od 21. do 25. aVfJf sta, bo tudi Izlet za najmlajše P13,! ce (od ll. leta naprej). Izhodiš^, točka za to skupino bo Nevejslto st. io, od koder se bodo povzpeli JJI iste vrhove kot druga skupina. po lažjih poteh.
Oba izleta bodo vodili izkušeni M diči. Vpisovanje in ostale inform3’ je v Tržaški knjigarni do 1. avgdsl
* • *
ALPINISTIČNI TABOR
Alpinistični odsek SPDT pfJe) tabor alpinistov in planincev od,,, do 8. sept. na Creti Grauzarll. j, bor je namenjen vsem ljubitelji planin. Vpisovanje tn inform®®,; v Ulici Geppa 8. Mesta so 0lt jena.
* * *
SPDT priredi v četrtek, IS. av»a’
turistični izlet z avtobusom na ško z ogledom Celovca, Gosposvets* ga polja in Vrbskega jezera. vanje v Ul. Geppa 9.
TRST — Ul. sv. Frančiška Tel. 61 792
bo od 5. do 25. avgusta ZAPRTA
zaradi prenovitvenih del-Zato naproša odjemalce' še posebno pa naročnik® raznih knjMžnih zbirk,
sc v primeru potrebe zglasijo pri njej še ,a mesec.
Povratek in odhod iz kolonije SDD v Nabrežij
Slovensko dobrodelno društvo vf(]i
stu obvešča starše, da se danes %i jo dekliče iz kolonije v Nabf®!(» Ob ll, uri bodo v mestu na avt° gl' ni postaji, Trg Libertži. AvtobijV šel preko Sv. Križa, Proseka, Trebč. Starši iz teh krajev naj v kajo otroke na postajah ,	^
Slovensko dobrodelno društvo ,f časno prosi naj bodo dečki n3, f dežu društva v Ul. Machiav®'1 jutri, 1. avgusta ob 16. uri °d J der bo odhod v kolonijo za 0 turnus.	,
Včeraj-danes
ROJSTVA, SMHT1 IN POB0^
Dne 30. julija 1968 se Je v tj rodilo 12 otrok, umrlo pa je ® UMRLI SO: 64-letni Cobol ro, 85-letna Nunziata Fornitt® fj Cariola, 76-letna Giuseppina c por. Vezzosl, 57-letn! Giulio s,| 75-letna Antonia Kuret vd. J® % 85-letna Rosa Zagurnii vd. Ca»,
81-letni elemente Forzianl, Sergio Devescovi,
J4-I'
DNEVNA SLUŽBA LEKAB^ (od U. do 16 ure)
AlPAlabarda, Ul. dellTstria 7.a Galeno, Ul. S. Cilino 36 (Sv. U De Leitenburg, Trg S Giova(" Mizzan, Trg Venezia 2.
NOČNA SLUŽBA LEKAH^I, (od 19.30 do 0.30)
Barbo - Carnlel, Trg Garlb®1, ( Giustl, Ul. Bonomea 93 (Greta)-dina, A11TGEA, Ul. Glnnastlca ,3 Papa, Ul. Feiluga 46 (Sv. Al°J
Ohrabrujoč dialog Ciprčanov
ZA MIR
na
SREDO-
ZEMLJU
o lastni bodočnosti
Razgovori med predstavniki ciprskih Turkov in Grkov pričajo o relativno zelo ugodnih pogojih za dosego sporazuma Uveljavitev politike nevmešavanja, korak naprej po poti miru
Edina možna pot za rešitev raz-n'a vprašanj posameznih dežel je v dialogu njenih državljanov ter Političnih dejavnikov. To lepo do-kazuje prav novi razvoj dogodil na Cipru. Takisto pa ta Pokazu.jp oziroma potrjuje tudi Pravičnost ocene, da katero si P°di vmešavanje, s kakršnimkoli ^govorom ter s katerega koli vidika. nedvomno resno otežkoča ter oddaljuje samo rešitev.
Ciprsko vprašanje sestoji v tem, da Ciprčani žele neodvisno in suvereno ciprsko republiko, tujim interesom pa odgovarja, da bi ta država postala čim bolj šibka o-k*roma da bi bila odpravljena. Iz lega se je tudi razvil načrt Aten o priključitvi otoka Grčiji, kot tujk načrt Ankare o njegovi raz-?elitvi na dve ločeni državi, gr-sko in turško.
Pred dvema mesecema se je Prašanje končno znašlo v rokah samih Ciprčanov. In prav od te-?a trenutka se je potem ko je le-a viselo na mrtvi točki, povzro-
čila
mnoge spopade tako na sa-
JPem otoku kot tudi med Atenami d Ankaro, budilo apetite Atlant-skega pakta za intervencijo ter Ambicije ZDA in Velike Britanije, P°gojevalo vznemirjenost Moskve ln kalilo vode Sredozemlja — P°_kazalo kot relativno ugodno za eS'tev, v nasprotju z vsemi do-ddanjimi ocenami. Od marčnega P°ziva in U Thantovega predloga, a ciprski Turki in Grki sami med abo rešijo svoje odnose in s tem I republike — kar je pomeni-da morajo Atene in Ankara, akor tudi vsi ostali neciprski de-J^vniki, prenehati z vmešavanjem ta spor — je tudi dialog med takimi in grškimi prebivalci po-•al brez večjih zaprek.
.Čeprav Je dobršen del onega, str L,Sta s' doslej na mnogih se-.,ankih med sabo povedala tur-Predstavnik Denktaš ter Ma-sov odposlanec Klerides, jav-
l U
Kario;
Posti
jav;: neznan, je vendarle bilo ob-srv,Jeno to> kar je v celotnem poru bistveno. Po dolgoletnih dra-n , .Plačanih izkušnjah so ciprski *n Turki razumeli, da nji-te_Vlrn interesom odgovarja le eno-, ' . neodvisen Ciper. To resnico v 2e leta slutili, p;, jim je prav v tavanje neciprskih elementov notranje zadeve republike one-^gocalo, da bi to slutnjo spre-
lifi^P v spoznanje za številne po-šanCne voditelje. Zdaj, ko je vpra-- ■ prišlo izključno v ciprske se je šele pokazalo, kako ne-
noke,
nje ^n°. Je bilo dosedanje lomlje-lit kopij okrog vprašanja razdela,6 nli priključitve Cipra Grčiji.
v tako je postalo očitno, da ni-2(mne Grki ne Turki z otoka, ranilo ^katerih izjem, bili pobud-sdo, , 'dej, ki so v bistvu prija ,a'e. da je ciprski spor leta jjjjpJJJa bil izjemno nevaren in
da je po dvostranskih govorih Denktaša in Kleridesa
jUMjt V.BejrutU' Za' zg0. J.u"ja v Nikoziji — se pre-
ZUH govoriti o doseženih re-
n atih. Tudi ne gre v naprej
svati končne rešitve, ka-
PPedvidi
l||,'|l|||||||lll„||,|||||,l,||||||||||||(|llllnlll,ll|l
Orjaška garaža
ia^Jiaško garažo, grajeno iz stekla v ernenta, bodo v kratkem odprli najv°'-t;U ^ovgor°d Gre za enega nslu.^Cjih in najbolj opremljenih bo n°s.tnih objektov te vrste, ki Po,^ ?d'l «prof'laktičnos> nego in gfari v osebnim avtobusom. Iz-'nštit '» S° leninSrajski inženirji tektj Uta *^iproavtot.rans» ter arhi-
ModeiUS*'anove «Pr°nistrojprojekt».
skVj 1 ie zdaj razstavljen v Mo-
kor ne bi bilo modro biti pretiran optimist. Zakaj prva faza medciprskih razgovorov, prvih brez vmešavanja od strani, bi se imela nadaljevati 29. avgusta. Toda, to bo že druga faza in morda tudi korak k dokončni rešitvi. Vendar je že danes, po končno le začeten dialogu med samimi Ciprčani, jasno, da dve etnični skupini imata podobna gledišča o mnogih vprašanjih. Predvsem kar se tiče tega, da je nemogoča razdelitev ali priključitev otoka k Grčiji. Zatem pa tudi v pogledu možnosti oziroma neogibnosti o-hranitve republike, v kateri bodo tako Grki kot Turki uživali popolno enakopravnost.
Pred nami je, potemtakem, naslednja faza dialoga med Ciprčani. V teku nje se bodo, kot je bilo rečeno v Nikoziji, razgovar-jali oziroma pogajali o «pomemb-nih vprašanjih*. Zlasti pa opogumlja v tem pogledu to, da so Ciprčani, zahvaljujoč dejstvu, da so sami začeli reševati lastno u-
sodo, še pred začetkom reševanja omenjenih vprašanj začeli — za-kar je, kot je bilo rečeno v skupnem komunikeju po nikozijski fazi dialoga, treba «imeti dokaj potrpljenja* — odstranjevati z otoka barikade, stražarnice, bunkerje in bodečo žico. Postopno so bile odpravljene tudi blokade posameznih naselij, kakor tudi «zelene linije*, ki so mesta spreminjale v dve fronti, kjer ni bilo prehoda.
Vse to ustvarja pogoje za uspešen razgovor o Cipru v smislu gesla: Ciper Ciperčanom. čedalje več je tudi znakov, da voditelji obeh etničnih skupin pravilno ocenjujejo nevarnost pred provokacijami, ki jih povzročajo neciprski dejavniki, kateri bi hoteli preprečiti nadaljevanje začetega dialoga ter obvarovati svoje dosedanje pozicije.
Mirna rešitev ciprskega vprašanja, tako kot odgovarja intere-sim ciprskih Turkov in Grkov, lahko znatno prispeva k naporom za pomiritev na Sredozemlju.
Bo še sonce, pravijo. Govoriš o soncu in takoj pomisliš na morje, na vse neštete peščine tega sveta, na užitek kopanja v hladečih, a ne hladnih valovih. Zdrkni z vozilom do Hvara, dol po cesti najlepše evropske obale, tam človek najde vse, kar si želi: sonce in morje, zelenje in modrino, mir in
zabavo. Pač, kar si želi
VZPON IN POLOM ITALIJANSKEGA FAŠIZMA
Kako je Mussolini na volitvah leta 1921
izigral starega lisjaka Giolittija
Tržaški fašisti so bili prvi, ki so nastopili v črnih srajcah - Z njimi je simpatiziralo vse, kar se je ponašalo s svojim italijanstvom - Uboji in požigi fašističnih škvader - Usodna razcepljenost ital. delavskega gibanja
Z nasiljem do oblasti. Vsaka vojna je preizkus sile, fizične sile, ki jo vodita strategija in taktika. Omenili smo že, da je v vrste fašistov stopilo mnogo demobiliziranih vojakov, ki so hoteli «ovrednotiti svoje zmage*, še nekaj moramo dodati. Italijanska vojska je zlasti v zimi 1917-1918, po zlomu pri Kobaridu, posvetila posebno pozornost udarnim četam, bolje rečeno vodom, ki so bili znani kot «arditi» Mednje niso sprejemali samo poštenih in pogumnih vojakov, marveč tudi — z izgovorom, naj bi tako oprali svoje prestopke — bivše kaznjence. Arditi so uživaii posebne privilegije.
Težko je reči, koliko je bilo teh arditov, ki so pomagali ustanavljati prve fašistični oborožene oddelke, škvadriste. V arhivu Inštituta za zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, v italijanskem oddelku, je dokument iž Trsta, ki govori, kako je biV oddelek tržaških fašistov prvi, ki je nastopil v črnih srajcah (omenjeno je celo, kje so bile kupljene in koliko so stale) in vojaških hlačah, ki so jih dobili iz vojaških skladišč.
Prav v Trstu je s fašisti takoj od samega začetka simpatiziralo skoraj vse, kar se je ponašalo s svojim italijanstvom. O nacionalistih smo že pisali Med mladimi oficirji so bili prav oni, ki so skrbeli za propagando v vojski, tisti, ki so pozdravili fašizem. O tem govore še posebej spomini pisatelja Stuparicha, ki je bil prepošten, da bi .o odobraval. Z nadaljnjo okrepitvijo so si fašisti pridobili vse simpatije še generalov in civilne uprave, ki ji je načeloval komisar Mcsconi. Tržaško italijansko časopisje iz te dobe priča, da so meščanski krogi, ki so do zadnjega bili zvesti avstrijski podložniki, saj so pod monarhijo dobro živeli m služili, obrnili jadro in postali kar vneti patrioti, svojo vnetost pa so dokazovali z močnimi simpatijami do mladih fašistov. Tudi Trst je imel številne «figli di papš», ki so se uvrstili v nove čele.
Ali se je moč čuditi, če povemo, da se je nova politična sila
v Trstu razbesnela prav nad Slovenci? Požig Narodnega doma 13. julija 1920 je bil prvi večji požig v vsej Italiji, zahteval je tudi človeške žrtve. Že takrat je vojska stala na strani fašistov.
Sila, ki je najprej udarila po narodno zavednih Slovencih, se je nato zagnala pro'i socialistom, proti komunistom. Saj je v Trstu in Istri, prav tako pa tudi na Goriškem, večina socialistov prešla v vrste komunistov (ustanovitev KPI v Livornu1 jartudrja 1. 1921). Zgodovinar fašističnega gibanja A. Tasca (Lorigine del fascismo) priznava, da je bil fašistični bes najhujši v pokrajinah Trsta, Istre in tudi, čeprav manj, v Gorici. Zgorelo je 134 poslopij 100 kulturnih krožkov, 2 delavska doma (Časa del popolo), 3 zadruge.
Že v času upravnih občinskih volitev oktobra-novembra 1. 1920 je fašizem stopil iz svoje izolacije. Takrat je Mussolini v svojem «11 Popolo* že bil zapisal: «Dve bojni področji sta — ali za Lenina ali proti njemu, ali z narodom ali proti njemu.*
Opredelil se je v tem času celo proti nacionalistom, toda tako, da jih je prekosil s svojimi zahtevami po nacionalizmu, ki mora biti imperialističen, po fašizmu, ki mora biti ekspanzionističen, a sam fašizem, da ne more obtičati pri monarhiji, ki je nad njo še nacija. Po tudi je menil, da na Sredozemlju ni moč uspeti samo z nadzorstvom nad Jadranom, ki je le njegov skromen zaliv. V tem grmu je tičal zajec, šlo je za novo metamorfozo dučeja.
Novembra je bila podpisana nova pogodba z Jugoslavijo, določene so bile nove meje. Reka je postala samostojna državica, v
razcepljen na komuniste in socialiste. Ti pa so bili ponovno razdeljeni na desničarske reformiste, ki so v parlamentu imeli večino, in na center, ki je ostal zunaj komunistične partije, a se je deloma k njej nagibal.
Pri vseh fašističnih divjanjih sta vlada in policija stali na strani fašistov. Z besedo sta tu in tam le obsodili preostro divjanje črnih
Radio Trst A
roči f' 8 l5' li la. 14.15, 20.15 Po-"ia V 7 00 Koledar - 7.30 Jutra-skih ® as^a - 11 -35 Šopek sloven-JaCn Pesmi - 12.00 Harmonikar s tvL, .	12.10 Kalan: «Pomenek
Kar : u,sa'kami» - 12.20 Za vsako-v«nio i i 1^ 30 Glasbeno poto-Bovii 0*°1' sveta - 17.00 Orkester VetniL*Cquu 17.20 Guarino: «Od-ba K za vsakogar* - 17.30 Glas-lWta vaa transistornik - 18.15 Ve . n,pSt' književnost in prireditvi,, ,0 Kumer: «Ljudske pes-19.10 \ 8'30 Barrierov orkester -• l9 9ftLaP'nc: Higiena in zdravje Spor, Kazkuštrane pesmi - 20.00 20.35 Simf. koncert - 21.05 bav aso .knjižno polico - 22.05 Za-na glasba.
i2 Trst
tja 88 Tržaške pesmi - 12.25 Tre-fap - 13 40 Mozart: «Cosl
730 o K°Per
točila’ 8;30, 12.30, 15.00, 17.00 Po-Porjp.T 7.45 Jutranja glasba - 9.00 U.3n ^	10-00 Pori senčnikom -
12.5o f(ianašnji pevci - 12.00 in Oiof^asba po željah - 14.30 Fu-n° ■ le3«' 13-30 i ritmu z mladi-jenci “j00 Prenos RL. - 16.30 Go-I7.45 ®’asbene šole v Cerknem -Ritmi ,ac°no Puccini - 18.40 20.00 n1?'00 »n 20 "0 Prenos RL -23.li) 'Jrkester Frt.nkie Carle -azz - 23.35 Komorna glasba.
7 on l0na^n' program
točila 8;°0- 13.00, 15 00, 20.00 Po-" °-30 Jutranje pesmi - 10.05
SREDA, 31. JULIJA 1968
in 11.30 Ura glasbe - 12.05 Kontrapunkt - 13.20 F. Cigliano - 14.45 Plošča za poletje 16.00 Program za najmlajše - 17.05 Glasba za mladino - 19.15 Radijska priredba
-	20.15 Luigi Pirandello: «Henrik IV.* - 21.55 Simf koncert.
II.	program
7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila - 8.45 Orkestri - 9.40 Glasbeni album - 10.00 Roman - 10.40 Glasba po željah - 11 40 Plošča za poletje - 13 00 Pisan spored - 14.04 Juke box - 15.00 Motivi za vas -
16.00	Neapeljske pesmi - 16.35 Popoldanski spored - 18.20 Poljudna enciklopedija - 20.01 «11 serpente di mare* - 21 00 Jazz - 22.40 Nove ameriške plošče.
III.	program
10.00 Operna glasba - 10.30 L. Cherubini - 10.55 F J. Haydn -
13.00	Simf. koncert 14.30 Basist Josef Greindl - 15.30 Simf. koncert
-	18.15 Lahka glasba - 19.15 Vsa-kovečerni koncert 20.30 Bartok in Kodaiy 21.00 Glasbeni program - 22.30 Sodobno japonsko pripovedništvo.
Fitodifuzija
8.35 A. Dvorak, Schubert, Beethoven, Prokofjev - 12.30 Mozart
-	13.30 E. von Dehnanyi - 13.50 Sodobni italijanski skladatelji -15.30 Komorna glasba — Lahka glasba: 8.30 Glasba z vsega sveta
-	10.00 Jazz, pesmi, orkestri itd.
Slovenija
7.00, 8.00, 10.00, 14.00, 20.30 Po-
ročila - 8.25 Informativna oddaja
-	9.08 Glasbena matineja - 10.00 Pisan svet pravljic in zgodb 10.15 Počitniški pozdravi - 10.30 Pol ure z orkestri - 11.15 Pri vas doma -13.10 Iz baleta »Labodje jezero* P. I. Čajkovskega 13.30 Kmetijski nasveti - 13.40 Slovenske narodne pesmi 14.30 Priporočajo vam... - 15.05 Igramo za razvedrilo - 15.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 16.20 Glasbeni intermezzo - i6.40 Pesmi z južne poloble v izvedbi ansambla Vaclava Kučere - 17.00 Vsak dan za vas - 18.05 Mladina sebi in vam -19.00 Aktualnosti doma in po svetu 19.15 Rubinstein :n Chopin - 19.45 Naš razgovor 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Glasbene razglednice - 21.00 Daniio Švara: »Veronika Deseniška* - 23.10 Zaplešite z nami - 24.05 Literarni nokturno
-	Aco šopov: Pesmi.
Ital. televizija
18.15 Program za mladino - 19.45 Šport in kronike - 20.30 Dnevnik
-	21.00 Almanah - 22.00 Športna sreda - 23.15 Dnevnik.
II. kanal
21.00 Dnevnik - 21.15 Film «Cro-nache dei poveri amanti* - 22.55 Giovanni Pascoli
Jug. televizija
21.00 in 23.55 Poročila - 19.35 Kljukec kot Indijanec 20.05 Večer dveh veselih baletov koreografinje Majne Sevnikove - 21.35 Šest mladosti v enem mestu - 23.05 Perry Mason — film.
Dalmaciji je Italija tudi nekaj popustila, ker je dobila le Zadar in pa nekatere otoke strateškega pomena. In glej, Mussolini je ra-pallsko pogodbo sprejel, medtem ko se je zlasti dalmatinska italijanska iredenta čutila užaljena in je na vse pretege protestirala.
Italija potrebuje mii, to geslo je duče vrgel med svoje ljudi ter pozabil na svoje stare zahteve po Reki in Dalmaciji. Pristavimo, da se je na tak način — tako se zdi — hotel Otresti tekmeca D’Annun-zia pa Reki. kjer ge je nato italijanska mornarica decembra na ukaz Giolittija pripravila do tega, da je zapustil svojo rezidenco, na katero so streljali s topom in jo tudi zadeli. D'Annurzio je užaljen odšel, izgubi! pa je tudi vse svoje pristaše, katerim j-: bil slovesno obljubil, da živ z Reke ne pojde.
Najvažnejše v tem trenutku pa je bilo to, da je Mussolini menil, da mora računati tudi z Giolitti-jem, ker je pač že bila javna tajna, da tudi Giolitti računa s fašizmom. Tako se je zgodilo, da je Giolitti na volitvah 15. maja 1921 Mussolinija in fašiste sprejel kot kandidate na svojo listo. Stari lisjak je hotel s pomočjo fašistov izigrati tako socialiste kot katoliške «popolare», ki mu niso bili preveč naklonjeni. Toda Giolitti-jev manever je doživel popoln poraz. Prvič mu je Mussolini že pred volitvami povedal (Popolo dTtalia, 23.3.1921)' «Fašizem je velika mobilizacija materialnih in moralnih sil. Kaj hočemo? Brez napačne skromnosti je treba povedati: Vladati narodu.* Ni se pustil disciplinirati in je to pokazal, ko je prišel s svojimi 35 poslanci v parlament. Nobene hvaležnosti niso pokazali staremu Gio-littiju. Sicer je ta tudi po drugi strani igro izgubil, socialisti so bili ob nekaj mest v prid komunistov, katoličani pa so ostali pri starem.
Po Giolittiju je vodstvo vlade prešlo na take, ki sc v novih povojnih razmerah bili še možje manjšega formata. Vladne krize so se ponavljale, oborožene fašistične škvadre oziroma tolpe, ker jih je tako bolje imenovati, so se zaganjale predvsem proti delavskim strankam, socialistom in komunistom. Fašisti sr s silo prevzemali v svoje roke občinske uprave, sindikate. Uboji, požigi in stavke so se vrstili Tragedija je bila v tem, da je proletariat bil
III4IIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIH,
srajc, ali kaj, ko je vlada spričo hudega gospodarskega položaja trepetala, da bi se ne zgodilo še kaj hujšega, in sicer, da bi ne izbruhnila rdeča revolucija, ki so jo namerno in nenamerno slikali v najstrašnejših barvah, Vse je jasno govorilo, da je meščanska Italija v hudi kriz’.
IVO JUVANČIČ (Nadaljevanju sledi)
iimiimiimiiiimiiiiiiiiiimiiiHiiiiiiiiiimiiiimmii„iiii,|l|,,itii„|||,,„|||||,|„||||||,,,„|||||||,,|||||,„„rri|„
MNENJE UVAŽEVANE FRANCOSKE ZDRAVNICE
O psiholoških posledicah «pilule»
Objavljeno je končno bilo papeževo stališče glede vprašanja urejevanja rojstev, in sicer v encikliki »Humanae vitae*, kjer je katoličanom stroge prepovedana uporaba kakršnega si bodi kontracepcijskega sredstva, z namenom, da bi tako prispevali k obvladovanju pojava, ki danes že resno zaskrblja ves svet. Ne glede na vprašanje, kaj je vplivalo na papeža, da se je v pogledu omenjenega vprašanja postavil na stran manjšine v okviru komisije, ki jo je bil imenoval, da bi proučila samo vprašar je, pa je značilno, da se tudi mnogi katoličani ne bodo strinjali z njim, kar dokazujejo že prve reakcije od njihove strani, brž ko so izvedeli, kako je papež o tem odločil.
Toda pustimo to spregovoriti bi hoteli raje, kako o tem vprašanju meni večina strokovnjakov.
Prisluhnimo n.pr. mnenju francoske zdravnice JR., znane na področju ginekologije, ki je o tem vprašanju iznesla nekatera svoja mnenja v zelo razširjenem francoskem časopisu »Marie Clai-re». Iznesla jih je v nekem intervjuju, kjer je predvsem obravnavala vprašanje primernosti uporabljanja tako imenovane »pilule*, s posebnim ozirom na posledice, ki jih le-te povzroče.
Vprašanje: Ali lahko «pilula» povzroči spremembo značaja in vedenja žene?
Odgovor: Uporaba «pilule» vpliva na ženo tako, da postane bolj dinamična. Po določenem času občuti večjo potrebo po zabavi, izletih in podobnem. Neka mlada žena mi je pred kratkim zaupala:
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Primeren dan za sklepanje novih stikov. Pazite na predloge, ki jih boste dobili. Neki prijatelj vam bo priskočil na pomoč.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Z vašim delovnim programom ne bo šlo tako, kot ste računali, to pa vas naj ne spravlja v slabo voljo. Na račun ljubljene osebe boste slišali kak očitek
DVOJČKA (oj 21.5 do 22.6.) Ne nasedajte govoricam. Držite se svojih poslovnih zvez. Nekoliko več razumevanja z ljudmi, ki vas potrebujejo.
RAK (od 23.6. do 22.7.) Pazite na svoje stroške. S svojimi sredstvi ravnajte tako, da krijete najprej najnujnejše potrebe. V čustvenih zadevah bo vse v redu.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Glavne ovire so že mirne, vendar boste morali še pljuniti v roke, če boste hoteli posel speljati. V družini prijetno vzdušje.
TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ponudba, ki se vam daje, kaže kar
najbolje, vendar je to le zunanji videz. Srečne ure z osebo, ki jo ljubite.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Nekdo vas bo prosil za pomoč. Pazite, da mu te ne odrečete. Ne bodite preveč ljubosumni na osebo, ki jo imate radi.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Ne delajte si načrtov, ki jih ne morete izvesti. Ob vsaki težavi se zaupajte osebi, ki jo imate radi.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Dan bo ugoden za trgovske posle. Možne so koristne in ugodne pogodbe. Glede čustvenih zadev ne bo vse v redu.
VODNAR (od 21.1 do 19.2.) Predlogi bodo zelo mikavni, vendar jih ne smete sprejeti. Nekdo vas bo razočaral, ker ste v njegovo iskrenost slepo verjeli
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Le s popuščanjem in s pristankom na kompromis boste zadev*) pripeljali do primernega zaključka. Bodite ljubeznivi.
«Odkar jemljem 'pilule’, se je v meni nekaj spremenilo, v družbi govorim vse, kar mislim, čutim se bolj gotova in nimam več kompleksov kot nekoč...* «Pilule» namreč posredujejo organizmu nekakšen manjši višek hormonov, ki vpliva spodbudno m vitalnost. Ne sme se pozabit' tudi na psihološki učinek — odpravo strahu pred zanositvijo, ki je ženo osvobodil tudi pred to skrbjo
Vprašanje: Ali psihološki učinki kasneje izginejo?
Odgovor: Ne. Vendar ona lahna nervoza pred pojavom mesečnega ciklusa ostane, lahko se celo okrepi pri ženah, ki uporabljajo «pilulo».
Vprašanje: Ali so žene, ki u-porabljajo to sredstvo kot nekakšno obrambo pred nezaželeno nosečnostjo, postale neodvisne?
Odgovor: Ze s samo uporabo nekega kontracepcijskega sredstva poudarja žena svojo neodvisnost. Ona ni več prepuščena siučaju ali dobri volji svojega moža pri načrtovanju družine.
Vprašanje:	Ali je prišlo do
kakih izprememb v odnosih take žene do moža in moškim nasploh?
Odgovor: Imela sem pacientko, ki je bila zelo ljubosumna, brž ko se je mož na ulici ozrl in pogledal kako mimoidočo žensko. Ona danes ni več nesrečna zaradi tega. Ze sama misel, da bi mu za njegovo nezvestobo v kateremkoli trenutku brez najmanjše nevarnosti lahko povrnila v enaki meri, pomirja njeno ljubosumnost. Čeprav tu »pilula« nima kaj opraviti, marveč le misel, da se bo moški premislil, preden bi se odločil za nezvestobo.
Vprašanje: Ali pomeni to, da postajajo zdaj moški ljubosumni?
Odgovor: «Pilula», ki Jo jemlje njegova žena, ustvarja v možu, če že ne ljubosumnost, pa vsaj določeno vznemirjenost. Domala vsi moški se boje te ((revolucije«. Zakaj nič več niso popolni gospodarji situacije in tudi žena ni več samo predmet, ki bi bil njim na razpolago.
Vprašanje: Ali lahko zaradi tega v zakonu nastopijo kake spremembe?
Odgovor: Zelo redko. Nekateri možje, nasprotno, se povsem zavedajo tega, da je žena danes vse bolj povsod prisotna, samostojnejša in samozavestna. Po drugi strani so njene zahteve danes, ko se je rešila stalnega strahu pred nosečnostjo, mnogo večje.
Vprašanje: Ali »pilula« v kakem pogledu spreminja položaj žene v družbi?
Odgovor: Ne sme se v ničemer pretiravati. Psiha žene se ne more spremeniti od danes do jutri. žena je odraslo bitje z izdelanim značajem, do sprememb pa prihaja le v njenem dosedanjem obnašanju bodisi doma kot v družba.
IVAN REGENT:
SPOMINI
74.
Prvi maj 1946. leta smo praznovali na dirkališču Monte-bello v bližini Trsta. Ko so se ljudje proti večeru vračali s proslave, jih je v Ulici Carducci čakala tolpa italijanskih mladih nacionalistov in fašistov, ki so pod okriljem anglo-ameriškega vojaštva žalili Slovence in komuniste, pljuvali na nje, jih pretepali in razbijali njihove avtomobile. Tudi takrat smo znali proti nasilju fašistov in nacionalistov samo pismeno protestirati. Šele ko je nekaj mesecev kasneje italijanska nacionalistična drhal začela po fašistovsko nastopati proti Slovencem, se je proletariat dvignil in zamašil gobce italijanskim nacionalističnim razgrajačem in pretepačem.
V juliju 1946. leta je tržaška komunistična partija zaradi nekaj grobih napadov redarjev, ki jih je v na novo organizirano redarsko službo sprejela anglo-amerikanska oblast, proglasila splošno stavko in zahtevala razpust redarjev — Čerinov (kakor so jim pravili ljudje). Stavka je trajala šestnajst dni.
Bil sem član stavkovnega odbora. Stavka je bila politična. Po treh dneh stavke sem na neki seji stavkovnega odbora predlagal, da bi s stavko prenehali ali pa sprožili revolucijo. Ker pa revolucije takrat ni bilo več mogoče izvesti, bi bilo, tako sem poudaril, najbolje stavko končati. S svojim predlogom sem ostal osamljen.
Po šestnajstih dneh se je stavka končala sama od sebe. Z njo smo dosegli to, kar smo dosegli že v prvih treh dneh.
Nihče od nas ni pomislil, da smo v stavko stopili z zahtevo, da se mora razpustiti oborožena sila in da na tako zahtevo prav gotovo nobena vlada ne bi pristala.
Četrti ali peti dan stavke smo bili vsi člani stavkovnega odbora povabljeni na sodišče, da bi nas kaznovali zaradi stavke. Ker pa tržaška komunistična partija ni dovolila, da bi nas zaprli, se je ves stavkovni odbor umaknil v Jugoslavijo.
Se enkrat poudarjam, da sem po svoji vrnitvi v Trst kmalu postal zopet domač v njem in da so prihajali ljudje k meni po razne nasvete. Ti nasveti pa so bili skromni in izključno moji, kajti politiko tržaškega delavskega gibanja so vodili tovariši iz Ljubljane in iz Beograda. Ne trdim, da bi bila ta politika slaba, toda kdor je poznal odnos Ljubljane in Beograda do Trsta, je kmalu sprevidel, da tisti, ki vodijo tržaško politiko, ne poznajo Trsta. In ne samo, da niso poznali Trsta, tudi vedeli niso, kako globoko se je zasidrala med slovenskim ljudstvom komunistična ideja že pred vojno. Tako nam je npr. Boris Kraigher priporočal obnoviti dnevnik II Lavoratore, bil pa je proti temu, da bi obnovili tudi slovenski list Delo. Prav tako je iz nekakšnih nacionalnih razlogov naletel na odpor tudi moj predlog za obnovitev delavskega prosvetnega društva Ljudski oder. Šele kominform je našim ljudem odprl oči, da so lahko videli, kako globoko so bili Primorci navezani na Sovjetsko zvezo.
Tržaški proletariat je skupaj z vsemi prebivalci Julijske krajine in Istre napravil, kar je mogel, da bi Trst postal del socialistične Jugoslavije. Ker je bil Trst sporno jabolko med Italijo in Jugoslavijo, je prišla leta 1945 v Trst mednarodna razmejitvena komisija, kateri je poslal tržaški proletariat svoje zastopnike in dokaze, da Trst gospodarsko spada k svojemu zaledju, to zaledje pa da tvori predvsem Jugoslavija. Tudi ta korak ni nič zalegel, Trst je ostal brez zaledja v okviru italijanske države.
MALKA LICAR-REGENT
Z Malko Ličarjevo sva se spoznala leta 1912. Kot članica Ljudskega odra je prihajala v Delavski dom s svojima sestrama Kristino in Marijo, poročeno Lapajne, ter z Marijinim možem Francetom. Lapajne je bil železničar in socialist, ki je tudi sam že prej zelo pogosto prihajal z vso družino v Delavski dom in Ljudski oder. Malka in Kristina sta sodelovali pri dramskem amaterskem krožku in pri pevskem zboru Ljudskega odra. Malka je kasneje sodelovala tudi pri knjižnici, v kateri je izposojala knjige in opravljala še druga knjižničarska dela.
Proti koncu 1913. leta sva z Malko sklenila, da bova skupaj živela, da pa se ne bova poročila. V tisti dobi so nekateri italijanski socialistični intelektualci širili deloma pravilno idejo, da vez za zakon nista niti cerkvena niti civilna poroka, marveč le medsebojna ljubezen in spoštovanje. Pod vplivom te ideje si je tiste čase kar lepo število socialistov ustvarilo svobodno družino. To sva sklenila storiti tudi midva z Malko.
Skleniti, da bova skupaj ustvarila družino, ni bilo težko, težje je bilo to uresničiti. Z Malko sva bila revna, ko sva pregledala najino imetje, sva ugotovila, da ima Malka nekaj kron, jaz sem imel zarubljeno plačo, ker sem moral plačevati dolgove, ki sem jih napravil za Delavski list. Kot uradnik bolniške blagajne sem dobival, ko so odbili zarubljeni del plače, na mesec le petinštirideset goldinarjev ali devetdeset kron, to je vsoto, ki je bila eksistenčni minimum in ki je ni bilo mogoče več zarubiti. Vendar sva v kratkem času vse uredila za skupno življenje, kajpak tako, da sem se zadolžil. V nekaj dneh sem na obroke kupil pohištvo (spalnico, kuhinjo in delovno sobo). Sestra Kristina je darovala Malki porcelanast umivalni pribor, žena sodruga Ezia Chiussija, pri kateri sem takrat stanoval, pa mi je darovala dve žlici, dvoje vilic in dva noža. Hkrati s pohištvom serr kupil tudi najnujnejše potrebščine za kuhinjo in obenem najel še novo posojilo štiristo kron. S tem imetjem sva najela stanovanje v petem nadstropju neke hiše v Ul. Tra i Rivi v Rojanu in si tam uredila svoje gnezdo.
Malka se je izkazala kot izvrstna gospodinja. Puščal sem ji mesečno manjšo vsoto denarja za gospodinjstvo, z ostalim denarjem sem plačeval obroke in posojilo.
Dejstvo, da sva z Malko živela brez poroke, n) razburilo niti Malkinega očeta (matere ni imela več) niti mojih staršev. Najmanj je bilo to mar mojemu očetu, ki je Malko zelo spoštoval. Le moja mati je priporočala Malki, naj me pripravi do tega, da bi se cerkveno poročila, kajti to je bil tedaj edini pravno veljaven zakon. Malka ji je povedala, da mi zaupa tudi brez cerkvene poroke, toda moja mati ji je priporočila, naj moškim nikar vsega ne verjame.
Tako sva živela z Malko do prve svetovne vojne, pravzaprav do vstopa Italije v vojno. V tem času se je tudi moja mati sprijaznila z dejstvom, kakršno je pač bilo, in je celo postala najbližja Malkina prijateljica.
Leta 1915 sem moral k vojakom in moral sem poskrbeti za to, da bo Malka v času moje odsotnosti prejemala vsaj del moje plače ali državno podporo, sicer bi bila brez sredstev. Eno in drugo pa je lahko dobila samo s pogojem, da je pravno veljavno poročena. Moral sem se torej poročiti. Poročila sva se na dan, ko je Italija napovedala vojno Avstriji in ko so bili mnogi deli Trsta v plamenih, tržaška avstrija-kantrska drhal, ki jo je nahujskala policija, je namreč zažigala imetje italijanskih državljanov (renikolov).
Vse, kar je zadevalo poroko, sem uredil zelo hitro in zelo lahko. Ker mi na škofijskem uradu niso hoteli dati takoj potrebnih listin, sem dal duhovniku deset kron in listine so bile takoj pripravljene. Kako prav je imel Man:, ko Je zapisal, da denar premaga tudi nebeška vrata! Poročni priči sta bila moj svak Rudolf Golouh in prijatelj Može Ker Malka ni znala ne slovenskega ne italijanskega očenaša (šla je prva k spovedi ki je bila obvezna pred cerkveno poroko), naju duhovnik ni hotel poročiti. Trdil je, da taKt ljudje, ki niti očenaša ne znajo, niso za poroko. Na srečo je bil tedaj navzoč tudi slovenski duhovnik Cok, ki me Je poznal. Cok je rekel: «Kar mirni bodite, gospod Regent, vas bom pa jaz poročil!« In tako sva brez spovedi in brez vsake ceremonije bila z Malko cerkveno poročena. Naslednji dan sem odpotoval v kasarno v Pulj.
Ves čas moje odsotnosti — v vojaški suknji sem bil tri leta in en mesec — Je bila Malka moji materi najbliže. Z njo je delila Malka svojo skromno hrano in tolažili sta druga drugo. Moja mati je bila namreč upravičena iskati človeka, ki bi ji stal ob strani: brat Andrej je padel že v prvih mesecih vojne na srbski fronti, brat Jože in jaz sva bila pri vojakih, sestra Marija je bila v službi na Poljskem.
(Nadaljevanje sledi J
sl
OB OBISKU V PONEDELJEK V TRŽIČU
Probleme tržiške bolnišnice so predocili deželnemu odborniku
Gradnja novega paviljona ter povečanje že obstoječih ■ Dežela naj v večji meri upošteva zdravstvene potrebe v Tržiču
Pretekli ponedeljek je obiskal splošno bolnišnico v Tržiču novi deželni odbornik za zdravstvo odv. Devetag. Spremljal ga je dr. Ne-mez. Deželni odbornik se je ob tej priliki seznanil s številnimi problemi te ustanove, zlasti o nujni potrebi po povečanju in okrepitvi posameznih oddelkov.
V posameznih oddelkih bolnišnice je imel odbornik stike s primariji, ki jim načelujejo. Predo-čili so mu posebne probleme svojih oddelkov. Odv. Devetag je imel tudi daljši razgovor s predsednikom uprave bolnišnice Pellizzoni jem in celotnim upravnim svetom ter s sanitarnim ravnateljem prof. Bianchijem. Ob tej priliki so podrobneje obravnavali tehnične in finančne probleme bolnišnice ter njenega bodočega razvoja. Predvsem so dali poudarek nujni potrebi gradnje novega oddelka za plačujoče bolnike ter dvig ostalih treh paviljonov še za eno nadstropje in povečanje radiološkega ter onkološkega oddelka.
Upravitelji so nadalje predočil: deželnemu odborniku stališče Tržiča v zvezi z deželnim zdravstvenim programom. Pri tem so poudarili, da bi ureditev, kot si jo zamišlja deželna uprava, ne bila v skladu z interesi tržiškega okraja. Predlagali so, naj bi deželna uprava podprla in se zavzela za tako rešitev, ki bi bolje odgovarjala in upoštevala koristi Tržiča :n njegovega okraja ter celotne gori-ške pokrajine; v tem smislu naj bi omogočila ureditev nove hierar hlčne povezave med bolnišnicami v Gradežu, Tržiču in Trstu.
Odv. Devetag Je čestital upraviteljem in zdravstvenemu osebju za njihovo delo ter obljubil, da bo deželna uprava upoštevala potrebe in koristi tržiške bolnišnice.
Gorica
VERDI. 17.: «Arriva Dorelik«, J. Dorelli in M. Lee, v kinemasko-pu in barvah.
CORSO. 17.00: «tfn killer per sua maestk«, K. Mathews in Marilu Tolo. Ital .-francoski kinemaskop-ski barvni film.
VITTORIA. 17.30: «Oome rubammo la bomba atomica«, Franco Franc*! in Ciccio Ingrassia, italijanski kinemaskopski barvni film.
MODERNISSIMO. Zaprto
CENTRALE. 17.30: «Otto falsari, u-na ragazza e ... un cane onesto«, Jim Hutton in Dorothy Provi-ne. Ameriški barvni film.
Tržič
AZZURRO. Zaprto.
EXCELSIOR. 17.15—22.30:	«Questi
fantasmi« s Silvano Mangano in Vittoriem Gassmanom. Barvni film.
PRINCIPE. 17.00—22.15: «Tre affa-ri del signor Duval». L. De Fu-nes, M. Dare in P. Dumas.
Sindikalne vesti
DEŽURNE LEKARNE
GORICA
Danes ves dan in ponoči Je odprta lekarna S. GIUSTO, na Korzu Italia 244, tel. 35-38.
TRŽIČ
Danes je v Tržiču odprta lekarna «CENTRALE» dr. Fitz in En-neri, na Trgu Republike 23, tel. 72-341.
RONKE
Danes je odprta lekarna AlTAn gelo — Sergio Olivetti — Ul. Ro ma 22 - tel 77019
Sindikalni predstavniki treh sindikatov gradbene stroke CGIL, CISL in UIL so se včeraj sestali, da bi proučili protipredloge ope-karnarjev na Goriškem v zvezi z obnovo dopolnilne pokrajinske pogodbe za to kategorijo. Glede na povečanje proizvodnje zadevnih podjetij so ocenili stavljene protipredloge kot nezadostne. Zato bodo na prihodnjem sestanku, ki oo jutri, v četrtek, na sedežu zveze
industrijcev, vztrajali na svojih zahtevah za mimo rešitev spora.
Volitve v JNTES - tekstilnem podjetju v Zdravščini, so prinesle ponovno zmago kandidatom CGIL. Rezultati so bili naslednji: CISL 105 glasov in 2 člana notranje komi sije; CGIL 131 glasov in 2 odbornika ter CISNAL 14 glasov in nobenega odbornika. Volilna udeležba je bila zelo dobra, saj je bilo na skupno število delavcev, okrog 275, kar 250 veljavnih glasov. Značilen je poraz sindikata CISNAL, ki ne bo zastopan v novi notranji komisiji.
Nova številka revije «Iniziativa isontina»
Te dni se je pojavila v časopisnih kioskih v Gorici nova Številka goriSke revije idniziativa isontina», ki je v skoro desetih letih življenja izdala že 39 številko, v kateri
na majske državnozborske in deželne volitve in njihove rezultate. Obširen in zanimiv je članek Paola Massija o goriškem gospodarstvu, njegovih izgledih in možno-
obravnava politične, gospodarske stih razvoja. C.B. piše o svojih pot-
in kulturne probleme Gorice in njene pokrajine.
V uvodniku govori člankar o temi, o kateri bodo obravnavali na tretjem srednjeevropskem kulturnem srečanju, ki bo kakor lani tudi letos meseca septembra, ki je posvečen kulturnim in drugim manifestacijam v naši pokrajini. Tema se glasi sVrednote in vloga tradicionalne kulture». Kot smo že pisali, so povabili na to srečanje tudi letos kulturne predstavnike srednjeevropskih držav, med katerimi je tudi Jugoslavija. Prisotna bo tudi delegacija dežele Furlanija-Jul krajina.
Med drugimi prispevki v tej številki naj omenimo običajen političen pregled, s posebnim ozirom
NiiiiiiiifiiiiiiiiiiftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniiiiMiiiiiiiiiii
USPEŠNA AKCIJA KRIMINALNEGA ODDELKA KVESTURE
Prijeli so mladega nevarnega vlomilca ki je kradel v špediterskih podjetjih
Hana na roki je potrdila sume preiskovalnih organov Lov po mestu ter zasega dobršnega dela nakradenega blaga
Bruno Furlan, za prijatelje «Tri-estinov), ima komaj 23 let, pa je že premeten tat in vlomilec, ki se ne pusti prijeti z roko v vreči, ampak se hoče na vse načine izmuzniti iz mreže, ko mu jo je roka pravice nastavila, da bi ga ulovila vanjo. Furlan je na začasni svobodi, vendar pa sta bili proti njemu vloženi že dve prijavi zaradi vlomov in tatvin.
((Poslušajte Furlan — ga je prejšnji dan pobaral funkcionar kriminalnega oddelka gorlške kvesture, kamor so ga poklicali zaradi zaslišanj v zvezi z vlomom — ali niste bili vi prejšnjo noč v tistem špediterskem podjetju, kjer je zmanjkalo toliko in toliko carinskih kolkov.«
«Jaz, da bd bil tamkaj! Kako vam to sploh na um pride in si upate namigovati na kaj takšnega; to je predrznost!« je odgovoril.
((Oprostite, lahko smo se zmotili; pomeni, da smo vas po krivem osumili.# Toda pazljivi policijski funkcionar ni prezrl podrobnosti, zavoljo katere so fanta poklicali na kvesturo. Na njegovi roki je opazil več ran, iz katerih je fant krvavel ter pustil nekaj krvnih sledi, ki so jih našli v špediterskem podjetju takoj po vlomu.
Kriminalni oddelek je nad fantom odredil naj strožje nadzorstvo. Spremljali so ga štiri dneve na vsakem njegovem koraku. Prejšnjo soboto, bilo je 27. julija, so zasledovali «Triestina», ko se je s kolesom peljal po Ul. Du-ca d’Aosta. Na krmilu Je imel plastično torbico iz supermarketa. Oziral se je v trafike ter se počasi peljal proti kolodvoru. Prebrisan kot je, Je opazil civilnega agenta v zasebnem avtomobilu, ki ga je sledil. Odvrgel je torbo ter jo na vso moč ucvrl proti Korzu in proti Ul. Aquileia. Trije osebni avtomobili agentov kriminalnega oddelka so, ne meneč se za prometne predpise in nevarnosti, zdirjali za njim ter ga komajda ustavili v Ul. Aquileia. Odpeljali so ga na kvesturo ter mu pokazali torbo, katere sprva ni hotel poznati, pozneje pa je pod težo dokazov (policija je namreč videla, ko jo je odvrgel) priznal, da Jo je imel na volanu. Na vrhu torbe je bilo dosti zmečkanega papirja in nekaj kruha, na dnu pa lepo
shranjeni koleki za finančne opera- dince. Na povratku so se ustavili cije ter administrativne znamke, ki so zmanjkali v dveh špediter-
skih podjetjih pri Rdeči hiši med vlomi letos poleti.
Furlan, ki je že nekaj mesecev v Gorici in nima stalnega bivališča, ima namreč na vesti tri vlome: v noči na 26. maj je vlomil v špeditersko podjetje Bresti v Ul. Blaserna 30 ter je odnesel 450.000 lir. Ta denar je skupno z Gian-nijem Polettijem, starim 22 let, doma iz Ul. Balilla v Gorici, v nekaj dneh zapravil na izletu v Avstriji in Nemčiji. Med zasliševanjem je Furlan izključil Paolet-tijevo udeležbo pri vlomu.
Dne 13. junija je iz Brestijeve pisarne odnesel za 200 tisoč oarin-skih kolkov ter magnetofon Ge-loso, dne 24. julija pa iz pisarne špediterskega podjetja Treu za 100.000 administrativnih znamk.
Kriminalni oddelek gorlške kvesture je našel v odvrženi torbi za 311.340 raznih znamk, ter jih vrnil okradenima podjetjema. Furlan je med zaslišanjem povedal, da je pločevinasto blagajno vrgel v Sočo, bloke s čeki v vrednosti nekaj milijonov lir, ki niso bili uporabljeni, pa je hranil v plastični vrečici tik meje na Kostanjevici, katere so prav tako vrnili podjetjem.
Med zasliševanjem je prišel na dan še nepojasnjen vlom v trgovino z gospodinjskimi stroji Giu-liana Degenhardta na vogalu Car-duccijeve in Ul sv. Antona, kjer je Furlan ponoči odnesel tri radijske transistorje Furlan bo imel v kratkem proces zaradi vloma v podjetje Artesac v Ul. Bagni, kjer je prav tako odnesel nekaj denarja.
na Predelu,
Zastopstvo SPD iz Gorice se bo 3. in 4. avgusta udeležilo proslave 75-letnice ustanovitve slovenske planinske organizacije, ki bo v Logarski dolini. Udeleženci se bodo z
nih vtisih v ZDA po usmrtitvi Roberta Kennedgja. Tulilo Bemot piše o vtisih Goričanov, ki so obiskali Moskvo in Leningrad. Članek je opremljen z nekaj barvnimi posnetki.
Med drugimi članki naj omenimo še vtise, ki sta jih prinesla goriška publicista Ciuffarin in M. Calligaris z dveh kulturnih srečanj v Istri in sicer v Piranu in Umagu. Principe pa predlaga v svojem sestavku srednjeevropsko kulturno osnovo kot osnoven motiv za ustreznejšo funkcijo goriških srečanj. Posebej naj omenimo zanimiv esej Fulvia Monaia o umetniških delih, ki so razstavljena v Narodni galeriji v Ljubljani ter predstavljajo po njegovem mnenju sintetično a prepričljivo panoramo umetniškega ustvarjanja v Sloveniji. Glavni cilj te panorame je prikazati značaj slovenske umetnosti. Na koncu revije je govor še o goriški čip karski šoli in o njenih izdelkih ter prinaša v slikah nekaj njenih najznačilnejših primerkov proizvodnje.
Preusmeritev prometa zaradi kolesarske dirke v Gorici
Zaradi nočne krožne kolesarske dirke, ki bo po nekaterih goriških ulicah v četrtek 1. avgusta, je župan uvedel prometne omejitve. Tega dne bo od 21. ure dalje prepovedano vozarjenje in ustavljanje vozil na Verdijevem korzu (med Ul.
__ ______ __________ __ _____ _ Crispi in Ul. Mameli, S, Chiara)
lastnimi prevoznimi sredstvi odpe- Crispi (med Verdijevim kor-
Ijali v Logarsko dolino že v soboto 3. avgusta ob 6. uri zjutraj. Za vsa navodila je na voljo urad v Ascolijevi ulici 1.
Natečaj za otroško negovalko v Gradiški
Pokrajinska uprava je razpisala natečaj za službo negovalke pri odseku pokrajinskega zavoda za otroke v Gradiški. Pogoji: starost od 18. do 32. let; diploma nižje srednje šole in diploma otroški1 negovalke.
Prošnje na kolkovanem papirju za 400 lir nasloviti na pokrajin
zom in Ul. Roma), v vsej Ul. Roma, na Travniku (prostor med Ul. Roma in Mameli), v vsej Ul. Ober dan in Ul. Mameli.
Promet med severnim in Južnim delom mesta bodo usmerili po Ul Garibaldi, med vzhodnim in zahodnim delom pa po Ul. Giustinia-ni in Ul. Brass.
Avto podrl kolesarja
Včeraj so pridržali v trždški bolnišnici za 20 dni na zdravljenju 61-letnega Evgenia Ferlugo iz Trži ča, Ul Aris 15 Ko se je pelja' s kolesom po mestnih ulicah ga je podrl avto giulia, ki ga je vozil 56-letni Roberto Peschiz iz Tr sko upravo — personalni oddelek, sta, Furlanska cesta 5. Pri padcu — v Gorici( Korzo Italija 55 do se je Ferluga ranil na tilniku ter 20 avgusta ob 12 uri	dobil še druge poškodbe.

ATLETIKA
Vrsta odličnih rezultatov na tekmovanju v Grossetu
GROSSETO, 30. — Na mednarodnem atletskem tekmovanju v Grossetu, na katerem so nastopili številni tekmovalci, ki so se že udeležili mitinga v Sieni so dosegli vrsto zelo dobrih rezultatov. Očividno Je odlično tekališče iz umetne snovi «porplastic» in hladnejše obmorsko ozračje dobro vplivalo na atlete, ki so pokazali vsekakor precej boljše storitve kot so jih v soboto in nedeljo.
Najbolje se je odrezal Italijan Frinolli, ki je pretekel 400 m z ovirami v odličnem času 49"7 in je s tem rezultatom postavil letošnji evropski sezonski rekord. Razen tega je padla tudi vrsta državnih rekordov. Med temi je Glanni Del Buono pretekel 800 metrov v 1'48” in je s tem za 3 desetinke popravil dosedanji 3 leta stari Bianchijev italijanski rekord. Na isti progi je postavil nov državni rekord tudi Jugoslovan Medji-murec s časom 1’47”5.
Pri ženskah je postala nova državna prvakinja Švicarka Antenen, ki je pretekla 100 metrov v U”9. Rezultati 800 m moški
1. Szordykovski (Pol.) 1’46”6
Wenzeried (ZDA) 1’47”4 Medjimurec (Jug.) 1’47”5 (nov jugoslovanski rekord)
Del Buono (It.) 1*48” (nov italijanski rekord)
Arese (It.) 1’49” krogla moški Gušin (SZ) 19,06 Varju (Mad.) 18,80 Tele (V. Bri.) 18,34 daljina ženske Trio (It.) 6,34 Antenen (Svi.) 6,00 Wazoka (Pol.) 5,85 kopje ženske Jaworska (Pol.) 56,62 Antal (Mad.) 54,64 Pajter (Jug.) 49,86 100 m ženske
1.	Trio (It.) U”7
2.	Antenen (Svi.) 11’9 (nov švicarski rekord)
3.	Piggipollini (II.) 12”3 100 m moški Smith (ZDA) 10”3 Burde (V. Nem.) 10”5 Preatoni (It.) 10”6 400 m ovire
1.	Frinolli (It.) 49”7
2.	Skomorokov (SZ) 50”2
3.	Sherwood (V. Bri.) 50”6
4.	Singer (V. Nem.) 50”7
2.
3.
1.
2.
3.
1.
2.
3;
1.
2.
3.
1.
2.
3.
ATLETIKA V TRSTU IN GORICI
Zelo zadovoljivi uvrstitvi borovcev Švaba in Kodriča
Konec prejšnjega tedna so bila segel dobre rezultate v metu kop-v Gorici in Trstu atletska tekmova- , ja.
Na istem tekmovanju sta zelo dobre rezultate dosegla še Jugovaz na 80 m (9’ 3) in Babich v krogli (13,02 m) oba člana Ginnastice Trie-stine
V prvenstvu dečkov sta za Bor nastopila v metu kopja Ruzzier in
Prašelj Prvi je zasede’ četrto, dru-1 dosegel preteklo sredo na tel
- lin - I vanju v Baastadu
višina moški
1.	Milek (Jug.) 2,10
2.	Crosa (It.) 2,07 troskok
1.	Kalocsay (Mad.) 16,09
2.	Jaskolski (Pol.) 15,99
3.	Gatti (It.) 15,50 palica
1.	Dionisi (It.) 5
2.	Mariani (It.) 4,60 1.500 m
1.	Troito (It.) 3’52”2
2.	Sacchi (It.) 3’52”9 200 m moški
1.	Burde (V. Nem.) 20”8
2.	Abeti (It.) 21’’1
3.	Križan (Jug.) 21”4 400 m moški
1.	Zerbes (V. Nem.) 46’’5
2.	Sherwood (V. Bri.) 47’T 110 m ovire
1.	Ottoz (It.) 13”6
2.	Wodzynski (Pol.) 14”2
3.	Cornacchia (It.) 14'’3 400 m ženske
1.	Arnautova (SZ) 56"B
2.	Ramelo (It.) 58”1 disk moški
1.	Milde (V. Nem.) 61,34
2.	Simeon (It.) 57,92 kopje moški
1.	Sidlo (Pol.) 81,10
2.	Kulcsar (Mad.) 80,04 5000 m
1.	Finelli (It.) 13’58”4
2.	Korica (Jug.) 13’59”6
iiiiii

Ulit:
Nov evropski rekord na 200 m metuljček
JOENKOEPING, 30. — Šved ^ ter Feil je zopet izboljšal &v° dosedanji evropski rekord na P*“ gi 200 metrov v metuljčkovem s* j gu Na švedskem državnem stvu v Joenkoepingu je prepl®^ to razdaljo v 2’08”, kar je za d«JJ
IciU«
Planinci na Mangartu in v Logarsko dolino
Clam Slovenskega planinskega društva iz Gorice so bili v nedeljo na Mangartu (2.678 m). Pripeljali so se do Mangartskega sedla, od koder so se po jugoslovanski poti povzpeli na zasneženi vrh, s katerega se je nudil lep razgled po vršacih in dolinah. Vrnili so se po italijanski strani nad severno steno. Na vrhu so po običajnem planinskem obredu potrdili tri mla-
rjjja
V torek 30. julija ob 6. uri je v starosti 81 let na domu v Gorici, Ul. Br Pavia 42 mirno v Gospodu zaspala
ANA KODERMAC vd. KOMJANC
Pogreb se bo vršil v četrtek 1. avgusta ob 9. uri z doma v Gorici v župnijsko cerkev v Steverjan. Pokojnica je izrazila željo, naj bd se namesto cvetja spomnili na potrebe šte verjanske cerkve.
Priporočajo jo v molitev:
hčere Justina, dr. Viktorija z možem dr. L. Vogričem in svakinjo Rozi, dr. Marija z možem dr. S. Fabjanom; sestre Fani, Judita in Justa z družinami; sinovi Jože z ženo Afro in otroci, duhovnik Marjan, dr. Ivo z ženo Mirjam in otroci.
Gorica, Steverjan, Oakland, Malcesine, Monterey, 30. 7. 1968
nja za člane in mlacince, naraščajnike in dečke Člani in mladinci so tekmovali v Goric: za pokal «E.
Frabretto«, naiaščajr.iki in dečki pa so v Trstu po dolgem času zaključili pokrajinsko prvenstvo, ki je bilo zaradi dežja odgodeno prve dni junija.
V Gorici je bil soliden Dušan 8' oa šesto mesto Švab. Progo 400 m z ovirami je pretekel v dobrem česu 60”9 kar je bil drugi najboljši rezultat za deželnim prvakom Buttignonom. Švab je nastopil v šioKejši skupini in je z lahkoto zmagal S startom v skupini kjer je nastopil Buttignon bi sicer borov atlet ne zmagal, njegov čas pa bi bil skoraj gotovo za nekaj desetink sekunde boljši m mor da celo pod eno minuto, kar je trenutno njegov prvi cilj. Kasneje je isti atlet nastopil tudi v teku na 800 m. Kljub utrujenost je prepričljivo
i zmagal v svoji skupini in tudi čas
I ri0"4 je bil zaradi teka na 400 m Na Proseku bo drevi sestanek> kl
! 0Vlranu Prav dober	ga je sklicalo domače športno dru-
Na tekmovanju v Gorici so do- štvo Primorje. Nanj je povabilo ire rezultate dosegli še v skoku ne le svoje člane, ampak tudi sim s palico (Pontonutti 400 cm) v teku patizerje. Sestanek bo izredne važna 200 m (Trangoni 22"7), na 800 nosti za nadaljni obstoj in utrditev n (Bramuzzi 1’57'J Chionchio 1’ društva. j8"6, Blasig 1’59'Tž, v kopju (Zam- Obiskali smo predsednika Sreč- 1 odnosih do negativnih pojavov, pieri 56,63 m). Zel.; dober je bil ka Sedmaka in mu postavili nekat ^ z igralci je treba urediti vf*
nillMIIIIIIIIMIIIIMIIHM|||||lH|||||||||M||i|||i|||||||tlllll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||MllllllllM>,l>
Bodo Prosečani rešili krizo v vrstah Primorja?
Bazgovor s predsednikom proseškega športnega društva Bragom Sedmakom
prid društva ter izpolnjevati *J| obveznosti, ki jih ima do družb '
M
Kakšno je trenutno notranje nje Primorja s posebnim
na odnose «odbor — igralci?« y Stanje je nekoliko kritično- J odboru je prišlo v medsebojni
ki je bil lani drugi v državi v metu kopja je začel ponovno trenirati in upamo, da bo že letos ponovno do-
4. Rudi Maurin: Sc tl*0tjlC
o boju na Artvižah
Pet lahkih strojnic, brzostrelka in nekaj pušk je udarilo po 30 — 40 Nemcih, zbranih na čistini iz razdalje manj kot 200 metrov. Spet jih je padlo najmanj 15 do 18. Ostali pa so iznenadeni panično pobegnili v gozd za greben, od koder so bili prišli in odvlekli s seboj nekaj svojih ranjencev. Mi pa smo v protijurišu ponovno zavzeli greben okoli cerkvice in ob tem pobili še nekaj Nemcev, zaplenili 5 ali 6 brzostrelk in 7 ali 8 pušk.
OBRAMBA GREBENA IZVEN VASI
Mislim, da je bilo okoli 15. ure, ko smo ponovno zavzeli položaje okoli cerkvice. To je bil tudi naš edini protijuriš, zato niso položaji večkrat menjali ((gospodarjeva, kot trdi pisec MG. Mi smo namreč imeli premalo moštva, da bi bili smeli tvegati večkratne protijuriše v boju z očitno močnejšim sovražnikom. Tudi ko smo ponovno zavzeli greben okoli cerkvice, ga nismo mogli obdržati dalj kot kakih 20 do 50 minut, ker so ga kmalu začeli močno obstreljevati sovražni topovi in minometi. V tako kratkem času je padlo okoli cerkvice in nanjo najmanj 40 granat in min, zato sem spoznal, da bi pretrpeli prehude izgube, če bi se zadržali tam.
Čeprav smo bili tako malo časa na najvišjih položajih ob cerkvici, nam je to za nadaljnjo obrambo vendarle zelo koristilo. Ker so začeli Nemci, ko so prodrli v vas, ogrožati 2. vod z vasi v bok, sem poslal s položajev ob cerkvici kurirja h ko-
mandirju voda in mu ukazal, naj se s celim vodom umakne na položaje ob poti med Artvlžami in Ostrovico. Umik 2. voda smo ščitili z bočnim ognjem. Tako smo preprečili Nemcem, da bi ga napadli s severne in vzhodne smeri in ga odrezali od četne glavnine.
Z našim ponovnim zavzetjem cerkvice, umikom 2. voda s Kamiščine in tudi z umikom od cerkvice je bil končan 4. in najhujši sovražni napad, v katerem so na sovražni strani sodelovala tudi oklopna vozila. V njem je sovražnik zavzel vas To Je bil njegov uspeh. Naš še večji uspeh pa je bil v tem, da smo se uspeli pod varstvom avtomatskega orožja v popolnem redu in brez večjih izgub umakniti na greben jugovzhodno od vasi in cerkvice in koncentrirati v obrambo po globini ob poti Artviže — Ostrovica. Na tistih obrambnih položajih smo vzdržali od približno 15.30 do 17.30 ali 18. ure in odbili še tri močne sovražne napade proti našim položajem in cerkvici, ki so jo Nemci sicer zavzeli, vendar le s severozahodne strani, na greben vzhodno in južno od nje pa nisc* mogli prodreti zaradi našega močnega ognja. Vsa njihova prizadevanja, da bi prodrli proti Ostrovici, so bila zaman, šele okoli 17.30 ali 18. ure je prispel s štaba bataljona kurir in nas obvestil, naj neopazno zapustimo položaje in se umaknemo čez Misli-če in Padež na zborno mesto na Tatre. Šele po našem umiku, ki ni bil diktiran s sovražnim pritiskom, tj. okoli 17.30 do 18. ure, so Nemci prodrli z blindiranimi vozili proti Ostrovici in z griča, imenovanega Belica, streljali s topovi, majhnega kalibra proti Kozjanam, kamor se je s Padeža po pobočju umikal bataljon italijanskih partizanov, in zažgali 5 hiš.
VLOGA KOMANDANTA BATALJONA
Ker je M. Guček zapisal, da so se 3 čete po 100 mož III. bat. S. brigade pod vodstvom proslavljenega komandanta Jake Ribarja dobro pripravile na nemški napad, in ker to ni res, ne želim pa negirati pozitivne vloge komandanta J. R. v
postavili neka)
skok v daijino, kjer jt- peti na lest- vprašanj.
vici dosegel 6,50 m Zmagai je Mu Kakšen je glavni namen sestan sulin 6,68 m, ored Tassmijera 6,63 ka, ki ste ga sklicali? m, Paganijem 6,58 m, Zanipierijetn Iz pisma, ki smo ga poslali vsem o,51 m in Lacovigorr, 6,50 m Važen članom in ki je bilo objavljeno tuje predvsem rezulta' Tassinija. ki di v časopisu je skoraj vse obra je pred sobotnim in nedeljskim tek- zloženo Rad bi pa poudaril, da movanjem i deseteroboju v odlični bo ta sestanek res zelo važen. Kot lormi.	ste opazili verjetno že sami, zad-
* * *	j nje čase s Primorjem ni bilo vse
Na Dokraiiiiskem Drvenstvu za V redu SkuSali smo sami preuC,tJ .. P°KrajUiSKem prvenstvu za ln premostiti te težkoče a nam ni
naraščajnike v Trsti, je atlet Bora ^peio. Zgubila smo precej sirupa-Ravel Kodne osvoji, tretje mesto tlzerJev m Pianov, skratka, vsi so v metu krogle z rezultatom 9.86 m. : nekoliko popustili in pri tem nismo Tehnično rezultat ne pomeni mnogo, - dobili nobenega pojasnila. Zato smo omeniti pa je treba, da je atlet na- ; skienili, da bomo začeli vse znova stopil po več kot enem letu neak- primorje moramo zopet postaviti tivnosti zaradi poškodbe. Kodrič, na trdna tla.
Kako Je prišlo do te odločitve? Povedati moram, da je bila zamisel o takem sestanku moja davna želja, vendar se mnogi niso strinjali z njo in ker sem se moral podrediti večini, do sestanka ni prišlo Sedaj pa, ko sem videl, da moram poleg predsedniških dolžnosti opravljati tudi blagajniške, da ima društvo le še 27 rednih članov sem odločno zahteval, da pride do sestanka. Poslali smo mnogo vabil, ker bi želeli zajeti res vse vaščane. Primorje bi pač moralo Imeti svojega člana v vsaki naši hiši.
Ker kot predsednik gotovo najbolje poznate svoje društvo nam povejte še to: zakaj je nastala ta kriza pri Primorju?
Tukaj so tri vprašanja. Predvsem moramo ugotoviti, da je Primorje imelo mnogo občinstva, dokler je igralo v II. amaterski ligi, kar je Jasen dokaz, da ljudje radi gledajo kakovosten nogomet.
Drugič, ko Je enajsterica nazadovala v III. amatersko ligo je prišlo Primorje pač v družbo slabših ekip, ki občinstva niso privlačevale in je zato začelo zapuščati tudi svoje moštvo.
In končno je tu še odbor. Mnogi odborniki — in ne le naši — se
ki jo
imajo. Preden se kdo pusti izvoliti bi moral pravočasno pomisliti, na vse obveznosti ki mu Jih nalaga sprejetje odbomiškega mesta. Kakšen naj bi torej bil po vašem
vprašanj. Odprto je tudi še vprašanje trenerja, saj smo
- d
tistem boju, rad bi jo le prikazal v resničnem obsegu in pomenu, ki je bila v naslednjem:
1.	v dneh, ko se je zadrževal III. bataljon na Misličah (5 do 6 dni) je organiziral zavarovanje enote s tem, da je pošiljal zasede in patrole na Artviže in drugam v številčni moči od enega voda;
2.	6. 10. 1943 (Ce Je bil boj 7. 10.?) Je poslal na Artviže zgodaj zjutraj najprej 1. vod, 1. čete, ko se je patrola spopadla s sovražnikom pa tudi 2. vod, okoli 13. ure še komandirja čete z ostalim moštvom in mu ukazal, da najde konje in jih pripelje na štab bataljona. Ponoči okoli 2. ure 7. 10 pa je ponovno poslal kom. 1. čete z vsem moštvom na Artviže in mu ukazal, naj s to četo brani položaje za vsako ceno. Preprečiti sovražni prodor v vas in proti Misllčam in Ostrovici, da bi se brigada laže in varno umaknila proti Tatram;
3.	zjutraj 7. 10. okoli 5. ure je izdal nalog 2. četi, da gre na Artviže v pomoč 1. četi in zasede položaje med Ostrovico in Artvižami;
4.	preden se Je pričel boj, Je okoli 8.30 prejel poročilo kom.
1. čete, da gre v napad proti njegovi četi približno 400 do 500 Nemcev, zato je izdal ukaz 2. četi, naj se umakne s položajev in se vrne na Misliče, položaje na Artvižah pa naj obdrži le 1. četa, ki jo Je bil, ne brez odobritve štaba brigade, pripravljen žrtvovati, da se reši brigada;
5.	na zahtevo komandirja 1. čete, ki jo je dobil med 12. in 13. uro, naj mu pošlje pomoč, ko so ga Nemci ogrožali z,, vseh strani, mu je odgovoril, da pomoči ne dobi, ker se mo-1 ne zavedajo odgovornosti, ra brigada rešiti;
6.	s svojim bataljonom, brez 1. čete, je okoli 14. ure, ko je bila bitka na Artvižah dosegla višek in Je nekaj granat padlo v bližino Mislič, zapustil Misliče in se umaknil čez Padež
us?- k“”°r le med 1#-m "°m-
l#s
je znano — ostali tudi brez jjl ga. Upam, da bomo na drevišnJ*v sestanku razpravljali tudi o ** vprašanju.	J
Za zaključek še eno vprašanj kako si vi predstavljate prihod^. Primorja ki do kakšnih zakljuV* bi morali priti drevi na sestan1^ kl bo odločil o nadaljni usodi r seškega športnega društva?
Predvsem bi želel, da bi se štvo zopet postavilo trdno na ‘“j ne noge, da bi bilo vse tako, je bilo pred štirimi ali petimi ter bi imelo zopet toliko kot tedaj, ali pa morda še ved-J Druga moja želja je — in da Je največja — da bi že i drevišnjem sestanku zbrali j zdravih in trdnih pogledov, k* * bili pripravljeni vložiti vsako s*™: prosto uro v prid našega drU^J Primorje bi morali voditi po JV ni poti, da bi društvo res ^ v ponos nam vsem. Zato tudi Um, da bi bila udeležba na stanku čim večja.	y|i
V prepričanju, da se bo predsednika Sedmaka izpolnila 9-,j zaključili naš razgovor. Prik1^. Ima dolgoletno nogometno tra<^ jo in je bilo prvo slovensko ^ mejsko športno društvo, ki s® ^ včlanilo v FIGC. Zaradi sirskega imena je imelo velike ve. Vse te zapreke pa je Pr&\ dilo in je zraslo v uspešno no skupnost, ki Je zelo dobfO ^ spevala vse do pred kratkim-danja kriza, do katere je P’ pa je gotovo le odraz trenutne bosti, ki bo s pomočjo, ki j° y do nudili vsi vaščani, prešla .. tako bo proseško športno “j štvo zopet prevzelo tisto vlog®1 jj, mu pripada in ki jo mora kot slovensko zamejsko šp0^ društvo.
&
OBVESTILO
(Nadaljevanje sledi)
Predvsem bi moral podpirati svoje društvo v dobrih ln slabih trenutkih. Vedno bi moral delati v
Odbojkarski tečaj v Rovinju
Vodstvo odbojkarskega teč»£j( Rovinju obvešča udeleženke (ženske) Izmene, da bo odh°%. Rovinj iz Trsta v petek 2. sta ob 12. uri s trga Oberdah-
UREDNIŠTVO: TRSI - UL MONTECCH1 b, IX., TELEFON 93-808 in 1-638 - FuStru predal 559 - FOUKUZN1CA: GORICA: Ulica «1 Magglo i/1, Telefon 33«» - UPRAVA: TRSI - UL SV FRANČIŠKA št 20 - Telefon 37-338 a« «28 - NAROČNINA mesečne ouu *~ vnaprej, četrtletna 2.250 Ur, polletna 4 400 Ur, celoletna 8.100 Ur SFRJ posamezna številka v tednu ln nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din (1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - Poštni tekoči račun- Založništvo tržaškeva Trst 11-5374 - Za SFRJ: ADIT, D2S, Ljubljana Stari trg 8/1, telefon 22-207, tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani - 601-3-270/1 - OGLASI: Cena oglasen Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finanftno-upravnl 250, osmrtnice 15(1 Ur - Mali oelnsi <n beseda - Oglasi za tržaško ln goriško pokrajino se naročajo pri upravi. - Iz vseh drugih pokrajin Italijo prt <(Sodet& Pubblldtk Itallana* — Odgovorni urednik: STANis- \\ renko _ izdala tn tiska Založništvo tržaškega tiska Trst