Številka: 6 Leto Vlil 13. oktobra 1988
VSEBINA 6. ŠTEVILKE DELEGATSKEGA VESTNIKA — predsedniki zborov Skupščine občine Murska Sobota sklicujejo seje za dne 27. oktober 1988
— poročilo o stanju, razvoju in problematiki osnovnega šolstva v občini M. Sobota (1980—1988)
PREDSEDNIKI ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA
SKLICUJEJO
28.	sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA
28.	sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI in
28.	sejo DRUŽBENOPOLITIČNE-
GA ZBORA
SEJE BODO
V ČETRTEK, DNE 27. OKTOBRA 1988, OB 8. URI V VELIKI SEJNI DVORANI SKUPŠČINE OBČINE MURSKA SOBOTA.
Predsednika Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti predlagata naslednji
DNEVNI RED:
1.	izvolitev in poročila verifikacijskih komisij,
2.	potrditev zapisa skupnega zasedanja zborov občinske skupščine, z dne 22. septembra 1988,
3.	poročilo o stanju, razvoju in problematiki osnovnega šolstva v občini M. Sobota (1980—1988),
4.	predlog odloka o sprejetju zazidalnega načrta za posamezna območja v naselju Rakičan,
5.	predlog odloka o sprejetju ureditvenega načrta za melioracijsko območje Mala Krka —Domanjševci,
6.	delegatska vprašanja in odgovori na vprašanja,
7.	predlogi, sklepi, mnenja in obvestila.
DELEGATI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA BODO OBRAVNAVALI 2., 3., 6. in 7. točko zgoraj predlaganega dnevnega reda.
Gradivo za obravnavo 3. točke dnevnega reda je objavljeno v današnji številki Delegatskega vestnika. Ugotovitve in stališča Izvršnega, sveta k tej točki bodo posredovana vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij ter delegatom Družbenopolitičnega zbora.
Gradivo za obravnavo 2., 4. in 5. točke dnevnega reda bo posredovano vodjem delegacij, vodjem konferenc delegacij ter delegatom Družbenopolitičnega zbora.
Informacija k 6. točki bo podana na seji.
POROČILO O STANJU, RAZVOJU IN PROBLEMATIKI OSNOVNEGA ŠOLSTVA V OBČINI MURSKA SOBOTA (1980-1988)
Poročilo prikazuje kratek pregled stanja, razvoja in problematiko osnovnega šolstva v občini M. Sobota za obdobje 1980—1988.
Namen gradiva je, da delegati v razpravi oblikujejo stališča in izhodišča za nadaljnje delo.
Z uvajanjem novega programa življenja in dela osnovne šole je prišlo do večjega odpiranja in povezovanja z okoljem, večji poudarek je dan na svobodnih aktivnostih in izvajanju dejavnosti kot pomembne vzgojne sestavine, kar vse vpliva na povečanje kvalitete dela osnovne šole.
Iz letnih poročil Zavoda SRS za šolstvo, OE M. Sobota je razvidno, da so osnovne šole pristopile k izvajanju novega programa življenja in dela osnovne šole in pri tem ugotovile, da kvalitetna izvedba pouka zahteva znatno več sredstev. Ugotovljeno je, da predmetnik nima več ur kot prejšnji, da pa nastajajo bistvene razlike pri izvedbi, kar ima za posledico višje stroške. V tem obdobju je občinska izobraževalna skupnost M. Sobota veliko storila za obnovo osnovnošolskega prostora, pa tudi za posodobitev opreme.
Program OIS M. Sobota se je izvajal v skladu s sprejetim Planom razvoja vzgoje in izobraževanja za obdobje 1981 — 1985 in 1986—1990.
Največ pozornosti je bilo posvečene krepitvi vzgojne vloge šole, strokovnosti vzgojnoizobraževalnega dela, podružbljanju vzgojno-izobraževalnega dela, podružbljanju vzgoje in izobraževanja, krepitvi delovne vzgoje ter poklicnega usmerjanja učencev.
Spremljanje uresničevanja programa življenja in dela osnovne šole je pokazalo premike v rasti strokovnosti v načrtovanju in organizaciji vzgojnoizobraževalnega dela v sodelovanju zunanjih sodelavcev, kakor tudi v aktivnosti in ustvarjalnosti učencev.
V skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana OIS za obdobje 1981 —1985 je bil s pričetkom šolskega leta 1981/82 izvršen prehod na celodnevno osnovno šolo na predmetni stopnji osnovne šole 17. oktober Beltinci. Tako imamo od leta 1981 do danes celodnevne oblike dela na naslednjih osnovnih šolah: Gornji Petrovci, podružnični osnovni šoli Markovci in osnovni šoli 17. oktober Beltinci, to je 13,6 % oddelkov osnovne šole v občini M. Sobota s celodnevno obliko dela.
Leta 1981 je bilo podaljšano bivanje organizirano na 10 osnovnih šolah v letu 1988 pa na 11 osnovnih šolah v občini M. Sobota.
Potrebno je izpostaviti, da je zagotovljenemu programu bila dana priorite
ta in se je izvajal enotno za vse učence v SRS v skladu s predpisanim predmetnikom in učnim načrtom osnovne šole.
Enota vzgojnoizobraževalne storitve je bila oddelek in to iz razloga, ker je oddelek opredeljen tako po vsebini (s predmetnikom in učnimi načrti) kot po organizaciji — normativi o številu učencev v oddelku.
Cene vzgojnoizobraževalnih storitev in vrednotenje programov vzgojnoizo-braževalnih organizacij so bile oblikovane z merili, ki so vplivala na vrednost programov.
MERILA ZA VREDNOTENJE PROGRAMA STORITEV
Za področje osnovnega izobraževanja so enotna le merila za izračun vrednosti zagotovljenega programa, ki je eno od meril za obveznosti in pravice do solidarnosti. Ta merila so bila za obdobje 1981 —1985 zelo restriktivna, za srednjeročno obdobje 1986—1990 pa so bolj prilagojena realnim vrednostim programov.
Hiba meril je, da ceno storitve opredeljujejo zgolj na količinskih kazalnikih oprtih na standarde in normative. Manjkajo pa kazalniki kakovosti opravljenih storitev, ti so še v fazi priprave strokovnih podlag.
To vprašanje bo.toliko bolj aktualno, ko bo mogoče ugotavljati tudi kvaliteto opravljenih programov storitev.
Delavska univerza M. Sobota je v skladu z interesi odraslih, ki niso imeli zaključenega osnovnošolskega izobraževanja, organizirala oddelke osnovne šole za odrasle.
DOPOLNILNI PROGRAM
Na področju dopolnilnega programa so se izvajale naslednje naloge:
-	Iz dopolnilnega programa so se zagotavljala sredstva za izvajanje šole v naravi, prevozni stroški učencev, stroški sektorskih tekmovanj, dejanski stroški udeležbe na republiških in zveznih tekmovanjih, šolske ekskurzije ...
—	Financiranje šolske svetovalne službe in knjižničarske dejavnosti.
Zagotavljanje sredstev za osebne dohodke delavcev v glasbeni šoli in Delavski univerzi M. Sobota.
, — Sofinanciranje vzgojnoizobraževalnega dela za otroke, ki so bili na zdravljenju v bolnišnici M. Sobota.
Zagotavljanje sredstev za kadrovske štipendije.
Vsi učenci so bili deležni toplih obrokov hrane. OIS M. Sobota je sofinancirala malice in kosila COŠ in v odd. podaljšanega bivanja.
Otroci Romov so bili deležni namenskih sredstev Izobraževalne skupnosti Slovenije za malico in kosilo ter za učbenike in šolske potrebščine.
—	Občinska izobraževalna skupnost M. Sobota je sofinancirala dejavnost društev in organizacij, ki so del programov izvajali na področju osnovnega šolstva, in sicer:
—	Zveza organizacij za tehnično kulturo,
—	Zveza tabornikov občine M. Sobota,
— Zveza društev prijateljev mladine, — Slavistično društvo Pomurja, — Društvo bibliotekarjev, — Občinski odbor RK M. Sobota, — Društvo zgodovinarjev.
TABELARNI PRiKLED ŠTEVILA UČENCEV, ODIELKOV IH UČNEGA USPEHA HA PODROČJU OSSOVHIH ŠOL V OBČINI MURSKA SOBOTA ZA OBDOBJE 198o-1988
Z&n-	§ s+ Sola	— Bi’	So	t e v	i 1 0	u 5 e n c.e v						Štev		110	oddelkov					Posežen učni uspeh, v			
	81	82	83	84	85.	86	87	88 .	80	ta	82 83	84	85	86	87	88	80	81	82	83	84	85	86	87	88
1. 'MAKOVCI	355	345	341	333	324	321	316	31.4	315	16-	16	16 16	16	16	16	16	16	98,9 98	98,2 98,2 98,2 98,1	98,13 97,8	97,8
2. BOGOJINA	24 o	242	259	277	283	278	277	277	278	11	n	11 n	12	12	13	13	13	99,6 99,1	98	98,1 99,6 98,5	98,5 98,9	99,6
3. BELTINCI (COŠ) 955.	938	955	932	953	94o	92o	893	863	32	32	33 32	34	36	33	33	31	98,5o 98,96	99,48 99,lo 98,6o 47,To	98,7o 980o	-
4. CANKOVA	346	32o	314	3ol	3o8	3o8	3o8	311	3o2	16	16	14 14	14	15	16	15	15	96,5 :95,97	93,o3 94,o2 92,9 95,14	95,46 9306	97,6
5. GRAB	443	454	449	' 446	436	437	138	422	419	2o	2o	2o 2o	2o	2o	2o	2o	2o	99,3 99,3	97,8 97,8 97,3 97,9	94,7 98,6	97,9
6. SQK0VUI	184	18 o	165	17o	1 c7	142	147	155	154	9	9	8 8	8	8	3	8	8	96,7 95,5	97,6 98,2 98,1 99,3	98,o ^8,7	97,4
7. OŠ I. M.S0B0TA 776	817	897	912	941	956	989	997	992	25	27	29 3o	31	32	33	34	34	96,6 98,5	98,1 98,7 96,7 97,9	98,2 98,1	
3. OŠ U.M.S0B0TA 574	568	562	555	547	541	535	545	539'	2o	2o	2o 2o	2o	2o	2o	2o	2o	96,2 96,7	96,7 96,3. 94,5 96,0	98,5 96,7	96,7
9. OŠ III.M.SOBOTA 839	881	89o	9o4	887	883	69o	9o4	9o5	29	30	31 32	32	32	32	32	32	98,8 99,1	98,5 99,1 98,8 97,9	98,4 98,9	98,9
lo. OŠ IV.M.S0B0IA 120	115	lo9	lo4	I06	I06	lo9	Ho	lo 0	12	11	n n	n	11	11	12	13	80	78,26	82,57 75,96 82,08 83	81,6o 77,2	80
11. PUCONCI	4o7	4o7	•384	577	58o	594	594	599	635	2o	2b	1" 23	24	23	23	25	26	95,6 98,8	97,4 96,5 96,5 94,8	94,8 96,o	94,5
12. PB1R0VCI (COŠ) 278	2'71	271	274	278	28o	275	258	255	12	11	12 12	13	13	13	12	12	98,6 98,3	^7,8 98,4 98,2 98,3	98,7 97,8	-
13. PROSSWAKOTCI	134	141	153	164	166	155	153	147	-	9	9 11	12	13	n	H	11		98,1 98,6 97,9 98,3	98,9 99,1	-
14. ROEAŠOVCI-	442	44 o	413	4o4	4oo	392	381	354	373	22	2o	2o 2o	2o	2o	20	2o	2o	96	97	93,3 97	95,4 96	93,8 96	-
15. TIŠUtA	51.7	5o4	514	493	49o	479	463	459	452	2o	2o	2o 18	19	19	19	2o	2o	92,2 99,4	97,9 98,2 94,6 97	97,2 98,1	96
16. ŠALOVCI	245	233	222	221	2o2	187	171	157	15o	13	13	12 n	n	10	lo	10	10	97,6 37,8	98	93,2 97,9 98	98,5 98,7	97,5
17. KUŽ2ŽA	216	226	230	232	23o	2X9	225	22o	199	9	10	lo 9	8	9	9	lo	lo	97,22 95,4	97,4 97,1 92,8 91,8	92,5 97,3	98,5
SKUPAJ:	6.937	7.085 7.116		7.288 7	.286	7.229	7.193	7.128 7.078		286 295 293 298 3o5				309	3o7 311		311				
Pri primerjanju podatkov o številu učencev v osnovni šoli za obdobje 1980—1988 lahko ugotovimo, da je število osnovnošolskih otrok od leta 1985 dalje v upadanju.
Upadanje števila otrok je posebej evidentno na vseh šolah v občini M. Sobota, razen na osnovnih šolah v M. Soboti in na osnovni šoli Bogojina.
Število oddelkov ni v upadanju zaradi spremembe normativa o številu učencev v enem oddelku, ki se je znižal s 36 učencev na 32 učencev na oddelek.
Ta sprememba je bila uvedena s šolskim letom 1984/85.
Nižanje odstotka splošnega učnega uspeha je odraz postopnega zaostrovanja ocenjevalnih kriterijev in s tem odmik od 100% učnega uspeha, ki so ga šele umetno dosegle pred leti skladno z načelom, naj vsak osnovnošolec uspešno konča osnovno šolo v osmih letih.
Če primerjamo doseženi učni uspeh celodnevnih šol z doseženimi učnimi uspehi poldnevnih osnovnih šol, lahko ugotovimo, da ni bistvenih razlik.
TABELAMI PREGLED ŠTEVILA PEDAGOŠKIH, AHHKISTRATIVNIH IH TEHNIČNIH DELAVCEV V OSNOVNIH ŠOLAH V OBČINI . MURSKI SOBOTA ZA OBDOBJE 1980-1988
- St.	ŠOLA	80	81	82	83	84	85	86	87	88	/80 81	82	83	84	85	86	87	88	'	80	81	82	83 84	85 86 87	88
		Štev, pedagoških delavcev									Štev, adainiatrativnih delavcev			Štev, tehničnih delavcev		
1.	BAKOVCI	23	23	23	22	22	22	22	22	22	1	1,75 1,75 1,75 1,75	1,75 1,75 1,75	1,75	6	6	6	6	6	6	6	6	6
2.	BOGOJINA	14	14	14	14	15	15	17	17	16	1,5 1,5	1,5	1,5	1,5	1,5	1,5	1,5	1,5	6	6	6	6	6	6	6	6	6
3.	BELTINCI	48	48	57	58	56	56	55	55	55	33333	3	3	3	3	18	18	22	22 22	21 21 ,2. 2o
4.	CANKOVA	2o	2o	19	2o	18	19	2o	2o	2o	2	2	2	2	2	2	2	2	2	6	6	6	6	6	6	6	6	6
5.	GRAP	23	23	25	25	25	25	25	25	25	2	2	2	2	2	2	2	2	2	7	7	7	7	7	7	7	7	7
6.	FOKOVCI	12	12	lo	lo	10	10	lo	10	10	11111	111	1	3	3	3,	5 3,5 3,	5 3,5 3,5 3,5 3,
7.	OŠ I. M.SOBOTA	37	38	4o	43	43	46	46	47	48	11111	111	1	14	14	14	14 14	14 14 14	14
8.	OŠ II. M.SOBOTA	31	30	31	.32	.32	3o	3o	29	29	11111	111	1	9.	9	9	9,5 9,	5 9,5 9,5 9,5 9,
9.	OŠ HI. M.SOBOTA	4o	43	43	43	44	44	46	46	46	11111	111	1	12	12	13	13 13	13 13 13 16
lo.	OŠ IV. M.SOBOTA	17	18	18	18	18	18	18	19	19	11111	111	1	111	1 1	112	2
H.	PUCONCI	21	21	21	27	27	29	32	31	35	2	2	2	2	2	2	2	2	2	5	5	5	8	9	n n 11 11
12.	PETROVCI	21	21	21	a	21	21	21	21	21	1	1,5 1,5 1,5 1,5	1,5	1,5	1,5	1,5	9	9 lo	lo lo	lo 10 10	10
13.	PROSENJAKOVCI	11	n	13	14	16	15	15	15	15	11111	1	1	1,5	1,5	5,5	5,5	5	56	6	6	6	6	6
14.	ROGAŠOVCI	29	29	29	28	28	29	29	27	27	2	2	2	2	2	2	2	2	2	8'8	8	8	8	7	7	7	7
15.	TIŠINA	29	30	30	31	32	33	33	33	34	2	2	2	2	2	2	2	2	2	8.8	8	8	8	8	8	8	9
16.	ŠALOVCI	15	15	15	14	14	14	14	14	15	11111	111	1	7	7	7	6	6	6	6	6	6-
17.	KUW.	U	n	12	12	12	13	13	13	13	1 1 1	111	1	333	3 3	3	3	3	3
	SKUPAJ:	4o2	407	421	432	433 439		446	444	448	23,5 24,75 25,75 25,75 25,75	25,75 25,75 26,25	26,25	127,5 127,5 1 34 1 37 1 38 1 38 1 38 1 38 142		
5
5
PROSTORSKA PROBLEMATIKA OSNOVNIH ŠOL V OBČINI MURSKA SOBOTA
Zap.. Šola št.
1. BAKOVCI	Obstoječe zgradbe so v razpadajočem sta-
	nju. Šolsko kuhinjo je sanitarna inšpekcija že večkrat nameravala zapreti. Na podružnični šoli Dokležovje je potrebno sanirati šolsko kuhinjo ter pridobiti še eno učilni-
	CO.
2. BOGOJINA	Obstoječa šolska zgradba je nefunkcional-
na. Za uspešno učnovzgojno delo šola potrebuje 4 učilnice, večnamenski prostor, kuhinjo, telovadnico in nekaj manjših prostorov.
3.	BELTINCI	
4.	CANKOVA	Šolska kuhinja je premajhna in ni v skladu s sanitarno inšpekcijskimi zahtevami, ni primerne jedilnice in upravnih prostorov.
5.	GRAD	OŠ Grad manjkajo naslednji prostori: telovadnica, učilnica za gospodinjstvo, učilnica za računalništvo in jedilnica.
6.	FOKOVCI	V matični zgradbi so 3 klasične učilnice in učilnica za telesno vzgojo, ki ne omogočajo niti pouka v 2 izmenah. Zato je bila izvršena improvizacija dveh učilnic v pritlični zgradbi na dvorišču. Pionirska knjižnica gostuje v zadružnem domu. V zadružnem domu se tudi vrši priprava otrok na šolo. Ob pomanjkanju učilnic je še bolj akutno pomanjkanje naslednjih prostorov: učilnica za tehnično vzgojo, jedilnica in sanitarije.
7.	KUZMA	OŠ Kuzma deluje v neprimernih prostorih. Skupna površina za učenca znaša 1,45 m2. Po merilih ISS, bi morala znašati 7,6 m2.
8.	OŠ I. M. SOBOTA	Glede na število učencev šola potrebuje veliko telovadnico, učilnico za računalništvo in jedilnico.
9.	OŠ II. M. SOBOTA	Šola deluje v utesnjenih prostorih, manjka jedilnica, večnamenski prostor, garderoba, telovadnica, knjižnica in nekaj učilnic. Neto površina na učence znaša le 2,5 m2.
10.	OŠ III. M. SOBOTA	Za nemoteno izvajanje programa šola potrebuje ustrezno jedilnico, knjižnico in učiteljsko zbornico.
11.	OŠ IV. M, SOBOTA	—
12.	PUCONCI	—
13.	PETROVCI	—
14.	PROSENJAKOVCI	—
15.	ROGAŠOVCI	Za izvajanje programa male šole in cicibanove šole ni primernega prostora in opreme. Tudi izvajanje interesnih dejavnosti je ovirano zaradi prostorske stiske. Pomanjkanje prostorov vpliva na težavno izvajanje dopolnilnega in dodatnega pouka. Podružnična OŠ Serdica je potrebna nujne sanacije.
16.	TIŠINA	Šolska kuhinja deluje v prostorsko utesnjenih pogojih. Po odločbah inšpekcijskih organov so prostori neprimerni. Tehnična delavnica je v neprimernih kletnih prostorih, kjer ni dovolj svetlobe in v prostoru ni tekoče vode. Šoli primanjkuje naslednjih prostorov: pet učilnic, trije kabineti in ve-. čnamenski prostor.
17.	ŠALOVCI	OŠ Šalovci nima upravnih prostorov, telo-
vadnice, jedilnice ter primerne kuhinje. Nujno je načrtovati dozidavo manjkajočih prostorov.
PREGLED ADAPTACIJSKO - VZDRŽEVALNIH DEL, KI SO
BILA OPRAVLJENA V OBDOBJU 1960-1988	
Zap. Šola št.	Letnica izgradnje šole
1. Bakovci	več stavb	— vsakoletno tekoče vzdr- 1872, 1921, 1958	ževanje, večjih vzdrže- podruž. Dokležovje	valnih del niso izvajali zaradi dotrajanosti zgradb, na podružnični OŠ Dokležovje so zamenjali ostrešje, popravilo in pleskanje oken, zamenjava podov, preureditev stanovanja v šolsko kuhinjo.
2. Bogojina	1961	— prekritje-strehe tesnenje podru. Tešanovci.	in pleskanje oken, 1905	— ureditev kabinetnih
učilnic za kemijo —
biologijo — gospodinjstvo; matematiko — fi-ziko; tehnično vzgojo
—	celotna adaptacija podružnične šole s prizidkom garderobe in sanitarij.
3.	Beltinci	1978	— preureditev notranjih
		prostorov za potrebe
		OŠ in sanacija strehe.
4.	Cankova	1938	— ureditev telovadnice v 1	zadružnem domu, pre- ureditev treh učilnic.
5.	Grad	1971 podruž. Bodonci — popravila in pleskanje 1980	oken
6.	Fokovci	1872	— ureditev stopnišča in
		hodnikov, adaptacija kuhinje in jedilnice — popravilo parketov v ;	učilnicah in dimnikov.
7.	OŠ L M. Sobota	1948	— popravilo in adaptacija strehe — adaptacija učilnice za bi—ke
8.	OŠ 11. M. Sobota	1915	— zamenjava oken, obno- podruž. Krog 1937	va. fasade in prekriva-
	J	nje strehe —	predelava hišnikovega stanovanja v učilnico —	asfaltna preobleka na rokometnem igrišču
9.	OŠ III. M. Sobota	1964 prizidek 1977	— posodobitev sanitarij, šport, dvorana 1988	priklop na mestni vo- dovod, sanacija strehe — ureditev učilnice za gospodinjstvo
10.	OŠ IV. M. Sobota	1986	— adaptacija starega dela šole, in sicer: razna obrtniška dela
11.	Puconci	j 982	— sanacija sanitarij in gar- podruž. Mačkovci 1945 derobe na podružnični OŠ Brezovci
12.	Petrovci	1962	— preureditev kletne etaže za potrebe učilnic — zamenjava ostrešja, pleskanja in zatesnitev
	n	oken
13.	Prosenjakovci	1981	— zamenjava keramičnih ploščic v kuhinji, pleskanje učilnic, oken in ladijskega poda — zamenjava parketa v telovadnici in v upravnih prostorih šole.
14.	Rogašovci	1972, nadzidava 1954, — zamenjava keramičnih podruž. Pertoča 1964	ploščic, ureditev vodo- podruž. Serdica 1923	vodne napeljave in sa- nitarij — pleskanje oken, preureditev električne napeljave, preureditev učilnice za kabinet z računalniki in ostala popravila
15.	Tišina	1966	— preureditev dveh garde- podruž. Gederovci	rob v učilnice 1897	— preureditev dveh kabi-  netov v učilnico gospodinjstva —	zatesnitev oken, položitev lesnih oblog v učilnicah priti, in L nadstr. —	sprotno beljenje in zamenjava talnih oblog v učilnicah —	preureditev centralne kurjave na kurilno olje Podružnica Gederovci: — adaptacija celotne zgradbe in preureditev vseh prostorov —	izgradnja centralne kurjave na trdo gorivo
16.	Šalovci	1914,1964	— sanacija stavbe na cen- podruž. Markovci 1914 tralni šoli (preureditev podruž. Dolenci 1984 tehnične delavnice, kuhinje, zamenjava peči, gradnja dimnika — Markovci, ureditev podov v dveh učilnicah, ureditev prostora za telesno vzgojo
17.	Kuzma	1874, 1963	— celotno opremljanje
šolske kuhinje, izgradnja plinske postaje
— ureditev kritine in fasade na starejši zgradbi
—	asfaltiranje dvorišča in postavitev kolesarnice
Na podlagi izvedene analize o starosti šolskih zgradb lahko ugotovimo naslednje :
1.	Na področju občine M. Sobota še vedno imamo veliko osnovnošolskih zgradb starejšega datuma, in sicer: OŠ Bakovci — 1872, podružnična OŠ Do-kležovje — 1901; podružnična osnovna šola Tešanovci — 1905; OŠ Fokovci — 1872; OŠ K. D. Kajuh M. Sobota — 1915; OŠ Rogašovci — 1872; podružnična OŠ Serdica — 1922; podružnična OŠ Gederovci — 1897; OŠ Šalovci — 1914, podružnična OŠ Markovci — 1914; OŠ Kuzma — 1874.
2.	Učni prostori na omenjenih šolah niso v skladu s prostorskimi normativi za izvajanje učnovzgojnega programa, so zelo nefunkcionalni.
3.	Za tekoče vzdrževanje je potrebno veliko finančnih sredstev, kar je v zadnjem času velik problem.
4.	V takih učnih prostorih je zelo oteženo izvajanje novega programa življenja in dela osnovne šole.
5.	Večina navedenih osnovnošolskih stavb nima ustrezne izolacije proti vlagi.
6.	Ugotavljamo, da so tudi nove šolske zgradbe bile potrebne sanacije, in sicer: OŠ Beltinci — 1978 (sanacija strehe), OS Prosenjakovci 1981 (zamenjava parketa in keramičnih ploščic).
Zaradi spretnejšega vzdrževanja oz. sanacije osnovnošolskih prostorov so osnovne šole v občini M. Sobota združevale amortizacijo od nepremičnin pri Občinski izobraževalni skupnosti M. Sobota. S tako zbranimi sredstvi so osnovne šole hitreje izvajale adaptacijsko — vzdrževalna dela, opremljale učilnice za pouk tehnične vzgoje, gospodinjstva in za pouk naravoslovnih predmetov.
Šolski prostor je po obsegu in opremljenosti v povprečju zadosten. Ob uresničevanju novega predmetnika in učnega načrta so se znašle v slabšem položaju osnovne šole z dvoizmensko organizacijo pouka. Značilno je, da še vedno zmanjkuje prostora zlasti za telesno vzgojo, interesne dejavnosti, dopolnilni in dodatni pouk, prostor za knjižnično vzgojo, aktivnosti društev ter za prehranjevanje učencev.
STANJE UČNE TEHNOLOGIJE NA OSNOVNIH ŠOLAH V OBČINI MURSKA SOBOTA
Zap. Osnovna šola št.
Bakovci
2.
3.
4.
5.
Bogojina
Beltinci Cankova
Grad
6.
7.
8.
Fokovci
OŠ I. M. Sobota
OŠ II. M. Sobota
9.
10.
II.
12.
13.
14.
15.
16.
17.
OŠ III. M. Sobota
OŠ IV. M. Sobota
Puconci
Petrovci Prosenjakovci Rogašovci
Tišina
Kuzma
Šalovci
Za izvajanje vzgojnoizobraževalnega dela šola nima dovolj učne tehnologije, obstoječa pa je močno izrabljena — dotrajana. Občutno pomanjkanje je na naravoslovno-matematičnem in proizvodno-tehničnem področju. Skromna sredstva amortizacije premičnin šoli onemogočajo sprotno obnavljanje zastarele učne tehnologije.
Stanje učne tehnologije je slabo. Obstoječa učna tehnologija je dotrajana.
Primerno.
Stanje učne tehnologije ni zadovoljivo. Posodabljanje učne tehnologije predstavlja poseben problem za šolo, ki so prostorskega in materialnega značaja.
V skladu z materialnimi možnostmi šola sledi le najnujnejšim potrebam po učni tehnologiji. Neprimerni prostori močno ovirajo kvaliteto dela. Šola je dobro opremljena z učno tehnologijo.
Šola je sorazmerno dobro opremljena z učno tehnologijo.
Z učno tehnologijo je šola dobro opremljena.
Stanje učne tehnologije na šoli ni zadovoljivo. Obstoječa tehnologija ni povsem izkoriščena zaradi prostorske stiske. Šola je z učno tehnologijo opremljena. Stanje učne tehnologije na šoli je zadovoljivo.
Primerno.
Zadovoljivo.
Primerno.
Stanje učne tehnologije na šoli ni zadovoljivo.
Stanje učne tehnologije ni zadovoljivo. Stanje učne tehnologije ni zadovoljivo. Stanje učne tehnologije ni zadovoljivo.
% VLAGANJA V UČNO TEHNOLOGIJO OD DOHODKA ŠOLE ZA OBDOBJE 1980 — 1988
Zap. št.	Šola	1980	1981	1982	1983	1984	1985	1986	1987	1988
1.	OŠ Bakovci	1,16	1,05	1,40	1,12	1,20	3,14	0,98	0,77	0,98
2.	OŠ Bogojina	-2	2	2	2	2	2	2	2	2
3.	OŠ Beltinci	8,03	13	6,25	6,34	12,10	3,95	14	12	2,7
4.	OŠ Cankova	0,02	0,01	0,02	0,01	0,02	0,03	0,01	0,01	0,01
5.	OŠ Grad	1.9	1.7	2,9	1,6	1.9	2,3	2,9	2,2	1
6.	0Š Fokovci	0,96	1,71	1,04	0,62	1,09	1,95	2,07	1.42	1,65
7.	OŠ I. M. Sobota	2	2	2	2	2	2	1	2	—
8.	OŠ II. M. Sobota	2	1	2	2	2	2	1	2	—
9.	0Š III M Sobota	2	3	2	3	2	2	2	2	2
10.	OŠ IV. M. Sobota	3	2	2	2	3	2	2	3	—
11.	OŠ Puconci	0,84	0,62	0,91	1,02	1,11	0,94	1,21	0,89	0,67
12.	OŠ Petrovci	12	11	9	7	8	9	6	3	—
13.	OŠ Prosenjakovci	—	7	5	4	3,5	3	3,5	3	3
14.	0Š Rogašovci	0,99	0,51	0,23	0,73	0,17	1,49	0,32	0,35	—
15.	OŠ Tišina	6	6	4	4	6	3	2	2	6
16.	OŠ Šalovci				neznatno vlaganje					
17.	OŠ Kuzma				neznatno vlaganje					
Večina osnovnih šol ugotavlja, da je večina obstoječih učilnic za sodobno učno tehnologijo nefunkcionalna zaradi večnamembnosti prostorov. Šolski prostor je po opremljenosti v povprečju zadosten.
Posebej je potrebno izpostaviti, da osnovne šole niso zadovoljne z izkoristkom računalnikov zaradi naslednjih vzrokov: pomanjkanje disketnih enot, računalniških programov in uporabnost računalnika pri učnovzgojnem programu.
Nekaterim osnovnim šolam primanjkujejo grafoskopi, videokasete, videorekorder ...
Novejši didaktični kompleti so za posamezne učne predmete zelo dragi.
Veliko problemov imajo osnovne šole s servisiranjem učne tehnologije, ki v slovenskem merilu ni urejeno.
OCENA STANJA IN DOSEŽKOV
V minulem osemletnem obdobju na področju osnovnega šolstva v občini M. Sobota je bilo največ pozornosti namenjeno krepitvi vzgojne vloge šole, strokovnosti vzgojnoizobraževalnega dela, podružbljanju vzgoje in izobraževanja, krepitvi politehnične in delovne vzgoje ter poklicnemu usmerjanju učencev.
Evidentni so napori osnovnih šol za kvalitetno in podružbljeno izvajanje naravnoslovnih in kulturnih dni ter dni akcij, proizvodnega in drugega družbeno potrebnega dela.
Delovna in politehnična vzgoja sta napredovali. Hitrejše opremljanje šol z orodji in stroji omejujejo razpoložljiva materialna sredstva in nefunkcionalni prostori na nekaterih osnovnih šolah.
Posebej je potrebno izpostaviti uspešno izvedeno akcijo združenega dela občine M. Sobota v zvezi z nakupom računalnikov za vse osnovne šole v občini M. Sobota. Žal ugotavljamo, da z izkoristkom računalnikov ne moremo biti zadovoljni zaradi naslednjih vzrokov: nefunkcionalnost nekaterih šolskih prostorov, pomanjkanje ustreznih računalniških programov, disketnih enot. ..
Nekatere šole kljub navedenim pomanjkljivostim uspešno uporabljajo računalnike pri vzgojnoizobraževalnem delu in dosegajo primerne rezultate po zaslugi lastnega entuzijazma in odgovornosti do drage učne tehnologije.
Kljub zaostrenemu materialnemu položaju v OZD so v preteklih letih osnovne šole uresničile program življenja in dela šole v skladu s programom, ki je bil prilagojen gospodarskim razmeram.
V skladu z materialnimi možnostmi gospodarstva v občini M. Sobota so bile izvajane akcije in napori za skladno rast OD in za zmanjševanje razlik na-pram OD v gospodarstvu.
Za trajno rešitev stanja OD je treba sistemsko razrešiti skladno rast osebnih dohodkov prosvetnih delavcev in delavcev v gospodarstvu.
Povezovanje osnovnih šol z združenim delom je še vedno na ravni patro-natstva. Bolj uspešne so vsebinske povezave s kmetijsko zadrugo oz. TZO.
Prostorska problematika osnovnih šol v občini M. Sobota se izraža v pomanjkanju učnih prostorov in nefunkcionalnosti.
S pomočjo referendumskega programa v obdboju 1980—1988 so bile realizirane naslednje investicije:
1980 — podružnična osnovna šola Bodonci
1981 — osnovna šola Prosenjakovci
1982 — osnovna šola Puconci
1984	— podružnična osnovna šola Dolenci
1985	— podružnična osnovna šola Mačkovci
1986	— osnovna šola Prekmurske brigade M. Sobota
1987	— večnamenska telovadnica pri OŠ E. Kardelj M. Sobota.
Zaradi skrbno načrtovane kadrovske politjke se OIS M. Sobota ne srečuje s kadrovsko problematiko.
Z združevanjem amortizacije osnovnih šol od nepremičnin in premičnin pri OIS M. Sobota so osnovne šole v skladu s programom potrebnosti izvajale sanacijsko—adaptacijska dela ter nakupe učne opreme.
V	sodelovanju z ORS M. Sobota se izvaja nagrajevanje učencev in mentorjev za dosežke na področju naravoslovja na republiških in zveznih tekmovanjih.
STALIŠČA IN UGOTOVITVE
1.	Ena od prioritetnih nalog Občinske izobraževalne skupnosti M. Sobota bo zagotavljanje finančnih sredstev za izvajanje zagotovljenega programa za področje osnovnega šolstva, ki je kot prioriteta opredeljena s SaS za srednjeročno obdobje 1986—1990.
2.	Obseg dodatnega programa bo temeljil na materialnih možnostih gospodarstva v občini M. Sobota in na neposredni menjavi, ob upoštevanju veljavnih kriterijev socialne politike.
3.	Nadalje krepiti vzgojno vlogo šole, strokovnosti vzgojno-izobraževalne-ga dela, podružbljanju vzgoje in.izobraževanja ter poklicnem usmerjanju učencev.
4.	Proučiti obstoječo mrežo osnovnih šol in strukturo šolskih okolišev in pri tem zagotoviti racionalno oblikovanje oddelkov.
5.	Nadaljevati z združevanjem sredstev amortizacije osnovnih šol od nepremičnin in premičnin pri OIS M. Sobota in tako omogočiti hitrejše investicijsko vzdrževnaje šol in nakup opreme za pouk tehnične vzgoje, gospodinjstva in naravoslovnih predmetov.
6.	Pristopiti k načrtnem reševnaju prostorske problematike na področju osnovnega šolstva.
7.	Voditi aktivnosti za usklajeno gibanje osebnih dohodkov delavcev v osnovnih šolah z gibanji osebnih dohodkov delavcev v gospodarstvu v občini.
8.	Več pozornosti posvetiti uporabljanju in nabavi učne tehnologije.
9.	COŠ je znana po razvijanju vzgojnoizobraževalnega dela pri različnih sestavinah kot so: pouk, samostojno učenje, organizirana rekreacija in organiziran prosti čas učencev, prehrana učencev in druge aktivnosti.
Med problemi, ki v tem trenutku najbolj pestijo COŠ, so problemi finančne narave.
10.	Nadaljevati s permanentno kadrovsko politiko za področje osnovnega šolstva
— kadrovske štipendije.
II.	Pristopiti k različnim oblikam racionalizacije na področju vzgojnoizo-braževalne dejavnosti.