informativni mM 9lasil° ravenskih železarje Leto 42 Ravne na Koroškem, julij-avgust 2005 št. 7-8 Strategija razvoja Metala: Z naložbami ohraniti položaj na trgu »Metal Ravne je v zadnjem obdobju stopil na pot uspešnosti. Dosegel je zavidljive poslovne rezultate, vendar ti, čeprav so izjemno dobri, še ne zagotavljajo stabilnega razvoja podjetja v prihodnje. To in konkurenčnost bodo Metalu Ravne zagotovila le vlaganja, za katera bo do leta 2010 namenil skoraj 60 milijonov evrov,« je dejal predsednik uprave Tibor Šimonka 31. maja na Ravnah na Koroškem na novinarski konferenci, katere glavna tema so bile načrtovane investicije v največjem ravenskem metalurškem podjetju. V preteklosti Metal ni bil deležen večjih investicijskih projektov, saj so bile vse sanacije od leta 1991 osredotočene predvsem na finančno okrevanje in reševanje presežnih delavcev, zato za naložbe ni bilo dovolj denarja. V vodstvu SIJ so se zato odločili, da skupaj z vodstvom Metala izdelajo strategijo razvoja podjetja, ki bo predvsem temeljila na nujnih vlaganjih, je razložil Šimonka. »Čeprav so zdaj rezultati poslovanja Metala Ravne zavidljivi, pa niso takšni, da ne bi mogli biti še boljši. Do leta 2010 naj bi sc vrednost letne prodaje povečala na 180 milijonov evrov, dodana vrednost na zaposlenega pa naj bi presegala 45.000 evrov. To so optimistične številke, ki pa so povsem dosegljive, če bodo v Metalu Ravne uresničili načrtovane naložbe.« Desetletje brez večjih naložb »Metal Ravne je po izgubi jugoslovanskega trga zašel v hudo krizo, ki je razpolovila število zaposlenih in proizvodnjo. Z velikimi napori se je podjetje uspelo izdelčno in tržno prestrukturirati, čeprav prestrukturiranje ni bilo podprto z investicijami v posodobitev proizvodnje,« je dogajanje v zadnjem desetletju opisal glavni direktor Metala Ravne mag. Darko Mikec. Zaradi zniževanja stroškov v podjetju med letoma 1991 in 2003 ni bilo večjih naložb. Poskrbeli so le za najnujnejše, da so zagotovili obratovanje, vendar te niso omogočale tehnološke posodobitve. Na leto so za naložbe namenili od 0,4 do 3,5 milijona evrov, največji investiciji v tem obdobju pa sta bili Ebner peč za toplotno obdelavo jekel leta 1996 in kovaška stiskalnica 25/30 MN leta 1999. Lani začetek posodobitve Impulz za nov investicijski cikel v Metalu so bili dobri poslovni rezultati v drugi polovici lanskega leta in jasno začrtana razvojna strategija. Čeprav se je leto 2004 v poslovnem smislu začelo slabo, je vodstvo podjetja s kratkoročnimi ukrepi uspelo izkoristiti ugodne tržne razmere in zagotoviti dobre poslovne rezultate. Da bi zmanjšali tveganja zaradi morebitnih zastojev v proizvodnji, je bilo jasno, da morajo sanaciji finančnega poslovanja slediti investicije v obnovo izrabljenih proizvodnih naprav. »Ob koncu lanskega leta je bila pripravljena razvojna strategija podjetja do leta 2010, v kateri sta bila postavljena ključna cilja: ohranitev tržnega položaja in tehnološka posodobitev zastarele proizvodne opreme,« je dejal direktor Mikec. Lani je Metal za investicije odštel 4,2 milijona evrov. V jeklarni so postavili kisikovo kopje in ročno vpihovanje kisika ni več potrebno. Sanirali so napetostna stikala na peči UHP oziroma elektroobločni peči in EPŽ (elektro pretaljevanje pod žlindro) ter rekonstruirali t. i. Konti peč 3. Letos za naložbe 10 milijonov evrov Letos sledi obnova peči za toplotno obdelavo Konti 2, od katere pričakujejo zmanjšanje porabe zemeljskega plina. Kupili bodo novo peč za toplotno obdelavo kovanih izdelkov. Stiskalnica in novi ravnalni stroj pa naj bi odpravila ozko grlo pri ravnanju profilov. Od maja v valjarni že obratuje merilna naprava za meijenje profilov v vročem, ki kontinuimo meri preseke valjanca in bo zmanjšala zastoje na srednji valjavski progi. Odobrena je tudi že investicija v obnovo 12 MN stiskalnice - pridobiti nameravajo dodatne zmogljivosti predkovanja za kovaški stroj in končnega kovanja (300 ton mesečno). Zaradi uvedbe širokega ploščatega programa so se povečale dimenzije vhodnih predvaljancev in odkovkov, zato bo nujna tudi rekonstrukcija brusilnega stroja. Med okoljske projekte spadata lakirna linija z vodnimi premazi, s katero bodo v zadnjem četrtletju zamenjali nevarno ročno barvanje valjanih profilov z nitro barvami, in krožni hladilni sistem v valjarni profilov. S slednjim bodo zmanjšali porabo hladilne vode in emisije v okolje. Največja vlaganja v valjarno Že letos pa v Metalu pripravljajo finančno še zahtevnejše naložbene projekte, kijih bodo izpeljali v prihodnjih letih. Modernizacija štirideset let stare valjarne profilov bo stala med 20 in 25 milijoni evrov, začela pa se bo leta 2006. Projekt Logistika kovačnice predvideva postavitev ravnalnega stroja, linije za razrez odkovkov in rezkalnega stroja - ta mehanska obdelava težkih odkovkov bo urejena v proizvodni hali Jeklarne L V jeklarni bodo razširili vlivališče in tako v celoti izrabili zmogljivosti ter znižali fiksne stroške. Proizvodnjo tekočega jekla bodo povečali na 145.000 ton, zato bodo morali postaviti tudi vakuumsko napravo, izboljšati procesno kontrolo in zagotoviti dodatna skladišča za staro železo. Za povečanje prodaje končnim porabnikom in krepitev lastne znamke pa naj bi še letos poskrbel Steel center, ki bo kupcem doma in v tujini zagotavljal celoten tržni servis. Do leta 2010 bo Metal za vlaganja namenil 59 milijonov evrov. Zelo dobro letošnje poslovanje Metal Ravne želi ohraniti položaj tretjega največjega evropskega proizvajalca orodnih jekel oziroma peto pozicijo na svetu, razlaga njegov direktor mag. Darko Mikec. Vendar ga omejujejo tudi razmere, med katere sodijo skromna vlaganja v proizvodnjo v preteklosti, kar povečuje možnost okvar, konsolidiranje konkurence in nastop konkurenčnih proizvajalcev jekla iz Kitajske oziroma Rusije. Zato si bodo v podjetju še bolj prizadevali za dvig donosnosti, razvoj novih jekel (Ravnex je tržno zelo uspešen), prodajo končnim kupcem, še boljši servis porabnikom, povezovanje s šolskim sistemom za pridobitev ustreznih kadrov in za izvedbo že omenjenih naložb. »Z njimi sc pripravljamo na recesijo, ko bo pritisk na cene velik, a mi želimo tudi takrat ohraniti kazalce naše uspešnosti na visoki ravni.« Konjunktura na področju orodnih jekel sicer zdaj še traja in Metal ima dovolj naročil. Po ocenah direktorja bo letošnje leto poslovno rekordno. Podjetje je v prvih štirih mesecih letos ustvarilo 1,147 milijarde tolarjev čistega dobička (lani je v tem času beležilo 200 milijonov tolarjev izgube, za letos pa so načrtovali 800 milijonov tolarjev dobička). Povprečna negativna triodstotna donosnost prodaje lanskega leta se je povzpela na 10,3 odstotka. Odlični poslovni rezultati so po mnenju vodstva posledica dobrega dela proizvodnje, fleksibilne nabavne politike in intenzivnih tržnih aktivnosti. Podjetje je od januarja do aprila proizvedlo skoraj 40.000 ton jekla in tako za desetino preseglo količinsko proizvodnjo iz enakega obdobja lanskega leta, pa tudi načrtovane količine. Prodaja je bila za 67 odstotkov večja od lanske in je v prvih štirih mesecih dosegla 46,6 milijona evrov. Kaže, da bo bistveno presegla za letos planiranih 122 milijonov evrov. 80 odstotkov prodajnih poslov je sklenjenih v tujini: v EU (46, 6 %), ZDA (21,7 %), JV Aziji (4,5 %) itd. Kot zanimivost: Metal prodaja jeklo v 40 držav! Povečuje se tudi produktivnost poslovanja, merjena z dodano vrednostjo na zaposlenega, ki znaša 38.934 evrov. Kot je dejal predsednik uprave SIJ Tibor Šimonka, je tekoče rezultate poslovanja obravnavala tudi skupščina podjetja in ocenila, da so zelo dobri, pa tudi predvidevanja za prihodnje mesece so obetavna. A. Č. Petrol Energetika dobitnica priznanja Svetovnega energetskega sveta Družba Petrol Energetika je maja letos prejela priznanje SNK WEC za leto 2004. Podelil ji ga je Slovenski odbor Svetovnega energetskega sveta za uresničevanje ciljev Svetovnega energetskega sveta na znanstveno- raziskovalnem, podjetniškem in razvojnem področju. V obrazložitvi je zapisano: »Leto 2004 lahko z gotovostjo ocenimo kot leto pomembnih novih priložnosti za vse, ki se uvrščajo med vodilne akterje na področju energetike. Uskladitev temeljnih izhodišč za zagotovitev preprečevanja monopolnega in dominantnega položaja ter vzpodbujanje svobode v zagotavljanju izvajanja celovite ponudbe energetskih storitev so izzivi, ki jim sledi tudi poslovna skupina Petrol. Iz navedenih razlogov je zato družba Petrol, d. d., že leta 2002 uspešno zaključila proces lastninskega preoblikovanja dveh energetskih podjetij iz sistema Slovenske železarne z odkupom 80-odstotnega lastniškega deleža. V začetku leta 2003 je bila izvedena pripojitev družbe Petrol-Energetika Štore, d. o. o., k družbi Petrol-Energetika Ravne, d. o. o., in nastalo je podjetje Petrol Energetika, d. o. o. Večinski lastnik se je odločil in sredi leta 2003 izvedel dokapitalizacijo ter odkupil tudi lastniški delež Družbe pooblaščenke Ravne, tako da znaša novi lastniški delež Petrola, d. d., 98,85 odstotka in delež Družbe pooblaščenke Železar Štore 1,15 odstotka. Celovita oskrba z različnimi vrstami energije in storitvami Družba Petrol Energetika prevzema danes v slovenskem prostoru vidno in aktivno vlogo pri oskrbi odjemalcev v energetsko intenzivnih panogah jeklarstva in strojnopredelovalne industrije ter v oskrbi odjemalcev v geografsko povezanih lokalnih skupnostih. Biti in ostati dobavitelj ter povečevati svoj tržni delež pri dobavi širokega spektra različnih oblik in izvorov energij tovrstnim odjemalcem zahteva celovitost pri načrtovanju in iskanju sodobnih energetskih konceptov oskrbe z energijo. Še posebej velja to za obdobje, ko se soočamo z odpiranjem energetskega trga z električno energijo in zemeljskim plinom, kamor vstopa družba Petrol Energetika z desetletnimi izkušnjami, znanjem in pripravljenostjo slediti spremembam ter jih zaznavno sooblikovati, v novi vlogi in podobi. S ciljem zagotavljanja nadaljnje oskrbe omenjenih odjemalcev v celovitem obsegu vseh vrst energij in energetskih storitev so v podjetju pravočasno izkoristili nove tržne priložnosti in sinergijske učinke nove kapitalske povezanosti ter razvili model multi utility, ki je v smislu optimiranja poslovanja in zagotavljanja dolgoročne tržno konkurenčne cenovne politike pri oskrbi gospodarsko zaokroženih območij in geografsko povezanih območij lokalnih skupnosti prednostnega pomena. Petrol Energetika je danes sodobno organizirano podjetje za celovito oskrbo porabnikov z različnimi vrstami energije in storitvami. V pogojih odprtega energetskega trga ponuja svojim dosedanjim in novim kupcem možnost konkurenčne oskrbe z električno energijo, zemeljskim plinom, toplotno energijo za daljinsko ogrevanje, paro, tehničnimi plini, vodo in stisnjenim zrakom. Pomemben del dejavnosti so projektiranje in tehnično svetovanje vsem odjemalcem za stalno izboljševanje energetske učinkovitosti, vzdrževanje energetskih naprav ter izvedba novogradenj na področju energetsko oskrbovalnih sistemov in naprav. Prav tako družba Petrol Energetika uspešno nastopa na širšem elektroenergetskem trgu in trgu zemeljskega plina ter razvija vloge proizvajalca, distributerja, trgovca, zastopnika in posrednika. Na področju trga z električno energijo pokriva celotno oskrbo porabnikov na zaokroženem gospodarskem območju železarne Ravne in železarne Štore. Na področju oskrbe porabnikov s toplotno energijo in z zemeljskim plinom je podjetje že pred iztekom leta 2002 pridobilo koncesije v geografsko povezanih občinah Ravne, Prevalje in Mežica. Pridobitev koncesij je zahtevala sodelovanje matične družbe Petrol, d. d., za zagotovitev znatnih finančnih sredstev, saj sta razvoj in obnova energetske infrastrukture poglavitni pogoj za delovanje energetskega trga in izhodišče za rast tržnega deleža. Načrtovana širitev poslovanja in večanje konkurenčnosti Podjetje Petrol Energetika je z menjavo lastnika bistveno razširilo obseg poslovanja, kar se odraža med drugim v čistem prihodku od prodaje, ki se je z 2,1 milijarde tolarjev leta 2002 povečal na 4,4 milijarde v letu 2003. Rast je predvidena tudi v prihodnjem obdobju. V letu 2005 načrtujejo 5,1 milijarde tolarjev čistih prihodkov od prodaje. Širitev poslovanja in konkurenčnih prednosti na področju povečevanja oskrbe industrijskih odjemalcev so prednostne naloge podjetja v prihodnjem obdobju. Izkoristiti načrtujejo priložnosti, povezane z obdobjem, ko se vse več industrijskih odjemalcev odloča, da energetske dejavnosti izločijo iz svojih glavnih dejavnosti oziroma jih oddajo v izvajanje energetsko specializiranim podjetjem (outsourcing). Poleg tega bo družba Petrol Energetika aktivno sodelovala pri pridobivanju novih koncesij za distribucijo zemeljskega plina in toplotne energije v lokalnih skupnostih in vzpodbujala naložbe v okoljske projekte. Preverila bo oskrbo naselij z energijo iz lesnih sekancev in možnost vključitve v dejavnosti na področju vodooskrbe, čiščenja voda ter izgradnje čistilnih naprav. Na tem področju se podjetju že ponuja priložnost prevzema v upravljanje čistilne naprave v občini Mežica, za katero je Petrol, d. d., že pridobil koncesijo. Družba sije v sedanjem razvoju obvladovanja energetskih tehnologij in s poznavanjem energetskega sektorja ter zahtev odjemalcev že pridobila velik vpliv v regionalnem okolju. Zaposleni se zavedajo pomembnosti pravočasnega načrtovanja in odzivanja na spremembe v okolju ter pomena zanesljivosti, kakovosti ter okoljske sprejemljivosti svojih proizvodov ob hkratni optimizaciji lastnih stroškov. Po položaju in obsegu poslovanja lahko zanesljivo zatrdimo, da se Petrol Energetika danes in v povezavi z načrtovanim strateškim razvojem energetike in ekologije že uvršča med pristojne, odločujoče ter odgovorne akterje v regiji, kjer deluje. Njena prioriteta v načrtovanju nadaljnjega razvoja podjetja izhaja iz usmeritev celovite dolgoročne in zanesljive oskrbe odjemalcev v količinsko in kakovostno ustreznem obsegu različnih vrst okoljsko sprejemljivih energetskih virov, tehnologij in storitev ob zagotavljanju zadovoljstva ter povečanju zaupanja vseh kupcev. V podjetju so pripravljeni na nove izzive in priložnosti s sodobno organiziranostjo in načrtujejo s celovito ponudbo energijskih storitev dopolniti in razširiti zastavljeni model poslovanja po konceptu regijskega multi utiI ity podjetja.« Poslovni model Multi Utility 0 Model je rezultat podjetniško kapitalskih premikov na področju izvajanja gospodarskih javnih služb na trgu z zemeljskim plinom, toplotno in električno energijo. 0 Pomeni združitev izvajanja dejavnosti oskrbe z različnimi vrstami energije na trgu industrijskih odjemalcev in široke potrošnje ter zagotavljanje sodobne ponudbe celovitih energetskih storitev. 0 Vključuje podporo razvoju pogodbenega financiranja v javnem in zasebnem sektorju (Third Party Financing) in upravljanja z odjemom energije na strani porabe (Demand Site Management). 0 Vzpodbuja posodobitev in razvoj energetske in komunalne infrastrukture. 0 Dokazuje ekonomsko upravičenost na dolgi rok. 0 Vzpodbuja združevanje podjetij v regijske koordinatoije energetske oskrbe. 0 Omogoča nadaljnje reorganizacije in racionalizacije v organizaciji izvajanja energetskih in komunalnih storitev, ki izkoriščajo prednosti prihrankov obsega, ter vključitev zasebnega sektorja v izgradnjo energetske in komunalne infrastrukture. 0 Zagotavlja trajno sinergijo med javnimi in zasebnimi naložbami na področju komunalne in energetske infrastrukture. Poslovanje Petrol Energetike po tem modelu vključuje 0 celovitost oskrbe gospodarsko zaokroženih območij železarskih družb na Ravnah in v Štorah, v geografsko povezanih občinah in novo nastajajočih poslovnih obrtnih conah, 0 širitev dejavnosti podjetja (nove koncesije za distribucijo zemeljskega plina in toplotne energije, vstop v nove dejavnosti celostnega upravljanja z vodami), 0 širitev dejavnosti trgovanja z električno energijo, 0 znižanje nabavnih stroškov energije, goriv in stroškov distribucije, 0 uvajanje ekoloških in novih dopolnilnih programov, 0 izvedbo TPF projektov (Third Party Financing) na področju industrijske energetike. Ravenčani spoznavali proizvodnjo avtobusov Okoli štirideset sodelavcev Sistemske tehnike je 30. junija obiskalo Tovarno vozil Maribor. Sprejel jih je direktor dražbe dr. Dušan Mežnar, po proizvodni hali pa jih je popeljal tehnični direktor Boris Medved in jim razkazal proizvodnjo avtobusov. Tovarna vozil Maribor je tako kot Sistemska tehnika del Skupine Viator & Vektor, zato tovrstne ekskurzije pripomorejo k boljšemu medsebojnemu poznavanju združenih podjetij in k njihovi večji povezanosti. A. Č. Udeleženci ekskurzije iz Sistemske tehnike v Tovarni vozil Maribor (Foto: Stanko Mravljak) Športno obarvan piknik Junija se pikniki v organizaciji podjetij ali posameznih služb in oddelkov kar vrstijo; z vseh ni mogoče poročati, zato tokrat nekaj besed namenjamo druženju sodelavcev Opreme Ravne. Okoli štirideset udeležencev seje 3. junija odzvalo povabilu podjetja in se udeležilo piknika pri Studenčniku na Dobrijah, je povedala Ana Brusnik iz Opreme Ravne. Organizatorji so poskrbeli za pestro vsebino, saj so sodelavci lahko igrali odbojko in se pomerili v streljanju z zračno puško, nekateri pa so tudi zaplesali. Seveda ni manjkalo niti jedače niti pijače, zato je petkovo popoldne ob klepetu kar prehitro minilo. A. Č. Malica bila je "mastna" ... (Foto: Bojan Vravnik) RAVENČANI NAJBOLJŠI NA ŠPORTNIH IGRAH POKLICNIH GASILCEV 23. delovno-športne igre poklicnih gasilcev Slovenije je 23. junija v centru Golovec organiziral Javni zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Celje. Iger seje udeležilo preko 250 tekmovalcev iz 17 poklicnih enot iz vse Slovenije. Pomerili so se v naslednjih disciplinah: - v »delovni«, gasilski disciplini, — v športnih disciplinah: metanju trojk, pikadu in kegljanju. Gasilski zavod Ravne so v Celju zastopali: Goran Gajič, Srečko Grobelnik, Jože Gruber, Miran Korošak, Milan Merkac, Vinko Salčnik in Bojan Zavratnik, ki so dosegli odlične rezultate. V najzahtevnejšem in najpomembnejšem tekmovanju, to je v gasilski disciplini, so zasedli 2. mesto, v kegljanju so bili drugi, v pikadu pa tretji, le v metanju trojk so se uvrstili nekoliko slabše, in sicer na 16. mesto. A to ni odločilno vplivalo na skupno razvrstitev. Tekmovalci iz Gasilskega zavoda Ravne so bili najuspešnejša ekipa 23. delovno-športnih iger poklicnih gasilcev Slovenije za leto 2005. Iskrene čestitke nastopajočim! Direktor: Roman Lupuh, dipl. org.-men. Ekipa Gasilskega zavoda Ravne pred tekmovanjem v gasilski disciplini. (Foto: arhiv Gasilskega zavoda Ravne) Veselje in ponos po končanih igrah (Foto: arhiv Gasilskega zavoda Ravne) Intervencije PGE Gasilskega zavoda Ravne maja in junija Maja so poklicni gasilci na območju železarne intervenirali samo enkrat, in sicer 11. maja, ko so v valjarni Metala odstranili hidravlično olje, kije izteklo iz počene cevi. Junija sojih na pomoč poklicali trikrat. 7. 6. 2005 so v družbi Petrol Energetika s plinomerom izvedli meritve plina, ker so ob 10.55 prejeli klic, da se iz deponiranih jeklenk širi vonj po plinu. 15. 6. 2005 so ob deset minut pred drugo uro zjutraj prejeli klic, da je zaradi počene cevi poplava pod pečjo v valjarni Metala. Zaradi pravočasnega poziva in hitrega ukrepanja večje škode ni bilo. 21. 6. 2005 so zagorele saje na napravi za odsesavanje v kalilnici Nožev. Ekipa je nudila pomoč in intervenirala tudi zunaj tovarniške ograje: 4. in 18. 5. 2005 je po močnem deževju črpala vodo s parkirišča na Gačnikovi 5, 10. 5. 2005 je prepeljala obolelega delavca Metala v zdravstveni dom, 13. 5. 2005 je intervenirala ob prometni nesreči in požaru na vozilu na cesti Ravne-Dravograd, 18. 5. 2005 je posredovala ob poplavi v trgovini na Čcčovju, 25. 5. 2005 je gasila požar, kije zajel leseno uto, podrastje in drevesa Ob Suhi, 2. 6. 2005 ob prometni nesreči na cesti Dravograd-Maribor, 3. 6. 2005 ob prometni nesreči na Poljani, 4. 6. 2005 ob prometni nesreči na Mislinjskem klancu, 5. 6. 2005 ob poplavi parkirišča na Gačnikovi 5, 5. 6. 2005 ob prometni nesreči na Poljani, 5. 6. 2005 ob prometni nesreči v Pamečah, 9. 6. 2005 je iz Euresta prepeljala obolelo delavko v zdravstveni dom, 10. 6. 2005 ob prometni nesreči na Poljani, 13. 6. 2005 je prepeljala obolelega delavca iz Težke livarne v zdravstveni dom, 13. 6. 2005 je na Javorniku pomagala reševalcem pri prenosu obolele osebe iz stanovanja in nazaj vanj v IV. nadstropju, 14. 6. 2005 je v Metalu spremljala reševalce in jim pomagala pri prenosu obolelega delavca, 15. 6. 2005 je po klicu, da so opazili oljne madeže, pregledala reko Mežo na Prevaljah, 15. 6. 2005 ob prometni nesreči na cesti Dravograd-M ar i bor, 16. 6. 2005 ob prometni nesreči v Mislinjski Dobravi, 17. 6. 2005 ob prometni nesreči na Šrotneku, 17. 6. 2005 ob 9.37 ob prometni nesreči na Selah, 17. 6. 2005 ob 12.10 ob prometni nesreči na Selah, 19. 6. 2005 ob prometni nesreči na križišču cest Dravograd-Slovenj Gradec, 20. 6. 2005 ob prometni nesreči v Turiški vasi, 23. 6. 2005 je prepeljala obolelega delavca iz Metala v zdravstveni dom. Direktor Roman Lupuh, dipl. org.-men. Prostovoljni gasilci so si ogledali proizvodnjo v Metalu in obiskali poklicne gasilce V goste k prevaljskim prostovoljnim gasilcem so prvo julijsko soboto prišli predstavniki pobratenih in prijateljskih PGD Desenič (Hrvaška), Podčetrtek, Škocjan na Dolenjskem, in Steben (Avstrija). Zbrali so se pred gasilskim domom na Prevaljah, potem pa so se odpeljali na Ravne. V Eurestovi restavraciji so se okrepčali in si nato ogledali proizvodnjo v jeklarni, valjarni in kovačnici. Obiskali so tudi Gasilski zavod Ravne, kjer so jim gasilci demonstrirali ukrepanje po eksploziji jeklenke in maščob. Druženje so nadaljevali na pikniku v Logu. Kot je povedal predsednik PGD Prevalje Mirko Sekavčnik, so bili udeleženci srečanja zelo zadovoljni z obiskom v Metalu Ravne. A. Č., Foto: Uroš Herič Fotografska razstava FeRTIK Opuščena industrijska območja: 2005 Blaž Budja, mladi arhitekt iz Kranja, je 23. junija v muzejskem razstavišču na ravenskem gradu na ogled postavil svoj letošnji fotografski projekt FeRTIK. V objektiv fotoaparata je ujel opuščena industrijska območja v Sloveniji: na Ravnah, Jesenicah in Dvoru ter v Celju, Kranju in Štorah. Razstava velikih fotografij, med njimi tudi s podobami nekdanje ravenske štauharije, bo gostovala še v že omenjenih krajih. »Dediščina, nastala v tovarni ali v povezavi z njo, je dragocen pomnik preteklosti. Med temi pomniki, pripovedovalci zgodb, je morda še najbolj v nevarnosti industrijska arhitektura, prilagojena tehničnim pogojem proizvodnega procesa. Z menjavo tehnologije se pogosto umikajo in spreminjajo tudi stavbe,« je ob razstavi zapisala mag. Karla Oder iz ravenske enote Koroškega pokrajinskega muzeja, ki je založil tudi priložnostni katalog. Kustodinja razstave, ki predstavlja arhitekturo predvsem železarskih obratov v Sloveniji, mag. Simona Javornik je med drugim dejala, da je Blaževa fotografija sicer dokumentarno enostavna, vendar je njen presežek mogoče najti tudi v tehnični izpopolnjenosti in rešitvah likovnega značaja. »Fotografski sklop Blaža Butlje FeRTIK predstavlja avtorjev angažiran pogled na svet, ki se problematike sicer loteva z likovnega stališča, a vendar beleži in opozarja na vrzeli v naši miselni podobi sedanjosti in preteklosti.« Blaž Budja, ki sije na Ravnah za fotografiranje marca letos izbral notranjost in zunanjost štauharije, je o svojih izdelkih dejal, da gre za poseben avtorski pogled na tematiko, ki prostora ne spreminja, pač pa ga poskuša zabeležiti. »Želel sem zajeti duha prostora,« razlaga fotograf in dopušča različne interpretacije podob, čeprav »slika govori sama zase«. Fotografije vseh prizorišč po avtorjevem mnenju sicer odražajo družbeno angažiranost, saj kažejo na logiko kapitala, a ga ne navdajajo z grozo ali žalostjo. »Kot arhitektu mi je bil prvenstven likovni pogled,« pravi Budja, ki meni tudi, da je fotografija enakovredna drugim umetnostim. Razstava, ki bo prispevala k povezavi železarskih središč v slovensko in evropsko pot kulture železa, je odprta do 2. septembra: od torka do petka od 9. do 16. ure, ob sobotah pa od 9. do 13. ure. Ob ponedeljkih in nedeljah je razstavišče zaprto. A.Č. Blaž Budja, avtor fotografij industrijskih arhitekturnih objektov Kustodinja mag. Simona Javornik je na otvoritveni prireditvi predstavila fotografski pristop Blaža Budje. POTEP S KOLESI »Napišite, da smo v Opremi Ravne dobri kolesarji,« mi je smeje dejal Rajko Ladinek, ki je opazil, kako sem v proizvodni hali podjetja z razglasne table prebirala vabilo na kolesarsko turo. Ker je bil s Karlom Majdičem soorganizator kolesarjenja 24. junija, sva se kar hitro domenila, da poskrbi za fotografijo in poročilo. Kar je Rajko povedal že pred kolesarjenjem, seje znova potrdilo tudi zadnji junijski petek. Trinajst sodelavcev se je popoldan podalo na 25 kilometrov dolgo pot po makadamskih cestah, s katerih so se odpirali lepi panoramski razgledi. Začeli so pri Brančurniku, se peljali v Kot, na Jankovec in Plat ter mimo leških cerkva na Leše in nazaj na Prevalje. Najvišja točka, do katere so se na poti povzpeli, je bila na nadmorski višini 1090 m. Peto kolesarsko turo (kolesarsko druženje sodelavcev ima namreč v Opremi Ravne že nekajletno tradicijo) so fantje zaključili v Brančurnikovi Stali, kjer jim je bograč hitro nadomestil izgubljeno energijo. Udeleženci kolesarskega izleta pa svojih jeklenih konjičkov zdaj niso pospravili v kot; vsak zase bodo čez poletje ohranjali kondicijo, jeseni pa se bodo skupaj spet podali v bližnjo okolico. »Izbrali bomo nekoliko manj zahtevno turo in nanjo povabili tudi sodelavke,« je obljubil Rajko Ladinek. A. Č. Kolesarski navdušenci iz Opreme Ravne na cilju (Foto: arhiv Rajka Ladineka) IZLET NA GOLICO 21. maja se nas je devet sodelavcev iz Elvipa odpravilo na enodnevni izlet na Golico. V zgodnjih jutranjih urah smo se z avtobusom odpeljali iz Koroške, skozi mesti Velenje in Kamnik do Jesenic in naprej do nadmorske višine 1000 metrov. Tam smo občudovali lepoto cvetočih narcis in uživali v čudovitem pogledu na naš najvišji vrh Triglav, sledilo je fotografiranje, nato pa smo se povzpeli na vrh Golice (1835 m). Pot je lahka, vseeno pa je bil počitek dobrodošel. Ustavili smo se še »Pri Jožetu« in se v poznih popoldanskih urah odpravili proti domu, zadovoljni in z lepimi spomini. Tonka Gruber Elvipovci v objemu cvetja na Golici v ozadju Triglav (Foto: Sašo Kotnik) 106. ŽELEZARSKI POHOD na tisočak Lubnik nad Škofjo Loko Organizacijska odbora planinskih pohodov iz Tovila in 1MT sta v soboto, 4. junija, pripravila planinski pohod na Lubnik (I025 m). Pohod smo začeli v starem delu Škotje Loke, nato pa smo mimo gradu prišli do gozdne poti. Okolica in pristop sta bila zanimiva. Po dobrih dveh urah zmerne hoje smo prispeli na vrh do prijetne koče, kjer so nas že čakali pohodniki iz drugih podjetij in nas z veseljem sprejeli. V sočnem vremenu smo počivali v družbi železarskih pohodnikov in obujali doživljaje s prvega letošnjega pohoda ter uživali v Kdor še ni bil na vrhu, je moral prestati planinski krst. (Foto: Štefan Skitek) Ravenski pohodniki so se fotografirali posebej za Fužinar. (Foto: Štefan Skitek) razgledih po okolici. Naša skupina je sestopila zadnja. Na jasi sredi gozda nas je čakalo prijazno presenečenje. Družina vodnika Alojza Buha nas je pogostila s pecivom, krofi in Šilcem vinjaka. Prijeten in nepozaben primer prijateljskega srečanja! Pot smo nadaljevali do gostišča Kveder v Zgornji Luši, kjer smo se pohodniki okrepčali, nato pa je sledil veseli del, kije trajal vse do odhoda ob 18. uri. Planinskega pohoda na Lubnik sc jc udeležilo 151 ljubiteljev gora: 42 z Raven, 55 z Jesenic, 30 iz Štor, 16 iz Tovila, 5 iz Krope, dva iz Žične in en iz IIMT. Za organizacijski odbor planinskih pohodov Ravne Fr. Telcer 107. ŽELEZARSKI POHOD na (skoraj dvatisočak) Setiče v Avstriji 1922 m visoke Setiče nad Selami so naši Olševi podoben vrh, ki ga železarji doslej še niso obiskali. Ker pa je lahko dostopen in bogato poraščen s planinskim cvetjem, so ga ravenski planinski vodniki izbrali za cilj tretjega letošnjega pohoda. Udeležilo se ga je 220 pohodnikov (od tega 83 z Raven); tisti, ki niso bili pripravljeni za triurni strmi vzpon, so izbrali lažjo različico in se sprehodili do koče pod Košuto. Vsi pa so se popoldan zbrali pred gostilno Malle, kamor sta jih prišla pozdravit ravenski župan Maksimilijan Večko in župan Sel Berti NVassner. Slednji je pohodnikom predstavil to dvojezično občino, kjer na 75 km2 živi 700 prebivalcev, ki se ukvarjajo predvsem s kmetijstvom in z gozdarstvom. K prijetnemu vzdušju v vzorno urejeni vasici so pripomogli tudi lepo vreme, dobra malica, živahna glasba za ples in darilo -spominska majica. A. Č. Četrti letošnji pohoi železarjev bo pod taktirko jeseniških organizatorjev 3. septembra na Vrtaški vrh nad Mojstrano (1898 m). Pot je sicer strma, a razgledi poplačajo napore. Po sestopu prijata okrepčilo in pomenek. Se "gasilska" za spomin na vzpon KOTIČEK ZA ZDRAVJE Čisti in zdravi zobje - naše bogastvo Tudi naš razred sodeluje v vsakoletnem tekmovanju Čisti in zdravi zobje. Nikoli ne vemo, kdaj nas bo naša skrbna zobozdravnica poklicala na pregled, vedno pa smo veseli, kadar si prislužimo zvezdico. Sošolci smo se med seboj spodbujali in letos nam je uspelo celo bolje, kot smo pričakovali. Postali smo šolski in regijski prvaki. Povabili so nas na zaključno svečanost v Ljubljano. Da se v Hali Tivoli ne bi izgubili, sta nam podjetji SINIP in TAB podarili enake majice oziroma kape. V množici smo bili res nekaj posebnega. Brezskrbno smo plesali in se zabavali z ansamblom Čuki, Skrb za zobe se večkratno obrestuje — tudi s povabilom pa še lepe nagrade tovarne Lek smo dobili. na zabavo s Čuki. (Foto: arhiv razreda) Sklenili smo, da si bomo zobe skrbno čistili tudi v prihodnje, saj so to naši biseri- naše bogastvo. Učenci in razredničarka 4. a Gabrijela Ocepek, OŠ Koroških jeklarjev Ravne na Koroškem v ŠPORT ŠPORT ŠPORT KARATE. Izbrana 13-članska otroška reprezentanca Slovenije seje že osmič udeležila tokrat 14. prireditve za trofeje Topolina v kraju Caorle pri Benetkah v Italiji. Na dvodnevni tekmi tradicionalnega karateja je nastopilo blizu 1500 udeležencev iz desetih evropskih držav, ki so tekmovali v petih starostnih kategorijah in sedmih kategorijah različnih pasov. V slovenski reprezentanci, ki so jo sestavljali izključno karateisti koroških klubov - vodil jo je predsednik ZTK Slovenije Roman Breznik iz Kotelj -, so se zlasti izkazali naslednji tekmovalci: v disciplini kata posamezno je 2. mesto osvojil Jurij Miler, tretja sta bila Senta Breznik in Sašo Petrič. V disciplini kata sinhronizirano (ekipno) so dečki v postavi Anže Obretan (Čma), Tilen Banko (Prevalje) in Tadej Hribernik (Ravne) v skupini B osvojili 2. mesto. V skupini D je bila tretja mešana ekipa v postavi Sašo Petrič (Šentjanž) ter Kaja Jeromel in Tomaž Gradišnik (oba Prevalje). Ekipa deklet v skupini E Senta Breznik, Julija Merkač in Vesna Navotnik (vse Ravne) je osvojila 4. mesto. PLAVANJE. V Sisku je v začetku junija potekal dvoboj mladinskih in kadetskih reprezentanc Hrvaške in Slovenije. V obeh kategorijah so prepričljivo zmagali člani slovenske reprezentance, v kateri je nastopilo kar 12 plavalcev in plavalk iz Fužinarja, ki so bili izjemno uspešni. Priplavali so si deset prvih in šest drugih mest ter dve tretji mesti. Najuspešnejši sta bili Vita Sonjak med mladinkami in Lea Kos med kadetinjami. Sonjakova je v prsnem slogu osvojila tii prva mesta, medtem ko je Kosova zmagala trikrat v prosti tehniki, enkrat pa je bila druga. Med mladinci sta se odlikovala Damir Dugonjič z dvema zmagama v prsnem plavanju ter Iztok Martinčič z drugim mestom v disciplini 400 mešano. Med mladinkami je Žana Prislan dosegla eno zmago in eno drugo mesto, Adja Pečnik pa je bila enkrat druga. Poleg Kosove so se z uvrstitvami od prvega do četrtega mesta v kadetski izbrani vrsti izkazali še: Martin Paradiž, Toni Pori, Tjaša Erjavec, Gabrijela Golob, Anja Novak in Petra Studenčnik. Skupina trinajstih mladih plavalcev Fužinaija je izjemno uspešno nastopila na 24. memorialu Luciana v italijanski Brescii, kjer so se zbrali plavalci iz 32 klubov iz petih držav. Mladi upi ravenskega kluba so se izkazali že v predtekmovanju in naslednji dan kar 22-krat nastopili v finalu. Skupno so osvojili pet prvih, štiri druga in tri tretja mesta. Za najboljšega plavalca v letniku 1992 je bil izbran Ravenčan Rok Sagmeister, kije zmagal na 100 m hrbtno in 100 m prosto. Poleg tega je prejel posebno nagrado organizatorja, saj je v disciplini 100 m hrbtno s časom 1:04,97 izboljšal rekord mitinga. Med deklicami sta bili najboljši plavalki Fužinaija Mojca Škratek, ki je med letnicami 1993 zmagala na 100 m prosto in 100 m delfin, ter Tamara Miler med letnicami 1994. Slednja je prejela tudi darilo organizatorja, saj je na 100 m prosto prepričljivo zmagala in postavila nov rekord s časom 1:01,97, poleg tega pa osvojila še 2. mesto na 100 m hrbtno. Na zmagovalne stopničke so se od plavalcev koroškega kluba povzpeli še: Staš Slabe, Luka Topler in Teja Pešl. V finalu so plavali še: Sašo Herga, Alan Godec, Jana Praznik, Tjaša Oder in Teja Lekše. V ekipnem delu tekmovanja je bila najboljša številčno močna ekipa kluba Rari Nantes iz Torina pred ekipo Fužinarja in Modene. Plavalci Fužinaija so 18. in 19. junija odlično nastopili na mednarodnem mitingu »Arena 2005« v Ljubljani. V močni konkurenci so v letnikih od 1993 do 1997 osvojili po sedem prvih in drugih mest ter osem tretjih mest. Najuspešnejša je bila Mojca Sagmeister, ki je bila s tremi zmagami in enim drugim mestom najboljša plavalka med letnicami 1996. Po enkrat so v svojih letnikih zmagali še: Rem Sudar, Karin Oto, Nika Sonjak in Nika Golob. Med najboljše tri so se poleg omenjenih uvrstili še: Staš Slabe, Tim Balant, Žiga Pšeničnik, Nuša Erjavec, Urška Verdinek in Jera Majerič. NOGOMET. Prva in dniga slovenska nogometna liga bosta odslej šteli le po deset klubov in ne več po dvanajst. Takšna je bila odločitev članov Izvršnega odbora NZS na seji 23. junija. Drugoligaška članska ekipa Dravograda, kije v minulem prvenstvu osvojila 5. mesto, bo navkljub težkemu finančnemu položaju kluba tudi naslednjo sezono nastopala v 2. ligi. Prvenstvo v 1. ligi se bo pričelo 24. julija, v 2. ligi pa 15. avgusta. V prvi skupini Medobčinske lige Maribor so prvaki postali nogometaši Pece iz Čme, ki bodo od jeseni igrali v višji Štajerski ligi. Nogometaši Fužinaija in Slovenj Gradca so si v zadnjih tekmah zagotovili obstanek v 1. MNL Maribor. ATLETIKA. Tekmovalci KAK Ravne so na finalnem tekmovanju članskega atletskega pokala Slovenije na stadionu v Šiški dosegli naslednje uvrstitve: Nežka Pori je bila tretja v teku na 5000 m in je zmagala v teku na 3000 m zapreke. Ponovno je izpolnila normo za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu, ki bo od 21. do 24. julija v Kaunasu v Litvi. Na podlagi letošnjih uspešnih nastopov (pred tem tudi zmaga med članicami na Pokalu Savaria na Madžarskem v teku na 3000 m) se je Porijeva uvrstila v člansko reprezentanco Slovenije in je nastopila 18. in 19. junija na tekmi evropskega pokala na Švedskem, kjer je v teku na 5000 m osvojila zadnje, 8. mesto. Od ostalih atletov ravenskega kluba so se v finalu pokala odlikovali še: Peter Harnold v teku na 5000 m in Marinka Druga v troskoku sta osvojila peti mesti, medtem ko sta bila sedma Nika Dolar v skoku v daljino in Hamold v teku na 3000 m. Na državnem prvenstvu za dečke v Mariboru (18. 6.) je nastopilo 12 atletskih upov koroškega kluba. Najboljšo uvrstitev je dosegel Jure Pandev, kije osvojil naslov prvaka v metu žogice. Drugi je bil Matej Pipuš v skoku v daljino in teku na 60 m, sedmo mesto pa je osvojil Tadej Skitek v suvanju krogle. ROKOMET. Igralci veteranske ekipe Koroške Fužinaija, ki so nekoč nastopali za ravenski in slovenjgraški klub, so pretekli mesec na dveh turnirjih dokazali, da kljub letom še vedno znajo igrati rokomet. Po zmagi na turnirju v Radečah, kjer je nastopilo 12 ekip, so na 1. turnirju mlajših veteranskih ekip (igralci nad 32 let) v Trebnjem osvojili 2. mesto. Zmagala je domača vrsta Trima Trebnje. Za najboljšega vratarja je bil proglašen Dušan Mavrič (Fužinar). ŠPORTNO PLEZANJE. V Trbovljah, Laškem in Gozdu Martuljku so v juniju v tekmah za državno prvenstvo mlajših kategorij nastopili tekmovalci AK Ravne. V kategoriji cicibanov je v Trbovljah in Laškem drugi mesti osvojil Gregor Vezonik, medtem ko je bil v Gozdu Martuljku 19. junija drugi Žiga Pisar, ki je bil na prvi tekmi v Trbovljah šesti. Vezonik je tega dne tekmoval na evropski tekmi v kraju Arco ob Gardskem jezeru v Italiji in v disciplini težavnost osvojil 9. mesto med letniki 1994/95. Njegov brat Ciril je na tekmah v Trbovljah in Laškem prepričljivo zmagal med starejšimi dečki. ŠAH. V Črni je bil junija odigran šesti turnir odprtega koroškega prvenstva v pospešenem šahu. Med 32 udeleženci je bil najboljši domačin Zdravko Burjak pred Fikretom Šahinovičem (oba ŠK Črna). Sledijo: Marko Vrečič, Vlado Turičnik, Jože Koletnik (vsi Fužinar Hapro), Markuš Samarati (Velikovec) itd. Po šestih odigranih turnirjih vodi Vrečič pred Burjakom in Rajkovičem (Velenje). Ivo Mlakar Alpinistične novice Junija smo člani AK Ravne plezali v naslednjih stenah: • V Skrbinški plošči nad Tolminskimi Ravnami so Igor Kremser, Peter Jeromel in Matjaž Prislan splezali tri smeri dolžine do 260 m in ocen do V. • Sašo Prosenjak in Robi Jamnik sta 4. junija v Klemenči peči preplezala dve smeri: Friko (6a+, 120 m) in Mrtvaški pajek (6b, 120 m). • Od 10. do 12. junija smo se odpravili v Paklenico in preplezali naslednje smeri: Velebitaška (Maček-Vrčkovnik, Mulec-Krčmar, Jeromel-Petek), Albatros (Hrastel-Jamnik), Ljubljanska (Hrastelj-Jeromel), Juha (Vrčkovnik-Krčmar), Klin (Hrastelj-Jamnik), Sensa pieta (Maček-Mulec), Kava kot Dinka (Maček-Mulec), Mosoraška (Jeromel-Petek), Infinito (Hrastelj-Jamnik), Brahmova (Jeromel-Petek), Publikacija ANDI 2004 Člani Alpinističnega kluba Ravne (med njimi tudi Boris Santner iz Akers valjev, Stanko Mihev iz Elvipa in Franc Pušnik iz IKD) so bili junija in julija lani v pogorju Cordillera Vilcanota, kjer so opravili več prvenstvenih pristopov. Odpravo so podrobno popisali v brošuri, ki je izšla pred kratkim. Vsebuje opise in skice vzponov, različna poročila, zapise o deželi in tudi obilico fotografij. A. Č. LETNO KOPALIŠČE RAVNE Slovesen začetek prve kopalne sezone Prva kopalna sezona v mestnem kopališču na Ravnah, ki sprejme okoli 600 obiskovalcev oziroma nekaj več kot 400 kopalcev, se je uradno začela s slovesnostjo 17. junija. Župan Maksimilijan Večko je dejal, daje novo letno kopališče zapletena tehnična naprava in da v takšen sodoben bazen nikoli ne bi bilo mogoče preurediti starega letnega kopališča ob Suhi, ki so ga zaprli leta 2001. Spomnil je, daje tradicija plavanja na Ravnah dolga, saj je kraj prvi bazen dobil že pred 72 leti, leta 1965 pa je bil zgrajen še pokriti 25-metrski bazen. Ta je spodbudil razvoj plavalnega športa. »Naš ideal je, da bi na naslednjih olimpijskih igrah med plavalci sodeloval tudi Ravenčan ali Ravenčanka.« Županje poudaril še, da si bodo s konkurenčnimi cenami (dnevna vstopnica za otroke stane 300, za odrasle pa 600 tolarjev, op. A. Č.) in socialnimi programi prizadevali, da objekt z olimpijskim in otroškim bazenom ne bo sameval. »Za popestritev ponudbe bomo uredili še igrišče za odbojko na mivki in obnovili teniška igrišča,« je obljubil, potekajo pa že aktivnosti za postavitev balona nad olimpijskim bazenom. To bo zagotovilo daljšo kopalno sezono, predvsem pa boljše razmere za trening plavalcev in plavalk PK Fužinar. Medtem ko je bilo treba za kopališče odšteti 447 milijonov tolarjev, bo balon stal še okoli 35 milijonov tolarjev. Otvoritvena slovesnost je bila tudi poučna, saj so plavalci, med njimi tudi državni reprezentanti, demonstrirali tehnike plavanja, otroci so preizkusili tobogan in drčo, v vaterpolu so se pomerili kadeti Slovenije in Makedonije, peli pa sta Ditka Čepin in Lucija Štrekelj. A. Č. Direktor plavalnih reprezentanc Ciril Globočnik (desno) je Miranu Kosu, predsedniku PK Fužinar, podelil priznanje PZS za njegov prispevek k izgradnji bazena. Mladi bodo lahko v mestnem kopališču uživali lepe počitnice - vsak dan od 10. do 19. ure. Slovenska (Krčmar-Vrčkovnik), Nidina (Maček-Mulec), Huga wuga (Maček). • Od 24. do 26. junija so na Raduhi med praktičnim delom letošnje alpinistične šole tečajniki z inštruktorji (Jeromel, Santner, Močilnik) preplezali smeri: Originalna, ZZ, Plate, Zagorčeva, Mihova in Stanetova zajeda. Stanko Mihev in Franc Pušnik sta preplezala Levo od Plat, Igor Kremser in Domen Petek pa Bukovsko zajedo. Domen Petek KADROVSKA GIBANJA V MAJU Konec maja 2005 sta v ravenskem delu skupine Slovenska industrija jekla delala 1.402 zaposlena. V zasebnih in drugih podjetjih, ki so nastala iz Železarne Ravne ter so vključena v to rubriko, je bilo 31.5.2005 zaposlenih 1.042 oseb. DRUŽBA ŠTEVILO ZAPOSLENIH METAL 962 ŠERPA 134 STO 2 NOŽI 194 ZIP CENTER_____________________________HO PETROL ENERGETIKA 115 RAVNE 76 ŠTORE 39 STYRIA VZMETI 166 TRANSKOR 46 T. K. RAVNE 5 GASILSKI ZAVOD 14 EUREST 43 SISTEMSKA TEHNIKA 318 STROJI 134 AKERS VALJI 77 OPREMA 124 FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja V ravenskih dražbah Slovenske industrije jekla so maja sklenili 14 delovnih razmerij za določen čas: 10 v Metalu, 2 v Šerpi, 1 v Nožih in 1 v ZIP centru. Poročilo iz dragih dražb: v Strojih so za nedoločen čas s 6-mesečno poskusno dobo zaposlili 4 nove sodelavce, v dražbi Petrol Energetika pa imajo novega sodelavca na Ravnah za nedoločen čas. Prekinitve delovnega razmerja Do sprememb je prišlo v Metalu (2 delavca sta se upokojila), v Opremi (v invalidski pokoj je odšel sodelavec), v Strojih (od tam je sporazumno odšel sodelavec) in v družbi Styria Vzmeti (v tem podjetju so se v začetku maja poslovili od umrlega sodelavca). Po podatkih Smeri, d. o. o., in kadrovskih oddelkov podjetij povzela A. Č. LISTNICA UREDNIŠTVA Kot že nekaj zadnjih let se tudi letos z julijsko številko poslavljamo za dva meseca. Informativni fužinar bo ponovno izšel septembra, avgusta pa bodo za informiranje skrbele Novice. Izpadlo avgustovsko številko oziroma njen obseg smo razporedili v 1., 4. in 7.-8. številko glasila. Želimo vam lepo poletje in da bi si na dopustu nabrali veliko svežih moči za uspešen popočitniški začetek dela. Izdaja: Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron-Kodrin, tehnična urednica Jelka Jamšek in lektor Miran Kodrin, prof. Objavljene fotografije so prispevali: uredništvo, Stanko Mravljak, Štefan Skitek, Bojan Vravnik, Rajko Ladinek, Gasilski zavod Ravne, PGD Prevalje, Sašo Kotnik in Kaja Kotnik. Tel.: (02) 870 64 41, interno 6441. Faks: (02) 82 23 013. Elektronski naslov: Andreja.Cibron@sz-meta!.si Tisk: ZIP center, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem. Naklada: 1.880 izvodov. Glasilo je obdavčeno z 8,5-odstotnim DDV. Objavljenih prispevkov ni dovoljeno kakorkoli ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. študijska knjižnica PER INFORMATIVNI 2005 fužinar NAGRADNA KRIŽANK) o o tn to 70 t> m < o z z m c- Nagradna križanka št 113 - rešitev vodoravno: SOLATA, VABA, ARABEC, IKAR, MN, ALERGIJA, OA, OTOR, KK, SMS, HIJENA, TELO, LADO, ANAI\ EK, EDA, LT, EON, KMET, NI, RT, ORADA, IKRAVOST, AK, KANTATA, LA. Žreb je odločil, da knjigo Slovenski pregovori in reki prejmeta: Edo Gošnak iz Metala in Lovro Lesjak iz Šerpe, kosilo za dve osebi na Naravskih ledinah pa čaka na Jožeta Cvetniča s Tolstega Vrha 118, Ravne na Koroškem. ČESTITAMO! Nagrac 658(497.12)toa 3009144,7/8 svoje podat 7. 2005 n Uredništvo Ravne na Koroškem. Zaradi znižane naklade glasila sprejemamo tudi rešitve fotokopirane križanke. Vsakdo lahko v žrebanju sodeluje le z eno rešitvijo. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki. COBISS o IF JAP. SMUČAR SASAKI BARVNA KOVINA CU RIBO- NUKLEIN- SKA KISLINA (ORIG.) ANA DREVEN- ŠEK POGORJE V AZIJI NATURI- STI NAJDA1JŠI TEK V ATLETIKI ZAREZA V SODU SRBSKO MOŠKO IME BETU OVNOVA SIMFONIJA KALCIJ ČLOVEK, STAR 50 LET E PRIJAVA ZA RAZPISANO DEL. MESTO R KRAJ PRI OPATIJI DRŽAVA V AFRIKI LAHKA TKANINA O BRKATI JASTREB IZRAZ PRI KARTANJU DOLINA V JULIJCIH VELIKA BRITANIJA (ORIG.) IVAN STAKNE I VRSTA SKRI- LAVCA AVTOM. CE OZNAKA JA C GRŠKO-RIMSKO OBDOBJE IKO MOKRA PRST GERMANSKI OREL A IGRALEC BORIS GL. MESTO GRČIJE ZRAK (LATIN- SKO) 4. IN L VOKAL LUKA V IZRAELU KITAJSKA POKRA- JINA VW-JEV AVTO A OGRADA ZA PRAŠIČE AMER. AGENCIJA ZA VESOLJE ŠIRNA TRAVNA- TA POKRAJI- NA E NORDIJSKI BOGOVI UNIVERZA VANGLIJI DUHOV- NIK E KORPUS L ČRNA CELINA IDA PRAPER R ZENSKI LIK V TV ODDAJI SPET DOMA 1 A , SLO. KARIKA- TURIST BOŽO NOČNI PTIČ S KOŽNA-TIMI KRILI T ODDELEK RIMSKE LEGIJE Zavarovalnica Triglav podarja tri bele majice z logotipom; kateri reševalci nagradne križanke jih bodo dobili, pa bo, tako kot vselej doslej, odločil žreb. IME IN PRIIMEK:.............................................................. PODJETJE (OBRAT/ODDELEK) OZ. NASLOV:.........................................