List 19. Gospodarske stvari. Nekaj opazek o pridelovanji semena brez umetne oplodi. Spisal K. Kainbousek v Zborowu. Veliko je uže bilo pisano o zboljševanji semena, a le malo se je storilo v tej zadevi od strani praktičnega kmetovalca. To je skoraj neverjetno, če pa primerjamo, kar se je storilo z onim, kar je mogoče storiti, videli bodemo, da je le malo tacih, katerim je zboljšanje semena pri srcu. Kaj je vzrok temu neznatnemu napredku? Gotovo ne težavnost, seme pridelovati, kolikor je pridelovanje kmetovalčeva reč. V naslednjem hočem podati navod za pridelovanje semena ter ob enem kmetovalca spodbuditi k poskusu. Gotovo ni vse eno, če pridelamo na enem hektaru polja 3 metrične cente več žita kot prej, in to je doseči, če vestno izpolnujemo to, kar hočem v tem članku objaviti. Skušnje, katere sem v več kot 12 letih videl od novega potrjene, dajo se v naslednje sestavke združiti: L Vsaka dobro dovršena žitna rastlina ima klas, ki je močneje in lepše razvit ter ima v sebi več delo-valne moči, kot drugo klasje ravno te rastline. ! 2. Vsak tak klas ima zopet zrno, katero je popolnejše razvito in je težej kot druga zrna tega klasa. 3. Najboljše zrno rastline je vedno v najboljšem klasu. 4. Veča delalna moč zrna prenese se v različni meri na novi zrnovi plod. 5. Z neprestanem izbiranjem najboljših zrnov pri pridelovanji semena, ojačimo produktivno silo rastline. 6 Zboljšanje, koje v začetku hitro napreduje, ponehava ter slednjič pride do meje, čez katero ni mogoče rastlino izboljšati ter požlahniti. 7. Ako izbiranje še nadalje izvršujemo, utrdimo izboljšanje ter slednjič dosežemo rastlino z vtrjenimi novimi lastnostmi. Iz teh odstavkov je razvideti, da je tako izbira semena lahko izvršiti in le nekaj skrbnosti potrebno, katere marsikateremu našemu gospodarju ne manjka. Izbira pa ni le lahka, ampak tudi vspešna, kar iz naslednjega poskusa sledi, ki se je v letu 1874. izvršilo. Vzelo se je namreč v istem letu najboljše zrno, najboljšega klasa na celi poskuševalni njivi in do leta 1879. to-le doseglo: Leta 1874. prvi navadni klas, ki je bil 8 cm. dolg, imel je 32 zrnjev, najboljše njegovo zrno je dalo leta 1875. lepši klas, 10 cm. dolg, ki je imel 49 zrnjev in korenina 7 stebel, leta 1876. lepši klas, 12 cm. dolg, ki je imel 58 zrnjev in korenina 12 stebel, leta 1877. še lepši klas, 14 cm. dolg, ki je imel 70 zrnjev in korenina 18 stebel, leta 1878. še lepši klas, 15 cm. dolg, ki je imel 78 zrnjev in korenina 23 stebel, leta 1879. še lepši klas, 16 cm. dolg, ki je imel 84 zrnjev in korenina 28 stebel. Vsako leto vzelo se je namreč najlepše zrno najlepšega klasa ter se je tako v šestih leiih dolgost klasa skoraj podvojila, število zrnja potrojilo in število stebel za štirikrat pomnožilo. Ako navajamo take izglede, ki imajo namen spodbujati, nikakor ne smemo upati doseči to tudi na prostem polji. Ne smemo pozabiti, da so to vspehi na poskuševalnih lehah, kodor je vse veliko boljše in skrbneje obdelano, kakor pa na navadni njivi. Vendar smo pa videli njive, katere so dajale 4 do 5 metričnih centov rži, da so po pravi izbiri semena dajale 9 do 10 metričnih centov tega žita. Katere lastnosti mora imeti rastlina, kojo izvolimo za materno rastlino, ki nam ima dati semensko zrno? V prvi vrsti je one rastline izbrati, katere imajo močno rast, to je, one, ki imajo mnogo močnih, dolgih in ravnih stebel, katera so proti vrhu vedno drob-neja; steblo naj bode trdo, da se vspešno ustavlja polaganju. Klas rži in pšenice naj bode dolg, lepo razvit ter poln. Pleva, s katero je pšenično zrno odeto, mora zrnje popolnoma pokriti ter ne sme biti kosmata, kajti kosmata pleva zakasnuje zorenje, ker se v njej vlažnost nabere. Klas ne sme nikdar imeti pomanjkljivosti in k večenm na svojem spodnjem delu sme mu manjkati nekaj zrnov, če je drugače lep. Klas naj bode v vsakem obziru normalen ter se ne sme suka^jr okoli slamnate osi in naj bode enakomerno razvit/po vsi svoji dolžini. , -'; Dvojnovrsten ječmen naj ima dolgo, močno in zelo svetlo slamo ter malo obrasteno z listjem. Skušnja uči, da ječmen, več če ima listja, ter bolj če je slama temno-barvana, tem raje poleže. Dolgi ječmenov klas naj bode visoko nad zadnjim listom. Zrnje na ječmenovem klasu naj bode gosto, rese pa fine, ki se lahko lomijo in to kolikor bližje pri zrnu tem boljše. Oves je dosedaj žalibog najbolj zanemarjeni pridelek naših kmetij, akoravno on zasluži največo pozornost in oskrbovanje, kajti on ta trud dobro poplača. Ovsena slama naj bode močna, velika in zelena še ne sme biti podobna bičovji. Zrna naj bodo v klasu dobro pritrjena, pleve pa naj bodo mehke in fine, pa vendar ne take. kakor moker papir. Kako je izbrati najboljše zrnje iz najlepšega klasa — in katere lastnosti mora imeti to zrno? Pred vsem je omenjati, da je najboljše zrnje vedno blizu srede, kakor uže vid pokaže. Najboljše pšenic a o zrnje je dolgo, široko, polno, proti vrhu le nekoliko drobneje, špica pa močna, vdrtina po dolgosti naj je fina in od obeh strani bujno obokana. Zrnje naj je valjasto. Kal naj leži prav na spodnjem koncu zrna tako, da zrno izgleda, kakor da bi bilo povševno odrezano. Kal naj zavzema kolikor mogoče majhen prostor v razmeri k celemu zrnu, ter ne sme biti premočno skrčena. O najpopolnejšem rž enem zrnu bi bilo sledeče omenjati: Zrnje je dolgo, kolikor le mogoče enakomerno po celi svoji dolžini. Hrbet zrnjev je visok, malo obokan, vdrtina je zelo fina pa močno obokana. Vsaka polovica zrnja, to je, na desno in levo od hrbta naj bode drugi enaka ter ne enostransko razvita. Zakrivljena zrna ali drugače pohabljena niso za rabo. Zrnova lupina naj je gladka. Kal mora biti dobro zaznačen, globoko ležeč in njegova špica ne sme biti pretanka in ojstra. Barva zrnova v splošnem ni nič kaj merodajna. Najboljše ječmenovo zrno je veliko, težko, polno, široko in popolnem obokano. Pleve naj so polne brez vsake gube, posebno je to važno na kalilnem koncu. Pleve naj so mehke in tanke ter naj bodo svitle barve. Višnjevkasta zrna niso za rabo. Najboljšo ovseno zrno je dolgo ter močno obokano, težko in polno; pleve so k večemu za eno četrtino dalje od zrna. Barva naj bode kolikor le mogoče, določena, to je, beli oves lepo bel, rumeni oves rumen in črni oves zelo temen, skoraj črn. Svitlo barvani oves ima najfinejše pleve. Oves, ki nima res, je vedno boljši, kakor oni z resami. (Dalje prihodnjič.) 146 154 Nekaj opazek o pridelovanji semena brez umetne oplodi. Spisal K. Eainbousek v Zborowu. (Dalje.) Malo je pridelovalcev semena, kateri bi bili v stanu zreči, da vejo namer njih ravnanja pri izberi zrnov. Največkrat prično z izbero nepravilnih, čudnih zrnov, kateri zbadajo oči pa le nekmetovalea. Pri reji živine, katera je dosti težja, postopajo strogo pri izberi starišev. Kar je izvanredne živine, odstranijo jo od reje. Drugače je žalibog pri pridelovanji semena, koder ravno tako zahtevamo največje soglasje v vna-njih oblikah. — In vendar beremo tolikokrat po cenikih o čudežni in mumijski pšenici, o trojno cveteči rži itd.! Sicer so pa pridelovalci tacih sort še najmanj nevarni prodajalci, ker oni brez vsega razuma tako seme gojijo brez dobička, ker jim je v veselje. — Huji so oni pridelovalci, kateri imajo pri izgoji semena svojo gotovo pa napačno namer, — te smeli bi imenovati pitarje rastlin. Vsi oni, kateri tako delajo, da dobe velikanske rastline, močno v k o-reničene, in to z močnim gnojenjem in pridnim obdelovanjem ter odmerjenjem velikega prostora posamezni rastlini, te le slepijo, a za prakso nič koristnega ne izvrše. Ako pri izgoji semena ravno tako postopamo, kakor pri živinoreji, gotovo pravo zadenemo. Kast-line, katere hočemo izgojiti, morajo biti v stanu take rastline zopet producirati, katere pri danih razmerah dajo največ in najsigurnejšega zrnatega pridelka ter primerno dosto slame. Zato moramo gleiati, da nam uže prvotno . seme zadostuje, to je, da je seme primerno gnojenji, zemlji in podnebji in te lastnosti ima domače seme. Če tudi domače seme pri nas največkrat ne moremo imenovati žlahno, vendar je med 1000 zrni 20 tacih, ki se odlikujejo s posebno dovršeno obliko. Z absolutno gotovostjo je trditi, da je tako domače zrnje navajeno na vse krajevne in podnebne razmere kraja, koder je desetletja rastlo. Samo ob sebi je razumljivo, če hočemo seme za ene in tiste razmere zboljšati, to je, požlahtniti ne smemo semenu pri izgoji spremeniti te razmere. Brez-pametno bi bilo, na pr. ovseno seme za gorate kraje gojiti v zavarovanih dolinah ali v topli ravnini, ali pa če bi hoteli rž za peščeno zemljo pridelovati na dobri vrtni zemlji. Pravilno moramo zemljo, na kateri smo namenjeni, seme pridelovati, ravno tako izbrati, kakor so naše njive, če so pa njive različne kakovosti, boljše je odmeniti za pridelovanje semena slabo zemljo, katera, se ve da, naj je dobro obdelana in ne upešana. Izbera zemlie, katera ni ne obdelana ne gnojena, ni umestna, kajti zrno mora dobiti vse življenske pogoje v polni meri. Kje in kako je izbrati njivo za izgoje-vanje semena? Lega njive naj bode odprta, oddaljena od pohištev in drevja, kolikor mogoče v sredi polja. Ež pridelovati moramo oddaljeno od druge rži, ker je nevarno vprašanje po drugi rži. (Konec prihodnjič.) 155 Nekaj opazek o pridelovanji semena brez umetne oplodi. Spisal K. Rambousek v Zborowii. (Dalje.) Ce hočemo poizvedeti, katere lastnosti bi bile najboljše našemu semenu, da jim jih priredimo moramo natanko prevdariti vse razmere in ob enem slabe lastnosti domačega semena. S previdnim ravnanjem smo v stanu vse lastnosti semena primerno predrugačiti. Eastline izrastle iz velicih zrnov pozneje cveto in zorijo, posebno če je bilo seme zgodaj in redko sejano. Zgodnja in redka setev pospešuje močno razrast ter močno razvijanje listja. Močno gnojenje pospešuje cvetenje, a rastline malo cveto, tudi je ta nedostatek, da se možki in ženski cvet ne razvijata istočasno. Cvetje postane tudi bolno, zato so pa bujne rastline mnogokrat nerodovitne. Iz teh vzrokov je neprimerno močno gnojenje slabo. Posebno je opozoriti, da je med močno in bujno rastlino velik razloček. Močna rastlina je krepka, z močno slamo ter ima potrebno veliko stebel. Listje je široko in dolgo, pa ne tolsto. Obdelovanje semenskega žita naj ne bode nič bolje, kakor je pravilno obdelovanje žita sploh. Njiva, na koji hočemo dobro seme pridelovati, naj bode toliko globoko preorana, kakor vsaka druga dobro orana njiva. Njiva, ki je tako natančno obdelana, kakor kak vrt, res daje lepo seme, ki tudi na navadni njivi še enkrat da tako aJi vsaj še precej enako žito, potem pa postane zopet žito kakor vsako drugo. Na nekaj je pa njivi, katero smo odločili za pridelovanje semena, vendar bolj gledati kot na druzih njivah, to je, na pletev. Gnojenje semenske njive naj bode enako gnojenji druzih njiv. Popolnem zametovati je sveže gnojenje z hlevskim gnojem ali drugim dušičevem gnojem. Ako želimo pridelati zgodaj zorečo žito, moramo potem vsako leto izbirati klase, ki so prvi cveteli ter njih zrna prva dozorela. Na ta način zamoremo dobiti žitove sorte, ki so za 8 do 16 dni zgodneje Žetev na semenskih njivah je posebno skrbno izvršiti. Snope je skrbno domu pripraviti, ob solnčnem vremenu razgrnjene sušiti, ob dežju pa pustiti na kakem zračnem prostoru. Najlepše klase je takoj izbrati in posebej hraniti. Najpozneje čez štiri tedne je nola-titi, omlatena zrna dobro osnažiti in pobrati. Izmed zrnja so zopet težja zrna odbrati ter prihodnje leto zase vsejati. Tako nam potem toraj služijo te najlepša zrna, najlepših klasov kot seme za prihodnje leto. Tako ravnanje je vsako leto tako dolgo ponavljati, da zadobi seme stanovitne dobre lastnosti. To ravnanje je se ve da dolgotrajno in kmetovalcu ni moč vedno tako dolgo čakati in skuša priti hitreje do cilja. In kako to? Pri žetvi izpade na skednju mnogo prezrelega žita iz klasja. Ako to samo od sebe padlo žito ogledamo, najdemo, da so zrna lepa, dovršena in polna. Ako to izpadlo žito redno in dosledno vsako leto za seme porabimo, pridelovali bodemo gotovo lepše žito, kakor je pa drugo splošno. Se ve da je tudi to zrnje pred setvijo še dobro očistiti ter, če mogoče, prebrati. (Konec prihodnjič.) 163 Nekaj opazek o pridelovanji semena brez umetne oplodi. (Konec.) Tako ravnanje, oziroma reja semena, je nadaljevati toliko časa, da so vse željene lastnosti vtrjene v semenu. Priznati moramo, da je tako pridelovanje semena za večjega posestnika težavno, a nikakor ni nemogoče. Majhni posestnik je pa vedno v stanu si povečati svoj dohodek s pravilnim izbiranjem semena. Večji posestnik bode prav storil, če na sledeči način krajšim potom seme prideluje: Ob žetvi in sprav-ljenji snopov v skedenj odpade veliko semena, koji iz-padek nekateri še s tem pomnože, da snope ob steno obtolčejo. Ta izpadek obstoji navadno iz najbolj zrelih, najbolj dovršenih in najbolj težkih zrnov, ter je dobro seme. Največ sigurnosti za dober pridelek nam pa daje menjava semena in ker je ta jako važna, hočemo tudi o njej govoriti. Ni dvomiti, da je menjava semena skoraj v vseh slučajih prav' dobro storila, Navadno kmetovalci menjujejo svoje seme brez vsacega načela ter kupujejo seme od trgovcev, ki svoje blago najbolj hvalijo, ali pa se puste zapeljati po lepih podobah, ki jih vidijo risane po časnikih, o čuda velikem zrnu ali klasu. Malokaterikrat pa kmetovalec vpraša, od kod je seme in kje je rastlo. Ako je naše domače seme toraj tako postalo, da ni več za setev, potem moramo misliti na drugo seme, to je, seme moramo premenjati. Od kod naj si pa naročimo seme? Seme moramo si naročiti iz kraja, kateri ni bolj ugoden za rast, kakor domači kraj, ampak nasprotno, še slabeji. Menjali bodemo seme tako, da pride ono iz višav v nižave, iz mrzlih krajev v tople, iz slabe zemlje v dobro, iz suhih pokrajin v vlažne. Narobe ne smemo nikdar delati- drugače je pridelek slab. Ali naj kupimo seme na jugu ali na severu, o tem še nimamo nič pravih izkušenj. Našli smo, da oves iz juga postane na severu težeje in ravno tako tudi narobe. Pšenica, ki je na jugu trda in steklena, postane na severu mehkejša. Vse te izkušnje so, kakor rečeno, še nepopolne, in sedaj mora vsak kmetovalec si izkušnje za svoj kraj še sam pridobiti. J Kakor uže naslov tega članka pove, hoteli smo samo ob kratkem povedati, kako da kmetovalec za-more priti do dobrega semena brez umetne oplodi. Kar se pa tiče pridelovanja semena z umetno oplodjo in križanjem različnih sort, o tem nam pa ni mogoče pi- 194 sati, ker s tem zamore se pečati le oni, kojemu je pridelovanje semena poklic. Naj te vrstice spodbudijo naše kmetovalce k boljšemu pridelovanju semena, vsak poskus bode korak naprej v našem še zelo zanemarjenem kmetijstvu 195