Za mater                     
(Iz turSkih vojsk.)                           "^fl
©P|fl|rači se.
ffj$SL   Glasovi zvona se razlegajo po dolini iz zvonika.
Ali takrat zvon ni pel tako veselo, kakor poje dan-danes in vabi ljudi vsak dan trikrat, naj počastijo Marijo, Mater božjo.
Takrat je spominjal vsak njegov glas divjih 30-¦mžnikov krš6anstva, straho-vitih Turkov, ki so pogosto pridirjali kakor blisk, požigali sela, morili Ijudi in jih odvajali v sužnoat.
Po petkrat, šestkrat so videli stari ljudje divjati nevernike po svoji domovini, in ga ni bilo, ki bi ne bil že izgubil koga svojih dragih v boji z njimi.
In zato ni čuda, ako so ljudje, zaduvši glas zvona, tem iskrenejše molili k Bogu: »Reši nas hudega'.« saj so baž ta čas zopet prihajali vznemirjajoči glasovi s Hrvaškega.
Molčč so kovakali ljudj© proti domu — se strahom so mislili na prihodnjost.
Pred vasjo je stala majhna koča.
Slaba in stara je bila, in filovek bi mislil, vsak čas se podere; a vendar je bivalo v nji dvoje človeških bitij.
Notri v sobici je sedela na lilopi žena, bleda kakor smrt, bolna. Zamišljeno je zrlo njeno oko v daljavo in ni se zmenilo za dekletoe, ki je čepelo pri njenih nogah ter Bkrbno zrlo materi v obraz.
Od č&s% do časa se }e čul boleaten \zdih.
»Ali vas hudo boli, mamica?« zasliši ee drobaa glaaek.
»Da, Anica, v prsih, tukaj«, vzdrami se bolnica.
»Mamica!«
»Kaj želiš, dete moje?«
»Sosedova mati so rekli, da bi vas Meta iz Gorenje vasi ozdravila.«
»Morda bi me. Ona pozna vse zeli in zdravila. A kdo bi šel po njo?«
»Jaz, mamica!«
»Ab dete, do Gorenje vasi je daleč!«
»Saj eem močna in velika, mamica'.«
171                     9
»Naj se ti kaj pripeti, kaj ne? Ne, ne pustim te! Še tebe uaj izgubim!«
»Mamica, saj sem že deset let stara!«
»Ali, Anica, do Gorenje vasi hodijo možje jedno uro!«
»Sosedova je mlajša od mene, pa je že večkrat sla dve uri daleč!«
»Ali če zboliš, Anica?«
»0 ne, obe bodeva potem zdravi!« in pri tem ae je Anica oklenila materinega vratu ter zaprosila tako nežno in prisrčno :
»Mamica, pustite me, mamioa!«
Materi se je tačas potočila solza po liou in goreče je poljubila deklioo, rekoč:
»Pojdi tedaj, dete moje!«
Tedaj se je začul zvon po vasici.
»Anica, moliva za rajnega ofieta, ki so ga ubili Turki!«                                t
*               *
Veselja je zarela Anica, ko je hitela drugo jutro v Gorenjo vas. Pot je šla navkreber, težavno je hodila, ali mislila je na mater.
Kako bi bilo lepo, če bi zopet mamica ozdraveli! PoigraJi bi se zopet skupaj, veselo bi se vsedJa mamici v naročje in ujčKali bi jo, kakor včaaih.
Skupaj bi šli na polje in tam bi delali in pa peli bi — o lepo bi bilo !
In kar naenkrat je prišla Anica v Gorenjo vas, sama ni vedela Uedaj.
Povprasevala je, kje je ona žena, ki zdravi ljudi. Kmalu je izvedela in pogumno je korakala k nji v hišico.
Stara žena je bila Muta, aii dobra. In razumela se je na svoj poscl, razumela! Res ni mogla vsakemu po-magati, ali — saj tudi dandanes ne ozdravijo izučeni zdravniki vsakega.
Ko izve, kaj želi Anica, se dobrovoljno nasmeje:
»I, bomo že naredili! Le dakaj. popoldne pridem.' Pa sama si prišla! Glej, glej! No, pa saj si že velika punica!«
»Ali nisi nid trudna?«
»Nič!« odkima ponosno Anica.
172
»Nekoliko pa ]e posedi! Ali — križ božji! — kaj pa je to ?«
Vrisč in krik se je začul na cesti. Množica ljudij je bežala v Gorenjo vas. Ženske, otroci, možje •— jedni so kri6ali, 'vpili, drugi se jokali, a vsi so hiteli kakor blazni.
»Bežite! Turki!«
Taka je bila navada Turkov. Včasih se je kako krdelo na konjih prikazalo, da ni nihče vedel, od kod. VčaBih je bilo waj toliko, da so bili ljudje prcj ob-¦veščeni in so se mogli pripraviti za obvambo. Dostikrat pa nifi.
Kakor od strele zadeta je planila Meta nazaj v kočo. A ko se je ozrla po Anici, ni je bilo nrkjer.
Komaj je namred Anica zaslišala klic ,Turki', že se je spomnila svoje ,mamice'. In kakor srna je sfcekla proti domu.
Bežeči ljudje bo ji kri&li. naj so vrne, da bodo mater že drugi rešili, a ona ni poelušala, ampak hitela je čez drn in strn domov.
Nekaj jo je tiščalo v prsih, srce ji je tolklo kakor kiadivo. Dasi je tekla, kar je imela moči, vendar je bila bleda kakor smrt.
Ni6 ni čutila utrujenosti, še zmenila se ni zanjo. Lasje so ji vihrali po vetru; padla je. opraskala se, pobila ; a vstala je in zopct dirjala daljo. Jokala pa se ni!
Ali te poti ni hotelo biti konca! Še bolj je po-spešila korake, dasi je že komaj dihala.
»Mamica!«  se ji izvije iz prsij.
Pred sabo je zagledala domačo vasico, in tam, tam hišico, ki ji je bila tako znana.
AH groze! Komaj dobre pol ure od se!a rdečilo se je nebo, gorele so hiše!
Anica ee strese groze in strahu pred Turki, in iiuti, kako ji sili vsa kri k srcu.
Vse grozovitosti, ki jih je kdaj slisala o Turkih, ao ji prišle pred oči in spomnila se je svojega očeta, o katerem so ji mamica lolikrat pripovedovali.
Ali vzlic temu teie dalje, saj mamioa ne more Bama iz hiše.
Vse je btio že prazno in tiho, ko teče skozi vas. Ni je bilo žive duše.
173
AH Anica gre dalje.
Že je doma. In »mamica! mamica!« razlega se po hiši.
Ali ni bilo odgovora.
V sobi nikogar. Anice se polasti nepopisen etrah.
»Mamica!« in solze ee vlijejo deklici scurkoma polici.
Vae preišCe od kleti do podstrehe ali nikogar ni —.
»Mamica!« zakltče še jedenkrat obupno.
Ta hip se začuje zunaj topot konjskih kopit in krik neznanih glasov. Bili so Turki.
Vsa prestrašena, obupana in zmešana vsled izgube mamice, skoči Anica iz hiše mislefi ubežati.
Ali pogled na te divje obraze jo omami, kakor baje omami kada - klopotača ptico pevko. Obstala je drhteč groze.
In hladnokrvno je vzdignil krvoloSen Turek svojo sabljo nad nedolžnim dekletom in trenutek pozneje ni bilo več Anice ¦------------
Dala je življenje za svojo mater.                P. D.