Mmdriiftvo; ■ «>..•
U » » Wlo Tukiriu
-' i JPlfcSa a* vaako. ruktlino »rilo B 4*"o*iMailo	onkr»t
B ao]*,. fcjrlkral, 10 a. T,,*, — Porrk (ara U mk
ta*!.** ii ju iieairalj. . •
za domače, slovongko in obtine potrebe.
V Gorici, v peleb 31. juurjt 1868.
)•'■''. t
Maja tftak fetek^ >•
VeU» pa poiil t>t>illjaa*.S4 Mlt lit« s	aa. rolicu l ctM/OO *, rt
?,alrt leta 80 e. Kdor lam.par^.fO-iUj*, rUt aa čelo lelo aamo f.>0 i,( m1i?L 30 k., aa fielrl 1.70 a.
N*r«clln» flinj« ia reklamao(]e aaj ae poliljajo vreJaillvu,
l»aa«m«i Hali a« pradajnjo <r Q«lel v kakvpraioi K. Sabar-jevi aa Travai-ku po 6aoMoy. 4
* Mislilo io je, kose jo dualifcem snoval, da boto ifi$i lf4Ugqoi}i med polorlc%iia drŽave to, kar n. pr. i suoat a* verigali med PoŠtora in Badoi da bote pruv« - Ktotopitvo drtavin« celohupnOiti; zastopajo U- ogorako, ' iink atovanako-nomške dožole, da bote lo dv» nogi ena-' gA [ttvyiat častitljive MAvstr(jo". Ali, Madžari ho no le tiaj vstavljajo, temuč AO celč bfede„fatmm " ao offc^Jo, Oni vidijo povaod dvoje driuv, zvezo med dve-tna'drfavama, mod kterima ao—pO naklaftbl— ljoktero »skupno" zadevo! — Da je preavotll ecsar delogaoiji ■ poiebe) aprejel, o tem Bino že unikrat govorili. In to, dO lo skupnemu vladarju ao niste Ho delegaciji »kupaj, edrnimi poklonit, jo Čuduo iu žalostno, in marsikteri vldl v tem Žo črvička, ki gloda v drovoau delegacij, čo no ie tudi dnalizma samega. Šo bolj pa ao gnjusi dovotu ma^jaronska oholost) čo pomislimo, da le k skupnemu obedu, li ktoremu ao naši (lologati ofeisko povabili,niso hoteli priti, dasiravno jo liil njih jrfcdsed-nik povabilo že aprejel.: To jo vzajoroiioat In zaupanje, ' tol-. Daljo. Madžjarskl poslanci ao delijo, kakor da bi Jo nemški no znali in naii »skupni" ministri morajo v tej zadregi se hitro madžjarskl' jezik učiti, da jim morejo vssj naavoto predlagati. Pač; ti Madžjari so, kakor v narodopisnem, tako tudi vpolitiškom oziru „uni-eumH r Evropi. Vendar pa so ni toliko Čuditi njim, kot marveč „na%im", da jim vaak hip in v vsaki reči na li-
Podlistek.
Epi* o de sprevod« ITIakalmlllJanovega v Trotu 10. t. in.
Ni je skoraj dogčdbe ali sveČanoatl, bodi 8i šo tako resnobna in veličastna, da ho bi joj slabost ali hudobijo, furovoBt, lahkomiselnost ali raztresenost človeška kaj no vpletla, kar jej resnobnost in veličanstvo kali. Tacega vmoaja ae tudi v Tratu pri sprovodu ces. Maksa ni manjkalo. Naš kmet, ki vsnko pobere, ki jo čujo, tudi sam ša ktero debelejšo zakroži. Takč pravi neki: Ko bi jez biltak „prin-koo" kakor je bil Maksimilijan, bil bi v Miramaru ostal 1 in lepo v božjem miru živel." Dal mislim, da bi bil !ostal, zavrne ga sosed: čo bi te pa bili tako zapleti, kakor pajk muho?! Muha se vlovi v mrdžo, Maks so jh vlovil v „ZamČ8ki". » Kje jo dežela „Zamčska? Pravijor da tam zlatč iz tal rase, ali Ijiidjč da so sami peajajnarii. kakor so malani na križevem Dot6". Saj rea" morajd taki biti, kor som'Čul, da so Maksa ' „ ratčopirili". Kako razčepirijo, vpraša mali Jurček. 0-rtrok moji'to ti je strašna muka: deBničo in levico in obo nogi nrivežojo vsako za konjski rop, in konje na-ganjajo, dokler človeka na štiri kose razčesnejo. Bog na« varil mene mrzlica strese, če na to pomislim. — Ej no! pravi Lukn: jaz sein čul, da so Maksa na križ pribil! !n vanj streljali, kakor v svetega Boštjana, dokler je dušo Bpustil.. Pojdite I pojdito I pristavi drugi, meni jo pravil naš Tono, ki jo od našega gospoda čul, da bo mu doli strupeno kroglico in so muzavdali. Kaj šel pridono tretji, se vč da so strupono kroglico ga nmprile, ker so vanj streljali. Verujtol verujto! eni pravijo, da menda ie prazna trnga, in da Make jo narbrž še živ v: Heksiki.— Tako so kvaBlli nevedni ljudjč in
manloe gredo. Ko bi Slovanom in Iloinanom ppd ogcr-■ko. krono od dotično strani samo mazineo pokazali, hoteli bi potom videti, ali bi Žvonketaiijo z ostrogami fio koga strašilo- Slčcr Jo pit ta prcMIJoitoat'lp Ofljibnost mad^jars^ai, kazen In'rosen „ meinentb " tistim, ki niso skoraj vedeli, kako bi so bili Madžjarom prilizovali ju priknpovall. Nuj bi ho našim državnikom oči šo o pravom čaau odprlo, in naj b! razumeli, kar ruski »miro-IJub"(f)—»Invalid"—svoliijo: ^Storite, da bodo vsi av Htrijsk! filovani drugim narodnostim v državi' enAkl,' ln zanašajte se, da bo potem Bub Avstriji prijatel"-^in'— priatavlmo ml— nova uravnava ne bo naklo na nbgah atolpate Avatr^je.	' ' f
1-olttlHkt"ogled* -
.'■ 'AvilM|a.A -.1 v i».. Miniator notranjska g. Oinkra jo poalal o. na-
paroča, na no-prisefli, če
mu zdi, da mu tega vest' no. pripusti'; gfodč taeih uradnikov, ki ne bodo. hoteli, priuči,;da. oe bo. že kakor bodi poskrbelo. Na dalja govori razpis v takem
zmisln, da, Če Be'se do pičioe izpolni vse, kar zahteva, bodo naši uradniki vprihodnjo pfriva, včlovečona natavnoat in začela se bo „nova doba"—v kancelijah.
A- Kor io zdaj mimaterstvo drž. zbora odgovorno, moralo jO nehati vife armadno poveljniStvo. Nadvojv. Albreht jo poveljnik in ogleda vso armade.
Minisier noiranisiva g. UiuM-a jo poslal mestnikom razpit (ou'25. t m.)f y, klorom Jim naj poskrbč/danjim podložni upmrti uradiuki vo ustavo priiehjo; siljeu pa d* ril' ninče prii
imeli svojo pomenke,-a gospodje ao se pa drugače pogovarjali, in jDosebno čez duhovščino sekali. Ko so se prikazali 00. kapucini, slišim glas: Glej ?zavitarji" grodč. No, ga.zavrno sosed, to so kapucini z dolgo
brado, ki so bolje zajtrkovali, nego ti i jaz. Vsi.....se
moatijo. 7-7JKo to gospodo noki rokodolcc zavrne, začnejo bo ž njim prepirdti: ^Kdo z vami govori?" „Pq-stito nas v miru in no zabavljajte." »Ali ni morda jezuit kriv, da so cesarja Maksa uBtrolili? Da ne bi nikoli poslušal bil tistega patra Fišcrja, bil bi šo živ." „A hodite! kdo vas praša po patrih ? no kadite mojoj Ženi v obraz, ker ji dim dobro ne del" „ Naj gre proč, čo ji ni prav." »Kam, ko je taka goječa'*? Molčite molčite 1 začnejo drugi okrog, ker je bil ravno slovesni hip, ko so jo truga z ladjo na mrtvački oder zdrsala, in vso jo bilo tiho tisti trenutek. Zdaj pa zakriči nek dečko: Miramarc! Triesto! MeBsicol a cinque soldil —La vita o la morto di Massimiliano a 5 soldil fUnf Krcu-
»»r!	i*1..I I X«:.I	n.S lok. aamn Ki
""" 1'""	•	v«, • W»J 1 p. — ..	---—) —-
soldov da velj4 življenje ino Bmrt Maksimilijanova. Pcr-maruhal njegov pogreb pa kaj več košta. Da bi jaz imel samo tisto tisoče, ki so jih danes potrosili 1 per-mojstokratl da no bi stradal ne, dokler sem živ, ino no bi mi bilo več treba imeti žuljev po rokah. Jaka! veš kaj, stavimo na lot: 10, nra jo, 16. meseca jo da-neB, 35 let je star bil, kakor pravijo. Boš videl, čo staviva, zadOnova. ■— To roanične pogovore sem slišal v tistem krogu, kjor sem so tiščal sred množice. da so nismo mogli ganiti. Jaz sem molčal ino si	:
Vsaka glava ima svojo pamet.*) Dosti je nevednosti in airovsti no samo med kmeti, temuč tudi med gospodo, in vse, kar pod solncem živi, ai sreče želi.— O.
•) llariilflcra pa tudi alamo in le to—U jnjilo.	Vr.
UrovaŽko. Adreaa, ki ju je zbor 28. toga moeoca odobril obsega 20 .odstavkOv. Gledč porazumka t Ogor-skii", jemlje za podlago dotične zborne sklepe ,qd 1. 1861; prosi, da bi ao storilo, čoaar troba, da so združi Dalmacija iu vojaška graoiea a Ilrovaškim; uaavo-tuje, uaj bi se grauioa sčasoma odpravila, izroka ugovor zoper oktrojovanjo splob in sosobuo zopor to, da so jc volitui rod za deželni zbor oktrojil itd.
Vnanje države.
Italija. Na Noapolitauukcm -pravijo Časniki —da niso nič zadovoljni s sedanjo vlado: tu dui qo ' naleteli na sled, da so namerjali Ilonrhooovoi (stranka pOprojAnjuga kralja Franca II., kteri staiiujo v Kiuiu) prekneuiti Vlktor-Emanuelovo vlado in razglasiti Franca II. za kralja.
francosko. Vlada misli vzeti na poaodo 440 milijonov frankov. To jo svet osupnilo, kor nekako po vojaki diši.
Sicer nu ta teden vai čauuiki iti zlasti tudi ruaov-ski mir pridigajo. Čudno ju lo to, tla mora ta ljubi mir čez 7 milijonov bajonoL varovati I— Toliko vojakov štejejo nainroč vso armado v livropi.
DdcgttcIJI.
D klorib skupnih rečeh so pa Imto utonili zdaj dele-gactfil O skupnih strotkih za tekočo leto, pretresalo, lipsto torej preudarek zal. 1868. Obsega pa proudarol^ skupnih stroškov to lo prodolkp (rubriko): 1. Kabinetna pi-earnica Nj. Veličanstva 72 tistlČ golti., 11. Skupno mi-niataratim za vnunjateo: 1. Središčno (ceutrnlno) vodstvo 078 listič; 2. di|domatiški stroftkl 1 mil, 113 liauč; 3. za konsuluto v tujih deželah (povrh lattLuih dohodkov) tisuč; 4. v pomoč begunom s Črnogorskega 35listič; pomoč avstrijskemu Lloytlu v Trstu Čez 4 milijo-ui.~ III. Državno vojno m\ni$teratao: za armado ua suhem 72 milijonov, za vojno pomorstvo 7 raillj.— IV. Državno JinunČno ministerzlvo: 1. contraluo vodstvo 129 tisuč; 2. državna centralna denarnica 17 tis.'; računa-rijski oddelek za coutr. drž.denarnico, IG tisuč, skupaj: 163'/« tisuč. StroSkl za modčasni (viseči) dolg:-4'. Za nu-pravljanjo (tisk itd.) državnih listkov 1 milijon; 5. rcratt-iioracijt: 4 liauč; G. Kazni Stroški 10 tisuč; 7. pregle-davanjo iu vničevanjo državnih ip denarnih listkov tisuč. Stroški za ustanovljeni (fuudiranjj) dolg: 9. tjemu--nica državnih dolgov 168 tisuč, in tako dalje še 8 naslovov (podpredclkov), nar niži s 17 tis. nar.visi š-3Q0 tis , skupaj čez 3 milijoni.— V. Računsko kordry[stvo, v 3 naslovih I milijon 49 tisuč.— VI. Zaloga (reserva) ta neprevidene stroike S9 milijonov.— Presežki čolnih dohodkov v naših deželah so preudarjeni na 8 milijonov, pa Ogcrskom 1 milijon, po nekih odbitkih pa no ostauo ko 6 milijonov. Ti dohodki grejo v skupno denarnico in. bo tprej od skupnih atroSkov odbijejo. V$eh skupnih stroikov (kakor smo že v poštednjom listu povedali) je 83 milijonov, 83 t»u£f 702 goldinarja, a. v.— To so tedaj, niti, ki vežejo naše deželo z ogerskim i. «
»opisi.
V Kanalu 22. januarja— F. V.— Č. kr. Okrajni gosposki v Kanalu je dOšhl- to dhl od c. kr!.' na-meatnfštva v Trstu razpjsj r kterom je izrečena da bi se več malih županij združilo v eno samo takoj da bi pri nori politrtični organizaciji, ktero prlčakt/jomo, bila v ataou sVOje dolžnosti, posebno kar zadev* opravlja iizročenega področja, izpolnovati; v sedanjih okolno-shh da bo ne more te^a tirjati, kajti lo takim župaui-jam da jo mogoče prav ino v občno korist tfradovatijkte-re'imajo dovolio razumnih mož (intelligoncne) irid dovolj- materjalnih mofii( ^odkov).
Sklicala jo tedaj naša okrajna gospoaka IG. t. m. vaeli 10 županoV in vso podžbpano tukajšnjega okraja v sojo, ter jim po povelji namcatnifitva razložila korit združonja.
< Imenoval je gosp. predstojnik tisto Župa^ije/ki nimajo moči, da bi ao vzdržalc, rek«Č, <Ja ao mrtve, da jjjn primanjkuje olja in stenju, namreč premoženja in
umnosti; očital jim jo, kako da ho morajo dajati v roke vnajnitn pisarjem in kako lahko zabredejo r zmoto *) taki -župani, kino poznajo Črnega ha belem; povedal ji^ije tudi da občinsko premoženje lahko vsaka kataetralna občina sama oskrbvjt, k Čemur ne bi potrebovala , lastnega pisarja (§ 103 obč: roda). Iu dasiravno jim je gorečo priporočil, m\j bi doli vso to na srce-starešinstvu, ktero bo iinolo o toni sklepati; bo nektori iapknl, pa no, da bili starešinstva poprašali, izrekli, da to ho ne,bo nikdar godilo/'ftoš, da jih' Io županja kanalska (ktera je ukoro e<Jiua ta Ztlnj^O^JpI.MfiCfinft; . -
NoČoin tulca) dokazovati, da bi županija kanalska imela nar mouj dobička, ako hi ao z druzimi župani-jatui -/.družil«, kor vsak prebivaloo kanalskega, okraja doliro vč, da Županija kanalska potrebuje nar monj do-klad «a vzdržanje svojo uraduijo, tudi no bom livalil gospoda župaua kanalskega, kor ga že hvali amatneat igogova, ker ga hvalijo dol* m skrb za občno korlat; Ju-di mi ni treba dopovodovati, od. koti dapridluya to, da tisti župani, ki Še črk ns poznajo in no razumejo kaj potaooi „ satnostalno" in kaj „ izročeno" področje, nočejo so zdruliU, ker vsak dobro vo, kakoilepoglaapo
i'o imo „ gospod župap". So, pa moram povedati, ka-:o se jo liotol on gospod župun to sladko ltn6 ohraniti.	■ > ......
Da bi mogoi gosp, predstojnik prorajlali število stroškov, ki bi so dali v enem letu prihraniti, ako bi bo županijo združilo, povabil Jo župauo, naj ma povedo, koliko da potrebujejo vsako leto za uraanljihe atro-Ško, namreč za opravila izročenega področja. Val- ti atroški so zueali 2270 (1., in od tega bi ae da<o poračunu predstojnikovem prihraniti, vuakn loto nar manj 1200 gl.
Ali so pa vsi župani po jpravioi povedali? Zdi ao mi, da ne,—
,Noki župan n. pr. jo ppvsdal, da potrebuje aa opravila izročenega področja, namreč:.za svojo plačo ('10 5I.), potom za tajuika, sa obhodnika, za najemnino pisarinco in več drugih potrobštiiir Ie 76 gl. na leto. In gloj brez 275 gl. izhodka,. ki . ima ta županija za oskrbovanje občinskega promožonja> potrebne. ona po letošnjem jirOudarku Šo posobui^i 20 odstotkov dok(a-do—samo za uradnijo,—ktera doklada na 1077 gl. davkov, ki jih plačuje ta županija, daja' 236 gl. 90 kr.f tako da je zataji L gospod žapaa nič monj kot IGO gl. 90 kr. S tim jo hotel dokazati, da bi njegova županija nič no prihranila; >4- aieai ae pa vidi, da jo lo to dokazal, da si hoče imo župan obraniti.
Ako bi liilt vši-Žaptni vse -po- p*avioi < povedali, razvidelo bi so bilo/da ae lahko šroa 2000^1. prihrani.
Bazuu. kanalsko Župauije,ktora potrebuje lo 10./* doklada za uradnijO, potrebujejo skoro vso druge žapa-ni[e voč ko, po 20, in nektoro več ko 30 odstotkpv, m pri vsem tem jim ni mogoče prav nradovati, kor ae.za 100 ali 120 gl. plače ne moro zmožnih uradniltov dobiti.
Kanalski okraj plačujo vsako leto 16000 gL dav-kov brez poviška- Da bi bo, postavim, županijo t amo samo združile, lahko bi imele tajnika, z letno plačo £00 gl, druzega uradnika s 300 gl,-. dva obhodnika po 1.80 gl. in okrajnega zdravnika s 420 gl., jn vsf |o znese le 1580 g., k« se lahko.pokrijo* 10 odstotki do-;klade« in šo bi ostalo 220. gj. za, druge ocpfC7ide»o potrebščine. Na tako viio todsjjbi.ae dalo :WtihramU veliko nepotrebnih , stroikov in. imeli bi u^ianijo jio lqpo
Iimduv, ampak .pravo , ipf dobrp sroujend, iakojia, če bi se tudi okrajna gosposka odpravila, *e bi Vilo treba uravnati okrajne Županijp (Bozirksgpmeindo), ktera U nič dnwcga.no, priaeel^ ko. dvojna bremena, očlamu -.okrajm •	.. r:t	'.. •'.:•:
Ker 7zadeva ta reč oeji okmj kanalski, in -ker ■ jih je žalibog le malo,. kj,te okoliščine Pft^nn>e,;prt>aimitp, ^Domovina"j blagovoli to.prej ko mogoče razglasiti, da pride.,še o pravem ča«u ntr^uanjo: tistim,, ki; šolijo dobro samim sobi in svojemp bližnjem^ **)
, *)-V dr.h Jollh M.l,i|i 3,iup«oi,. niiar^j .AjMti, ič "" *l0l,<goljuftl«, p» .*»r,o|jo, T|>QiiuojkapJ« d
OJprti ZO ix«d4li Bl)t(»oy»oHii" ludi <lru|Mt; klsrr a* <m-biti druiih miili o refil, U aa v tem dopiau obrarnuje,	Kr.
i	HomiM 23. L nt Tak^jiai okraj 8tqa oko-
Ji0l4< ti«q8 prubivavaev in ima 19 županu, tako da
prido na .700 duS sploh ona iupanijaj Te župauije, ra-zun nabrežiuske, nimajo izdatnih' dohodkov, da hi moglo vzdrževati umnih, zvbdouih tilnikov, ki .bi jim občinsko reči v redu, držali Za toga vo(jo pa io zane-marjeno ino opravila opravljajo ho tako, du bodi Bogu
toženo.
Župani večidel znajo le za potrebo po starem kopitu nekaj pisati in brati, nekteri So toga nb, tako da dopisov ki jim dohajajo, no razumejo, in ker tajnikov nimajo, so prisiljeni nositi jih daleč hkakšnomu prav-{loskazu, da Jih jim prohoro In razloži.1 Takim vedeŽem pa.jo slovouska pisava trn vpeti. Mojstcrskaza vzamo dopis r roko ter ga županu na debelo in Široko v „kranjski šprahi" razlaga. Čo dopis odgovora zahteva, iu če župan Io zlno, da bi rad odgovor v slovenskem jo-ziku pisan vidol, je prfcvdoskaza hitro po konci in mu zareži, da, čo to zahtova, naj so grč pisurja na Ilrva-iko ali Moškovitarsko iskat Ubogi mož so mu mora vdati, in glej. slovenska županija pisari v nomškom ali laikeni jeziku f Tako župauljo njao zmožno opravljati ■e Ustnih .opravil, ki so mnogovrstna, kakor: svobodno oskrbovanje občinskega promožonja, skrb za varnost, za občinske ceste, za uboge, za občinsko dobrotno zavode, policija zas(ran zidanja, živeža, zdravja; pažnja nad posli, nad lepim in čednim ponašanjem itd., ne izročenih, kakor so n. p. vse pripravo iu dela o nabiranji vojakov, razsodbo o prepirih med posli in goapodarjoui, o poškodovanju polja, itd-, ino. ysa druga, ktera jim šo vlada brž ko no izroči.	,'
TU ni drugači, kot, da so . voč občin v ono župa-nijo zedini, in da umnega in znajdenega tajnika v službo vzamojo, kterj ima biti županu desna roka, in kto-ri ima znaU slovenski, laški in nemški jozik. Popoluo ziiaujo slovenskega jezika v pisanju mora pa biti con-ditio Bine qua non.—
Ugovarjati mi pa utegnejo znabiti župauijo, da ono no marajo so združiti, kor bi moralo potom bogatejšo za ubžncjšo plačovati, s svojo lastnino in svojimi dohodki jim pomagati. Ti ugovori so prazni, saj bi ao prod zidinjonjem »ogovorilo zustrau posesti in uživanja svoje lastnino, svojih naprav iu zalogo v. Kar si tiče, pa stroškov vkupnega opravljanja, kteri občitio ("kot združbo) zadenejo, iu kteri so potrebni za oskrbovanjo izročenih ali tudi tistih lastnih opravil, ktora bi imolo oskrbovati skupno (višo) županstvo, douašalo bi zodinjo-no občino po razmeri izravnih davkov.
Takemu združenju bi ao gosposka no vprla, kor vč, da mnogo dosedanjo Žnpauijo niso kos vsom svojim opravilom, in jez mislim, da, čo ono samo tega < no spoznajo, bo treba sčasoma jih združiti po določbah g. 85 obč. roda in potem bodo imelo dvojno stroške. *) '
_ I* Črnič —čr~ (Jajčno corlje z astromontano) lU»ui, prfo dni meseca oktobra, sem šel po opravilu v .Vitpvsko vas, ktera spada pod našo faro. Pred neko hišo vidim gospodarja z-zavezano nogo. VpraSam ga, kai da bo mu jo hudega zgodilo, in on mi začuo tako pripovedovati: Namenil sem bo bil v gojzd, pa ko som v čavensko (ali, kakor mi po domačo rečemo) v Vitov-ako Goro .pri&el, .mo nekaj 3 krat pikne^ pa so nisem <tyst,i zmenil za to^ kor sem mislil sam pri sebi, da mo j^<,ka,ktoa robida opraskala. Ali, ko nekpliko dalje stopam,- čutim, da mo nekaj na nbgi zolo peČo, kakor da
.. ••)' T« 'Mdtri iiilrin žilriiienja aR rax<VuSaota obči« .1® pri n«« na (ioriikecoienekiji lalBom nekako „joročo .vpraA«nja". Kcrje vlada L 1850 občino ailila, adruiavati ta, in a* piLiali čaa ilič kaj gledalop» io, da bi kaUal/aloe občino »mJ avojo premoŽenja urno do-«,« oakrbovale, . mlalale ao pri akUpaem, imoJanefti gospodarjenji idru-
*tmtfj ablujeoofa :iaielj« -vaoli obiinj tako *me4njavo ir» y«Ujd »j.h krivic«, da ao zo lačole takemu goapodantvit lata itralnc. občino vnirali.in, M1-, iwMM novo občinako-poetavo, kt*r* rafulrvŽboprepulcj, *ai5c-M. JW»«.*M po »Uji poaliri *<lrn£apo lokalne občilo facdruZavatj. J«- . ko*d» aa ja adaj Baiprotnefa ekKrmna I4U- T«<nu razdrulevanju, ki jo —rakelbi—na!«na»jire, taiolal ae ja1 loloa vfadajr»Ui|J»li. »cifli ao okraj-nisi «o#p aakam in. to- dni tudi cU^ilnoma odbord. Joplal o«l 'e. k. na-T kipcih 4«, jim	iiaj . bi af^ji^pliv. laaUvill, da bi ao
w,()»ilr(mna ia janaoslalne iupanijo tsiJ Ji* opravil« .izročenega ppd-rteja 10pet 1 adrufcle. Čel, d* *» aamoslalno opravljanje 'vaeK opravil a<majo mtla [oW.no 4ov»!J onikamh mo*, W bi Jim tudi atroikl bili praveliki. 8 premoženjem arojim pa ba-vaaka kataatralna občina aama donia ,go^podafil*.-.Z. «no beaedo: vpeljali -an mUlin-JcaJc. obžinaki fo-d*ralixcnt. Po. tem lakota pndamq na lo, kar jo r nalera deieln. »boru lakr*t, :kb aft jo-nori obč. red obravnaval poaL'VVfhkler nmctoVal, kar Ja j>a ledai>Ja -yUd#»B*r|W.>(Ol»JidOpla i*JkWi!)
bi liil bil kdo gorečega popelapo.njejpotrosil; tedaj se usedom, prlvibam al hlače, ^^edam/In vidim; 4a mi jb kačela noga, otekati in rudoča prihajati. Zdafai so ]h>v#iiem nazaj domU, kor sem sd hitro apobinll, Via mo me je atrupen gad vpičil.— Šlišal seni ipa večkrat govoriti o nekom zelišči, ktero nekteri ljudje V naši vasi dobro pozu^jo, da Je za gadov pik zelo kpriatno; tomu zelišču pravijo modrasovco. *) Poiščonvtedaj človeka,- k'terl to zelje dobro pozna> In ga prosim, naj ga
Sred ko mogoče dobi. Pr/iieae mi tudi res kmalu, oz vzamem to zejjo lq eno jajeo, oovrem vjse skupaj (v fritaljo), in jo pojem. Kmalu po tam-ači* apoan^l, da mijo oteklina nehala, ter Slo mi je 6e<luljo na bolj^.--
Iz Orasl^. -č- Preteklega decembri smo upali v „ čitalnici občni zbor. Potrjen jo stari odbbr. IhtKl-aodnik jo gosp Andr Juh, podpredsednik Andrej HatiČ, denarničar Fard. Vodoplvec, tajnik Miha Vičiil odl>or-uiki: Frano iu Valentin Koaovol iu AuL l^ojk.Na novo izvoljena namestovavca sta čč. Ant. Fifi^r in Jan. A111 brolfa.
Iz M4. M u d re ža (pri Goriel.) Pritrko vanjo in atreljanjo z inožnarji jo oznanjalo V ftaboto 26. t. 111. iz-volitov novega fttpana, Jot. Nanul-a. ^o Jo prvi samo stalni župan it andrežki. N. Jo zvodui/eo v Županskih rečeh in dober tilovonec.	' ' ^1 ' ''
lioma£l ikovičar.
(/* cltavnics goriike.) 60 uljajnola, nogo prva, In-Ia jo v nekem ožini druga Ictošnia .bc«iida 20. Januarja. NoVb jo bilo to, da sto so vrli Jilbušlnj [hčeH, go-»poj Z., ktera Jo radovoljno prišla poslavlt bratovski narod slovenski, in vneti ^loveiiki gOBpodičnl T, X,. pridružili—v pr«'ov čjtalnigl |n GoVIci— tudi dve Gorlča,nki po rodu, sestri, gospodični U. Pole so na čitalničnem odru vso 4 v prvo. Opirtijo ae na d va možka glaua, so kraapo zvrševalo Prešernovo Vodnika na čast tložono pesčio -V Arabijo puščavi". NavdilščnO ploskanje ni rich'juo, dokfcr niso ponovile sprelepe melodijo, kttfčj ie bll^čat >u od-mov gromovit wživile" iu„ slava". Kape tukajšnje predsodka pozna, bo vedel, kaj to pomeni, če t rečemo, da srno' zapisali^ta napredek z zlatimi črkami t kroniko no Io čitalnično, tcinuč mestno. Nov jč bil nadalje g. Hribarjev „ Junak", v kterem so ^o odlikoval v samo-spovih v prvo g. P;;.ov glas. G. Hribarju dajajo zve-donci .čast, da jo „ Junak" iycgov tndi v.skladbenom ,0-ziru res junak. Veselilo jo'gotovo tudi vse ude, in hvalo jim vodč vayda sta gg. II. in V. pevski1 »Bor blagovoljno podprla.— Preda, čit aoIk., g.D.,jo dokljunb-val „Žensko zvestobo".	i
(Začasnega vodjo A&c. k. viti realki t? (Jorici) g. Franca Villicus-a, jo imenoval minister za nauk za profesorja na c. k., viši realki fiotcnrcldski na Dunaji.--(Novi vodja g. Gatti nastopi službo z zaČotkoih II. polletja).	•'•,.'-•'.»
Z najvišim skjepom od 20. t m. jo blagovolilo prcmilostljivo podeliti Nj. vel. državnemu piavdniku okrožno sodnijo v .Gorici d.r Jožefu Dofacis-u v pri-znanjo odličnega, njegovega službovanja naslov. iq značaj de^eLruf-sodnijskega soetovavca.
(Tist* 2 kaznjenca), ki sta unidan u51a izkaz-novavaieo gori »ko (odnarodena Slovenca), so žc vjoli ia Vogerskcin-(okolici gor.) Poslali sta ju v Gradišče.
(Veliko Icscdo Vcdr.ikTf^a napravi 7 sedsljo 9 febr. 1.1. (njegov rojstni god) čitalnica goriška združena z gimnazijskimi ai* v prostertli dvorani Lotti-ero hišo v llabatiiči. Začetek ob' f. uri zvečer. Program se jO razposlal vBem čitalnicam in mnogim tukajšmlin gospodom. Nadjamo ae, da ao povabljenci no bodoke-sali, če. pridcjo počastit to - narodnorakademiČno svčČa-noat: '	r-	".'	\
■■ ao^odarsko iivlirt
■i.i • A	CPMjeJ lt I.
Kakp vso drugačo jo pri n^a na Goriškem. Nafii Goričanje bo večidel vsi reveži. In vendar pravijb pfaj-
•) To ima „ modraaovec" Je ČUto ilovenaltoj navadno pravi ao lemu teltJču ..AsIramonUBa".	, ..
ci ki naa včasih obiskujejo,. daie naša	Io-
na da jo vrtu podobna. Mogočo,; da jo k/ivo to revščino precej veliko relativno štovilo prebivalcev, morebiti, da tudi no- Saj drugod, kakor na Prauooakein in Angleškem jo števjlo probivaleov volikoJ(voČo, kot pri na«, zemlja vsaj no boljša od našo, ju vendar jo tam bla-goatuujo na zolo visokojši stopnji- Iskati moramo tega razločku vzrok drugod, no v številu ljudi, no v zenjU«-Siecr ho pri nu» davki voliki, preveliki, denar nima popolne vrednosti: vendar to so nabaja tudi v druzih deželah doloma, in zatogadol no amomo. vsega hudega samo tej reči pripiHovuti. Tudi sami amo grajo vredni. Mi hIhIio gospodarimo, med tim Ito druga ljudstva vsak faktor v uvoj račun jemljojo in s tim ra^unijo. Pri nas jo n. pr. veliko lenuhov*); delavci hočojoimeti dobro plačo, pa delajo slabo. Na drugi strani »|o naši gospodarji zanikrni in prepusti vso sreči in Bogu. Tako So veliko zanemari, malo pridobi, voliko porabi iu uašo gospodarstvo gre vidoma rakovo pot.
Da ho »pozna, kako slabo jo našo gospodarstvo, naj omenim lo našo goriško liribo. Toni so porabi veliko več, nogo ho pridobi. To ho da naj lože dokazati, ako ho primerja denar, ki ga iz dožole pošiljamo, onemu, kojega iz druzih krajev dobivamo.
Iz naših hribov so ir.vužajo vpČidol pač sami ]>oIj-nki pridelki in kar jo s tom navadno v zvozi. Mod to tičejo teleta, maslo, sir, krompir, sadjo, drva iUI. Med temi ho edino teleta in drv«, ki so po bllžigih krajih zolo cenijo. Nafto sadjo, ki bi ho dalo prav drago in prav lahko v Alokuandrtfo prodsjati, lo Žalibog lo navadno sadje; žlahtnega sadju v naših hribih ni voliko; sir tudi tli tako dober, kakor bi lahko bil. Za te rečj so dobi nekaj lepega donara, ali ncr toliko, kolikor ga navadno za drugo potrebe izdamo. Naj več donarn potrosijo naši gorjuni za trgovsko ročl in za davko. V dožolo so namreč vvaža tkanina, sploh obrtnijski izdelki; sirk, Lava, sladkor, in drugo; zraven tega dajnmo za sol, tabak, štempoljno in davko obilo svojega denarja drŽavi. Zraven tega plačujemo šo izredno davko, ki dohajajo vradnijski gosposki v roke: denar za komisijo in drugo reči, kar ui malenkost. Naša gosposka ni domača, po vočem marveč iz ptujih krajev, kor" imamo malo naših lastnih dežolanov v tiradnijah. Tak denar tedaj no ostaja v deželi, marveč roma znabiti včasih ▼ ptujo krajo.	(Dalje jrrih.)
Drobtince.
Nekaj O Carigradu, r- Carigrad, glavno mesto turško državo, jo, trotjo v vrsti nar vefiih ev-ropejekih mest, in ima cn milijon, pet in sodem dosot tisoč (1,076.000) prebivavcov. Ni mesta na svetu, da bi tako lepo ležalo, kakor Carigrad, pa tudi ni ga tako vmazanega in Bmradnega v celi Evropi. Kodarsto-
Eiš z ladijo v mesto, sprejme to brzo trop lačnih nsov, terih so moraš s palico braniti, zavohaš smrad oa mrhovine, ki po ozkih ulicah leži. In ngledaŠ rovne iz le-ea in ilovico narejeno bajtice, ki ti otožnost v srci budijo. Lahko se tedaj razume, da jih v časih po tišoo pogori.— Carig$i4 jo prava podoba turškega vladanja. — Tik tegsft smradu in to gnjunobe so vzdigujejo Sultanova poslopja,1 kratkočasno lope in mošeje-(turški tcmpoljni). Glavna mošeja „Aja Sofia", je bila nekdaj krlBtjanska cerkev, ktera je bila lepša in veličastnejša kakor nekdanji Salomonov tempelj v Jerusalemu.— Predmestja po evropejskl šegi zidana sta Pera in Ga-
V Pori .jo kaiolSki nadškof—zavoljo toga imenuje turška drhal to predmestje, v kterom veči del kristjanov prebiva »svinjski kvartir". Klicalo so jo to meBto poprej Bizanc (sozidano I. 656 pred KrisL); sedanje imo, je dobilo po rimskem cesarju Konstantinu, kteri jo film papežu prepuBtivšl. svoj sedež \je prestavil L 330 po Kristusu. Potom namreč ko se jo bilo veliko rimsko cesarstvo leta 396 v dvoje carcvin razdelilo, so si Jo bizanški cesarji za stolno mesto izvolili, in to je ostalo, dokler so ga niso Turoi 29. maja 1453. polastili. Od tistega časa tam polomesec gospodari in so ,. mu jo križ umaknil; od tistega časa so šopiri tam di-•0 vjost, meBto omiko. Koliko časa bo šo grdo turško go-^ppodarelvo kriatjapaki Evropi sramoto delalo? Dokler * velika vojska no razsodi, Čigavo da bodo mesto.
, da to ne velja ra viak kraj.
Str&M viliar; v; Eijo-Jim»ni jo Jfailomil . anglcfiki parobrod „ Saturn"; 400 ljudi so je potopilo, iu samo 14 88 jill je Talilo;- ■ ' > ■ " -■ -■<■
Bero se v amerikanskih ftasnikih, da io poslanci v Novi Jorki sklenili, uaj se napravi 64 novih oklepnih ladij, ktorih lii vtegnila ylada potrebovati. '
._______ Doneafcl'	.
ta ranjen e vojake 'ti. Očita papeta.
■ coaije)., " . .,;.:
Sufao Pahor, vikar v Pavmi, S gold. »rebra; aeklerl apolpmv-ci a*. Očala v Pevmi 20 g.; DUI Itjavio t g.; A. fi. „Kl portae Inferi non pra.v.lrl.unt *dv<Waua Mm" Malih. 1«, tU., S g. V arebrtl. Za »v. Očala na Mdi/0« aadrega, oAtomfk, ujunatko Njihovd v«Jak* aamotlfu llriuliaario v Gorioi « analom: „ Evurgo Clirlala, adjav« mm, ot libera noa proptar nomen a. Tuum. 35 frankov.
Umrli v Gorioii
od 24. do 2fl%'fem. i. U
24. Jnlnf ftapulln, 74 I.. mamr. aa tolUfoo; Spirldi«^ 1.0I0. 73 I., /noiedinjeii Grki, poMatiiik, aa najubo; Andrlfl itaj^ 7S |„ berač, «» grilo; 28. Uriula SUukel, 481., I.varioa, m arf»« Vo-
daaico; 27. rranMka Conforio.. 78 i., oakmija Uaa, aa airladmMf' St. Aiaalia Proael, 1 I., krčmarja otrok, aa koUcaijo v grlu.
Boranl fcmrn asa Dunnjl 80. jan. Metal-
liqnoH 66:80*, narodno posojilo 65:80; Londpn 18:80 adžjo srebra 118: oekin* 5:73.	, ' '
O^la^nlli.	-f
Km posodo
& 120 goldinarjev v srebru ali žlatu. toda proti ii zastavi f hipoteki) v okraji tomloskem ležeči, i ta znesek vzeti, naj na obrne na cerkveno
So ponuja zemljlščni Kdor želi oskrbništvo y Dolenji Tribuši.
Frlaijnoaž žsfotovljenal I>r. H«riuMff-ovo'o{/« 11 lubja kitajtluga drevesa. za ohranjenje in lišpanje las; v zapečatenih skla-nicah (flaškah), (pečat jo t steklo vtlspjeii); ;po 85 soldov. ••.''.	• •
Dr, |lorehsNt>Ovo Upo difelS* mijlo (/ar/a) za zle[>šanjo in zboljšanje polti, po skušnjah potrjeno zoper .vsakoršno kožno nesnsgo; v zapečatenih originalnih povezkih (pakeljcih) po 42, soldov. V
Dr. B^rln^Mler-icv dobro diitZi krotukifivl (Kronongoist), žlahtna voda za duhanje in umivanje, ktera moči zivljepja krepča in spodbu|a; v originalnih sklcnicah po 1 gold. 25 s-, ali '/i sklenioe 75 soid.
Profesorja.:dr. Uudo-a,rastlinska predenifyia nomada (Stangenpomade); st;;ri, da se lasje bolj svetlijo, da so voljnojši, in da, počcBani, lepo trdno BtojČ; v originalnih kpsdh po-50 Boldav.
Bslzsmovo oljčno mljlo; odlikuje šo po tom, da kožo oživlja in hrani ter jo dela mehko in voljno; v povezkih po 35 soldov. '•• ..;	'
I>r. B<5rlnjuler-jevo rastlinsko barvilo ta lase; barva jih prav črno, rjavo in. rtideČkasto; s ščet-mi in lončki vred 5 gold. a.	:
f>r. Ilartmny-ova rastlinska pomada, ki stori da začnejo lasje zopet čvrsto rasti; v zapečatenih steklenih lončkih, ki imajo pečat r steklo vtisnjen, po 85 •šold. ...	- .	' • '
Dr, Salu de B6«tem»rdt-ova lepo dih-ta poeta zz	cavadnojši in Mnealjivši pnmn-
Ček za obvarvanje in čiščenje zob in dlesen-(zebernov); v celih in 7t npvezkih p<y 70 ift 35 Bold.
Dr. Berlng;aIer-jsvo olje za late iz telittntk korenik; ono da lasem mo&. in jih ohranujc; ena skle-ničica 1 gold. in 75 s. a.
Dr. K.oeh-ovp seliKno iladje; potrjeno kot dober domači pomoček zoppr. kalcij, zagrljenoBt, zasli-ženjo; v originalnih škatljioah pO 70 in 35 soldov. i^rc PRIMTHE (nepokvarjene) so prodajajo vse to K-, zarad priznane dobrote tudi po haših krajih špogano i reči' v Gorici in za deželo samo v lekarpici (^ppce-rijl) pri Ponionl^-u, pri zamorcih, v Raštelu.
Glavna zaloga vseh novejih zdravil z Francoskega, Iz Italijo, z Nemškega iu Angložkcga Za Gorico in našo deželo jo v.lekarnici pri Pontoiil"U.