Lastnik: Poverjeništvo za izdajo lista „Obrtnik" (Lovro Pičman). Uprava: Ljubljana, Ilirska ul. 15. Naročnina znaša: za celo leto . j . . . 30'—Din
za pol leta............15'— „
posamezna številka .	.	1'50 „
V slogi in edinsivu vsega Jugoslovanskega obrtništva ie uspeh!
Uredništvo: Ljubljana, Borštnikov trg 1. — Odgovorni urednik dipl. teh. A. Kunstler. — Rokopisov ne vračamo. — Nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. — Oglase zaračunamo po ceniku. — Ponatis člankov dovoljen le z dovoljenjem uredništva.
Leto II.
Mublfana, dne 24. februarja 1933.	Štev. 5.
Svečana seja „Zagrebške obrtne zbornice“
V nedeljo, dne 19. februarja se. je vršila prva svečana seja nedavno osnovane obrtniške zbornice v Zatjrebu, katera je. rezultat dolgoletnih zahtev hrvatskih obrtnikov. Seja se je vršila v Obrtnem domu ob prisotnosti zastojv nikov tamošnjih najvišjih državnih ustanov in gospodarskih korporacij. Na tej seji so manifestirali obrtniki Zagreba in ostalih krajev Savske, banovine, kateri pripadajo področju zbornice svojo enodušno željo za napredkom in organiziranjem obrtniškega stanu, s čemer hočejo doprinesti tudi svoj del napredku celokupnega jugoslovanskega gospodarstva. Govorniki so na-glašali odločno in jasno, da je vse jugoslovansko obrtništvo brez ozira na plemenske in teritorijalne razlike ter oddaljenosti popolnoma enodušno v pogledu ne samo na popolno stanovska nego tudi vprašanja, ki se zelo tičejo naše enotne narodne gospodarske politike in gospodarstva sploh. Zagrebško obrtništvo je dokazalo v lem svečanem trenutku, da je napredno in in prežeto z odločno samozavestjo.
Svečano sejo je otvoril predsednik obrt. niške zbornice g. Milan Ramuščak, ki je uvodoma predlagal ' brzojavko kralju, ki je bila soglasno sprejeta. Dalje so bile odposlane, brzojavke predsedniku vlade dr. Milanu Srskiču in ministru za trgovino in industrijo dr. Iliju Šu-rnenkoviču. Zatem je pozdravil g. bana, župana mesta Zagreba, dalje, predsednika Trgovsko-industrijslže zbornice dr. Milana Vrbaniča, predstavnika matice s katero so obrtniki delan skupno na zaščiti in napredku interesov gospo-dastva nad 80 let ter naglasil, da se z ločitvijo obrtnikov od te zbornice nikakor ni mislilo na rušenje, vendar pa je želja obrtnikovi, da v mejah zakonske možnosti in v skladu potreb Oospodarstva v svoji zbornici bolje zadovoljijo dolžnostim. S tem v zvezi je pozdravil tudi prisotnega generalnega tajnika Trgovsko-industrij-ske 'zbornice g. dr. Čuvaja., Predstavniki po-sestrinskih obrtnih zbornic so bili prisrčno po. zdravljeni posebno pa predsednik Obrtne zbor. niče v Beogradu Milan Stojanovič, katerega je g. Ramuščak nazval neumornim borcem za obrtniške pravice, kateremu obrtniki dolgujejo nemalo zahvalo. Imenoma se je spomnil tudi prisotnega narodnega poslanca za mesto Zagreb ing. Ferdo Sega', kateri je vedno rad podpiral obrtniške' interese. Dalje je pozdravil še več drugih zastopnikov ter prešel na svoj uvodni govor v katerem je nanizal vsa vprašanja zadevajoča obrtništvo tako socijalno, gospodarsko, kulturno itd. ter omenil stare, obrtne zakone ter borbo za novi obrtni zakon in svoje obrtniške zbornice. Na kraju svojega govora je poudaril, da računa na pomoč vseh obrtniških slojev in podporo državnih in samoupravnih teles ter gospodarskih organizacij. (Odobravanje!)
G. ban Savske banovine dr. Ivo Petrovič je burno pozdravljen povzel besedo ter med drugim izjavil tudi tole: Z oživotvorjenjem take ustanove je današnji dan zelo važen in značilen datum ne samo za obrtniški stan temveč za vse naše gospodarstvo. Obrtniki so važen faktor v delu našega gospodarstva, ker osebno s svojim nočnim delom marljivo gospodarijo in ustvar-lojo ekonomske dobrine. Po svojem položaju so fni posredniki med velikim kapitalom in delom .er zalo vrše zelo važno ne samo gospodarsko nniveč tudi socijalno vlogo.
Za gospodom banom je govoril župan sJ.sta Zagrelni g. dr. Ivo Krbck, ki je pozdravil r/in° 0 '.'nenu mesta Zagreba, kateri je med dru-obrt iia^ tudi b>, da bo delo na novo osnovane ,0,‘^e zbornice brez dvoma kronano z po-<lobrni usPch°m ter da se mesto Zagreb prav ništiri '"ueda kakšnega pomena je zanj obrtna m ?a/ ie vendar stari mali Zagreb zrast el mira ’r'ri,^un- Govor župana je bil burno okla.
Predsednik zbornice za T. L dr. Milan Vrbanič je pozdravil novo zbornico in svojem govoru dal polno priznanje obrtnikom pri skup. nem delu v dosedanji skupni zbornici ter izrazil nado, da bo med obrtniki, trgovci in in-dustrijci tudi vbodoče vladala sloga in prisrčni odnosi v interesu celokupnega gospodarstva. Poudaril je, da naj bodo obrtniška zbornica ter njeni predstavniki overjeni/ da bodo našli v njem in zbornici za trgovino in industrijo, vedno popolno podporo. Želel je obrtniški zbornici najboljši uspeh v katerega tudi veruje, ker so ljudje, ki jo vodijo popolnoma organizacijsko zato sposobni.
Burno aklamiran je prevzel besedo predsednik beograjske obrtniške zbornice Milan Stojanovič, ki je le z njemu lastnim govorom podčrtujoč vse važne zgodovinske in druge fakte v borbi za obrtniški napredek podrobno raztolmačil in pojasnil. Končal je: Obrtništvo je važen socijalno ekonomski in nacijonalni faktor. Svoj pomen in svoje delo želimo le objektivno plasirati v korist kralja in domovine. (Dolgotrajno odobravanje.)
Sledili so še govori predsednika Zveze in-dustrijcev g. V/. Arka; za Okrožni urad za zavarovanje del. obrtnika g. Topola in delegata iz Varaždina g. Podgajski, ki je bil prisoten že pred 25 leti, ko so ustanovili Hrvatski tovariši svoj „Savez hrvatskih obrtnika".'
Zatem je prešel predsednik na drugi det seje ter sporočil, da se bodo nadaljevali dogovori z Matično zbornico radi razdelitve poslov. Predsedništvu je dano pooblastilo, da v imenu zbornice brez zborničnega svela vodi dogovore in podpiše pogoje. Na tem mestu se je g. Ra. muščak zahvalil g. banu dr. Peroviču, ki se je zavzel, da se bo ta stvar čimpreje rešila brez. posredovanja v Beogradu. Nato so bili potrjeni statuti zbornice, katere je podrobno pojasnil gen. tajnik zbornice dr. Josip Butorac. Istotnico je bil sprejet proračun, ki znaša 887:100 Din. Zbornični svet je odobril tudi ključ zbornične 8% doklade. Gen. tajnik dr. Butorac pa je bil potrjen kot definitivni uradnik. Po par manjših stvareh in ko so bila rešena še nekatera personalna uradniška vprašanja je zaključil predsednik g. Ramuščak sejo z zahvalo vsem navzočim.
Veliki obrtniški zbor v Celju
V nedeljo 12. febr. t. 1. se je vršilo y Celju veliko zborovanje obrtništva, katero je sklicala celjska podružnica Društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino. Zbora se je udeležilo skoraj 400 obrtnikov in obrtniških voditeljev iz vse bivše južne Štajerske. Poleg drugih so bili navzoči tudi sreski podnačelnik g. Dornik, narodni poslanec g. Prekoršek, predsednik centrale g. Pič-
nian, magistralni direktor g. Šubic, davčni predstojnik g. Stanič, ravnatelj g. Bizjak, policijski komisar g. Cuk, župan g. Čretnik, predsedniki podružnic g. Vilar, Perger, Šuntajs itd., urednik „Obrtnika" g. dipl. teh. Kunstler, ter poročevalci „Slovenca", „Jutra", „Nove dobe" itd.
Odposlali so se brzojavni pozdravi Nj. Vel. kralju Aleksandru 1., ministrskemu predsedniku Srskiču, ministru g. Kramerju, ministru g. Šumen-koviču ter g. banu Marušiču.
Uvodoma-je predsednik g. Holobar pozdravil vse navzoče ter raztolmačil namen in delo društva jug. obrtnikov z. d. b. Povdaril je, da se bori društvo za pravice, ki pritičejo obrtnikom, ki so za kmetom številčno najmočnejši stan v državi. Obrtništvo priznava vsakemu svoje, hoče pa da se tudi njega ne odriva v korist drugih stanov. V strankarsko politiko se delovanje društva ne vmešava, temveč zasleduje le vse obrtno gospodarsko stanovsko gibanje v državi in tudi v inozemstvu.
Naslednja govornika gg. Jager in Vrenko sta podala obširne in tehtne smernice za omiljenje umazane konkurence in razpasenega šušmarstva. G. Brišček in ravnatelj obrtne nadaljevalne šole g. Bizjak sta pa razvila moderen program o vzgoji vajencev, ter podala smernice o zadržanju mojstrov do pomočnikov in ostalih uslužbencev.
G. Gabrič iz Brežic je tolmačil mišljenje obrtništva o predvidenem obveznem mojstrskem zavarovanju. Opozarja osobito na majhno plačilno možnost vseh, ki bodo z uveljanjem tega zavarovanja prizadeti. Predpogoj tega zavarovanja je, naj se izvede po združbah in, da ostane vplačan denar v onem kraju, kjer ima združba svoj sedež.
Govoril je tudi narodni poslanec g. Prekoršek in je povdarjal, da je obrtniško organizato-rično delo dobilo v zadnjem času veličasten razmah. Priznava, da se obrtništvo pričenja zavedati svojega pomena in je doba, ko je eden gospodaril na 10 strani, minula. Vsak stan zahteva svoje, na svojem področju, tako je prišla sedaj vrsta tudi na obrtnike, da dobe to, kar drugi že imajo.
G. Peternel je dokazal, da plača delavec in obrtnik za vsoto 28.000 Din letnega kosmatega dohodka, prvi 375 Din, obrtnik pa Din 2.510.— davka. Iz tega sledi, da se za obrtništvo nikdo ne zavzame, kadar se sklepajo tozadevni zakoni in da je nujno potreba, da dobe obrtniki svojo samo stojno obrtno zbornico.
O sistemu in o glasovanju po § 393. o. z. o zbornicah sta poročala g. Pičman in g. Kac.
(Končno je govoril še g. Lampreht o uradu za inspekcijo dela, g. Šuntajs pa o plačilni zmožnosti obrtništva.
Soglasno se je sprejela sledeča resolucija, ter odposlala na merodajna mesta.
Resolucija
Sprejeta na velikem obrtniškem zborovanju v Celju dne 12. II. 1933 ob udeležbi obrtništva iz vse banovine, posebno v velikem številu pa iz bivše Mariborske oblasti, nadalje v navzočnosti zastopnikov oblasti, časopisov, zastopnikov združb itd. Na tem zborovanju so podali navzoči obrtniki zastopnikom vodstva Društva jugosl. obrtnikov z. d. b., polnomoč, naj ono zahteva in izpelje
LIPSKI POMLADANSKI VELESEJEM 1933
A
začetek dne 5. marca. Vse informacije daje Lipskl sejmski urad ali častni zastopnik:
M
Ing. CL T&NNIES, LJUBLJANA
Dvorakova ul. 3/11. Tel. 3763
Kdor pošteno misli, je z nami, kdor nima sebižnih namenov se nam lahko pridruži.
s pomočjo merodajnih oblasti sledeče spodaj navedene obrtnižke potrebe in zahteve. Istočasno se izreka Društvu j. o. z. d. b. zaupnica za dosedanje delovanje v prid obrtništva, ter se prosi, da borbo, ki jo je započelo, izvede do kraja, kakor sledi:
1.	Šušmarstvo in umazana konkurenca.
a) Merodajne oblasti naj brezobzirno nastopijo proti šušmarjem in v celoti izvajajo pred kratkim izdano odredbo banske uprave, b) Zbornice naj delajo na to, da se izda odredba po kateri imajo pravico obrtne združbe radi hitrega poslovanja in zatiranja šušmarstva na lice mesta privesti oblastnega organa,' kjer se takoj ugotovi dejansko stanje. Dalje pa da združba sporazumno z Obrtno zbornico soodloča pri zatiranju in kazni šušmarjev. c) Dela v javnih in samoupravnih delavnicah naj se ukinejo in oddajo izključno v izvršitev obrtniškim delavnicam, č) Za državne dobave na licitacijah naj se omogoči udeležitev tudi manjših obrtnikov in sicer tako, da se do gotove višine ne zahteva polaganja kavcij in ne prevelikih taks s koleki. d) Zbornica naj prepreči s primernimi predavanji in članki v strokovnih listih medsebojno umazano konkurenco med obrtništvom.
2.	Pomočniški izpiti
a) Zbornica in organizacije naj delajo na to, da se § 283. spremeni v toliko, da bodo lahko predsedniki pomočniških izpitov mojstri strokovnjaki ne glede na to, če so strokovni učitelji na raznih šolah, b) Pomočniške preizkušnje naj se vrše pri pripadajočih združbah.
3.	Mojstrski izpiti.
a) Zbornica in organizacije naj delajo na to, da se 8 312. spremeni v toliko, da bodo tudi pri mojstrskih izpitih lahko fungirali kot predsedniki zato sposobni mojstri ali vsaj strokovnjaki, katere naj imenuje zbornica na predlog združb.
4.	Mojstrsko zavarovanje.
Zbornica naj izdela osnutek zakona ter istega
pravočasno razpošlje na vse združbe in obrtniška društva v proučitev. Dalje naj se osnutek natisne v obrtniških strokovnih listih, da se širši obrtniški krogi spoznajo z njim. Po takem proučevanju naj se šele skliče konferenco vseh združb, na kateri naj določijo ali naj bo zavarovanje za vso banovino ali ločeno po okrožnih odborih odnosno po združbah.
5.	Davčna vprašanja.
Veruje naj se davčni napovedi posameznika. Dre''ne poizvedbe naj se vrše po strokovnjakih in direktno pri obdavčencu, ali pa pri njegovi združbi. Zaostale davke naj se po možnosti črta, oziroma uredi njih plačevanje tako, kakor je prizadeti zmožen iste plačevati.
6.	Vprašanje samostojnih obrtnih zbornic.
a) združbe naj skličejo zborovanja ter naj bo njih dolžnost javiti ista 8 ali 14 dni preje politični oblasti Zbornici za TOL v Ljubljani in Društvu jogosl. obrtnikov z. d. b. v Ljubljani. Ce niso ti 3. prizadeti naslovi obveščeni, naj bi zborovanje ne bilo dovoljeno in (opravljeno) veljavno, b) Na zborovanju naj ima enako pravico govora in podajanja vseh pojasnil zastopnik našega društva in tudi zastopnik sedajšnje skupne zbornice, c) Odločno naj se prepove, da bi zastopnik zbornice fungiral kot oblastni funkcijonar in naj bo to pridržano izključno zastopniku politične oblasti, č) Stroške za zastopnike obeh zainteresiranih strani naj nosi Zbornica za TOI v Ljubljani, d) Obrtni odsek v zbornici za TOI naj se zamenja v smislu resolucije na obrtniškem zboru 4. 9. 1932, ker sedanji zastopniki v tem odseku ne predstavljajo volje obrtništva in večine.
7.	Gospodarska vprašanja naših organizacij.
a) Zbornica naj votira primeren kredit združbam za ustanavljahje nabavljenih zadrug, b) Zbornica naj izdela pravila za obrtne nabavljalne in prodajne zadruge, ter iste razpošlje združbenim upravam, c) Zbornica naj prireja razne tečaje za vodenje nabavljalnih in prodajnih zadrug.
8.	Obrtniški krediti.
a) Za dajanje posojil obrtništvu naj poleg Zanatske banke priskoči na pomoč tudi zbornica. Okrožni urad za zavarovanje delavcev in drugi slični zavodi, kjer leži od odbornikov vplačan denar. Istega naj se da obrtništvu na razpolago pod ugodnimi pogoji in nizkimi obrestmi, b) Apelira naj se na privatne merodajne in bogate osebnosti, da tudi oni vlagajo svoj denar, tako, da bo na razpolago za dajanje obrtniških kreditov, ker ti ljudje se imajo zahvaliti v zelo mnogih slučajih ravno obrtništvu za svoje bogastvo.
9.	Okrožni odbori.
Tu zbrano obrtništvo protestira proti imenovanju okrožnih odborov, ker se ni upoštevalo obrtništva in upravo združb. Vsled tega zahtevamo, da se imenovanje v okrožne odbore razveljavi ter razpišejo volitve.
10.	Pridružujemo se sklepom sprejetih na zborovanju dne 4. 9. 1932. v hotelu „Union" v Ljubljani, ter pooblaščamo vodstvo društva Jugosl. obrtnikov z. d. b. da nas v vsem tem zastopa na merodajnih mestih.
Natančnejše v Jutru z dne 17. II. 1933.
Velika obrtniška razstava v Zagrebu
„SVOJI K SVOJIM r
Tekoče leto je petindvajset let, ko je bil osnovan bratski „Savez hrvatskih obrtnika" v Zagrebu. Ob tej priliki bodo hrvatski obrtniki primerno in na dostojen način manifestirali značaj tega jubileja ter pokazali širšemu krogu — javnosti, kako se je obrtni stan v teku 25 tih let intenzivnega in napornega dela približal svojemu cilju — svoji popolni neodvisnosti v vsakem pogledu in končno v dovršenosti obrtniške produkcije, katera popolnoma nadomešča vse inozemske izdelke.
Ta veliki uspeh je potrebno pokazati z delom, kakor živo resnico. Potrebno je, da se številni obrtnikovi odjemalci vseh obrtniških izdelkov prepričajo, da ni več potrebno kupovati inozemsko blago, ker domači izdelki nudijo vse in v najboljši kvaliteti, kar občinstvo potrebuje. Sila je dovedla do tega, da nudimo priliko vsakomur in poedincem — državljanom, da bodo v bodoče svoje težko zaslužene dinarje zamenjali za domačo robo, izvršeno v domačem dospodar-stvu, ker od tega odvisi naša skupna bodočnost.
Celokupno gospodarstvo naših sosednjih držav in ostalega sveta se obdaja s kitajskim zidom in se bori proti uvozu inozemskih izdelkov; medtem, ko istočasno preplavlja naša tržišča tuja roba na veliko škodo donjačega gospodarstva.
V teh težkih dneh v katerih se nahaja naše gospodarstvo, je tudi obrtnikova želja, da se vsi obrtniki kakor eden potom te velike obrtniške razstave zgrnemo in preprečimo propadanje obrti, ker je to najbolj siguren način potom katerega bomo našli tržišča obrtnišim izdelkom in s tem povečali domačo produkcijo na škodo inozemskega uvoza, ki v veliki meri zavzema naš trg. Kriza v obrtniških vrstah se more samo tedaj uspešno preprečiti, ako moremo predvsem potom razstave doseči čim večjo reklamo in propagando za kupovanje in prodajo samo domačih izdelkov.
Uvideli smo potom uspehov v drugih državah, da so temelji naše prodaje v obrtniških razstavah, potom katerih b(^ naš stan dokazal, koliko zmore in kaj zna obrtniška roka izdelati in na kateri višini so domači izdelki napram mnogo slabše izdelanim inozemskim.
Obrtniške razstave morajo biti v bodoče intenzivne, samostojne ali skupne z drugimi prireditvami. Potom obrtniških razstav morajo obrtniki poiskati sugurna tržišča za svoje proizvode in poleg tega se morajo vsestransko spoznati s kupci in preprodajalci v tuzemstvu m inozemstvu.
Obrtniška razstava Saveza hrvatskih obrtnikov se vrši od 17. V. do 6. VI. 1933. v prostorni Zanrebškeaa velesejma, pod geslom: „Kupujmo samo domače izdelke!' Namenjena je vsemu obrtništvu in vsem strokam iz vse države. Ob tej priliki se namerava prirediti veliko modno revijo svetovnega značaja, kjer bi bili v glavnem upoštevani predmeti izdelani v delavnicah naših sposobnih mojstric in mojstrov, predvsem oblačilnih strok.	.....
Po sporočilih iz Zagreba se je prijavilo že veliko število udeležencev ter smo prepričani, da bodo tudi obrtniki Dravske banovine na tej razstavi častno zastopani, kjer bodo pokazali izdelke svojih pridnih rok in si navezali stike z odjemalci, kar bo gotovo v korist obrti naše banovine in računamo, da bodo tozadevno pomagala našim razstavljalcem tudi TOI zbornica, saj se gre za pridobitev novega trga.
Vsi razstavljalci bodo prejeli ob zaključku razstave posebne diplome in istočasno se bodo razdelile tudi nagrade onim, katere bo poseben odbor izbral, da so iste zaslužili.
Posebnost obrtniške razstave bo vajeniška razstava, zato tem potom naprošamo obrtnike, da nudijo svojim vajencem priliko na tej razstavi razstaviti svoje izdelke, ki jih bodo izdelali brez vsake druge pomoči in pod nadzorstvom mojstrov samih. Potrebno je, da se tudi vajenci pokažejo vsaj z po enim predmetom izdelanim iz njih stroke. Tudi te razstavljene predmete bo ocenil poseben odbor in bodo najboljši nagrajeni v gotovini in s priznanji. Zato je v interesu vajencev samih ta razstava in apeliramo na tovariše obrtnike in obrtnice, katerim v prvi vrsti velja naš poziv, da svoje vajenke in vajencu prijavijo za to razstavo.
Apeliramo na obrtništvo Dravske banovine vseh strok in panog, posebno pa mizarske, čevljarske, krojaške itd., da naj se udeleže po možnosti te razstave, ki bo gotovo velikega pomena za razstavljalce, predvsem v gmotnem oziru kakor moralnem. Na tej razstavi moramo obrtniki vseh plemen naše države pokazali, da smo solidarni za dosego skupnih interesov v dobro obrtniškega napredka.
Kdor se želi prijaviti za sodelovanje na tej razstavi, naj se nemudoma obrne na:
„Akcioni odbor velike zanatske izložbe
S.	H. O." v Zagrebu, kateremu predseduje to-
variš Aleksander Freudenreich, tajnik pa je Klement Vučinovič. Pri tem odboru prejmete vsa navodila in pojasnila.
Prosimo obrtnike Dravske banovine, da naj v slučaju, če se kdo prijavi za udeležbo, sporoči tudi Društvu jugoslovanskih obrtnikov za Dravsko banovino v Ljubljani.
Vse podrobnosti bomo sproti objavljali v „Obrtniku".
Iz Žirov
v št. 2. „Obrnika" je bilo opisano sedanje življenje in delovanje žirovskega obrtništva in dokazano, da so bile razmere za nas takrat boljše, ko smo vodili obrtno stanovsko gospodarsko politiko sami, sedaj so pa slabše, ko nam jo vodijo neobrtniki.
Tukaj smo imeli že 1. 1919. ustanovljeno podružnico Obrtniškega društva iz Kranja, katera se je pa radi takratnih povojnih obilnih denarnih dohodkov članstva zanemarila, češ, saj jo ne rabimo. Tajnik te podružnice je bil agilni obrtnik g. Šinkovec.
Tukaj smo bili 1. 1928. vsi obrtniki za samostojno „Obrtno zbornico", pozneje se nas je pa pri vsaki priliki pregovarjalo in krivilo, da smo drug za drugim v negotovosti kolebali, kakor so nam diktirali neobrtniki in njih agentje. Toda sedaj smo zopet spregledali in smo vsi soglasno za svojo ločeno zbornico. Ko so se zbirali tozadevni podpisi od tovarišev iz Logatca, smo se skoraj vsi podpisali za „Obrtno zbornico", le nekaj takih, ki ne vedo kako in kaj in, ki so odvisni, je odklonilo podpis.
Dne 12. II. 1933. smo Žirovci vložili pravila za podružnico društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino v Žireh, katera so nam na banovini že potrdili, zato obdržimo tozadeven ustanovni občni zbor v nedeljo, dne 12. marca t. 1. ob 1. uri popoldne v občinskem domu v Žireh. Dostop ima vsaka obrtnica in obrtnik, kjer se bomo pomenili, kako in kaj naj ukrenemo za zboljšanje naših obrtniških dohodkov in da si izberemo pravilne in odločne može, ki nas bodo zastopali. Torej na svidenje.
Vabilo
na
ustanovni občni zbor
Društva jugoslovanskih obrtnikov za dravsko banovino, podružnica 2IR1, kateri se vrši v nedeljo, dne 12. marca 1933. ob 1. uri popoldan v občinskem domu v Žireh.
Dnevni red:
1.	Pozdrav in nagovor društvenega predsednika.
2.	Poročilo pripravljalnega odbora podružnice Žiri o namenu društva,
3.	Čitanje in odobritev pravil.
4.	Volitev odbora.
5.	Volitev delegatov za društveni občni zbor.
6.	Določitev članarine.
7.	Raznoterosti.
K udeležbi se vabijo vse obrtnice in obrtniki iz Žirov in okolice.
Z obrtniškim pozdravom:
Plčman Lovro, t. č. predsednik.
Ivan Raven,	Lovro Šinkovec,
t. č. predsednik.	t. č. tajnik.
Koledar d. j. o. z. d. b. ste najbrže pozabili plačati. Poiščite takoj položnico in nakažite znesek Din 13.—• še danes. Ker ste koledarček obdržali, ste s tem postali njegov lastnik ter smo prepričani, da ne boste več odlašali z nakazilom. V slučaju pa, da nikakor ne nameravate koledarja D. j. o. obdržati. Vas prosimo, da ga vrnete, ker so nam pošli, nova naročila pa še vedno prihajajo. To je dokaz, da je naš koledar priljubljen in vsebinsko tako izpopolnjen, da gotovo tudi Vam ugaja in ga ne boste vrnili temveč plačali.
Položnico za poravnavo naročnine lista »Obrtnik« ste založili. Poiščite jo takoj in nakažite I)in 30.— še danes, da zopet ne pozabite.
Z zakonom se zahteva, da morajo biti napisne table nameščene nad vrati obrtnega obratovališča. Na njih mora biti napisano najprej krstno ime, nato priimek, spodaj pod tem pa poklic, na katerega je izdana obrtnica.
Vsled težkih denarnih razmer, ki jih preživlja obrt, bi bilo želeti, da se ta odlok ne izvaja že sedaj, temveč se počaka, da se povrnejo boljše gmotne razmere v obrtniške vrste.
V Ameriki se pospešuje brezdenarno poslovanje na ta način, da se razvija izmenjalno poslovanje blago za blago ali, blago za delo. Ustanovljene so tudi že zamenjalne borze, kjer se posreduje izmenjava brez denarja.
Obrtniki! Obrtnice! Naša dolžnost je, da rabimo le domače in le obrtniške izdelke.
Jubilej dela
G. Albin Šinkovec praznuje te dni lOletnico odkar se udejstvuje v odboru Zadruge brivcev, frizerjev in lasničarjev v Ljubljani, kateri je že nad dve leti tudi načelnik, ter 10 let tajnik.
Kaj pomeni upravljati tajniške posle 10 let takšni zadrugi, delati za njen razmah in napredek ve samo tisti, ki se je sam udejstvoval kot tajnik. Opravljeno delo zna pravilno ceniti le oni, ki je sam okusil neprijetnosti in odgovornost, ki je združena v osebi zadružnega tajnika.
G. Albin Šinkovec se je udejstvoval od svoje osamosvojitve pred 15 leti do danes vsestransko v zadrugi in izvrševal razne funkcije. S svojimi ini-cijativami je mnogo pripomogel do modernizacije, svoje zadruge, njenih de! in ustanov.
Gospodu načelniku k tem jubileju dela čestitamo izražajoč nado, da bo tudi v bodoče posvetil vse svoje moči napredku in izpopolnitvi svoje zadruge ter obrtništvu sploh.
Štejemo si v prijetno dolžnost, da mu izrazimo istočasno s članstvom zadruge najprisrčnej-še čestitke.	Uredništvo.
Zimski pomočniški sklad
Pomagajmo brezposelnim, toda brezposelni niso potrebni samo denarne podpore, oni potrebujejo tudi moralno vzgojo, da si zamorejo pomagati v sili tudi sami!
Vzgajati moramo delavca, da bo polagal denar na stran za slabše čase, pa če tudi si mora vsled tega pri užitkih nekoliko prikrajšati. Boljše je za njega, da denar hrani, kakor da ga pritr-guje družini ali svojemu napredku in ga znosi v vinotoč. Ta hranilnica mu vlog ne bo nikdar izplačala!
V	neki kleparski delavnici mi je pokazal delovodja „Pravila Zimskega sklada" uslužbencev svoje tvrdke. Pravila se glase takole:
Namen sklada je, da si uslužbenci navedene tvrdke sami in s pomočjo tvrdke pomagajo ob času nezaposlenosti.
K temu „Zimskemu skladu" sme pristopiti vsak uslužbenec tvrdke, če s posebno častno izjavo potrdi, da pristane na vse pogoje.
Vsak član mora redno plačevati po medsebojnem dogovoru določene procentualne zneske od plače v določenem času. Denar je naložen v hranilnici.
Vloženi denar z obrestmi, se sme zahtevati in dobiti vsak član le, če tvrdka za njega nima zaposlitve in sicer v obrokih, največ po 200.— dinarjev na teden. Ob izstopu iz službe, dobi vsak član ves svoj vloženi denar z naraslimi obrestmi vrnjen. Na posebno željo sme še naprej ostati član tega združenja pod istimi pogoji.
V	slučaju, da kdo ne plača v sklad 2 meseca, se mu odtegne od njegovega računa 10% v dobro skladu, ostalo pa dobi vrnjeno ter prestane njegovo članstvo.
Obresti vloženega kapitala se pripišejo ob koncu koledarskega leta vsakemu članu po višini vplačanih prispevkov.
Lastnik tvrdke prispeva gotov periodičen znesek posameznim članom po lastnem prevdar-ku, vendar brez vsake obveznosti.
Vsa eventuelna darila ali kaki drugi izredni dohodki, se pripišejo v enaki višini na vsakega člana.
Vsak član ima vsak trenutek vpogled v vpisno knjigo in hranilno knjižico ter dobi vse potrebne informacije.
V	slučaju, da se člani razidejo, dobi vsak vplačnik izplačan svoj delež. Enako dobi tudi mojster svoje vplačane, a ne izplačane prispevke.
Vse posle združenja vrše brezplačno izvoljeni člani.
Vodja in pobuditelj tega združenje je mlad napreden mojster. On je razumel, kaj čaka delavca, ko ne bo sezone, zato je organiziral uslužbence svojega podjetja. In delavci so si na ta način lepo zasigurali svoj obstoj v mrtvi sezoni.
Gospod G. C. pa je šel še dalje. Naučil je svoje ljudi, da staro železo in odpadke hranijo in jih ne zametavajo. On kupi od njih ta materijal in ga potem proda. Denarja jim pa ne izplača, temveč jim ga naloži v „Zimski sklad". Tako delavci drug drugega opozarjajo med delom, naj po-bero odpadke pločevine in naj jih prineso v delavnico. Vzgajajo se sami med seboj, ker jim to koristi. Delavstvo potrebuje v prvi vrsti smisla za snlidarnost in vzajemno pomoč.
Ko ne bo zaslužka, bodo lahko ostali delavci obratu. Urejevali bodo delavnico, popravljali ' rodje in opravljali druga dela v obratu. Tako bo-,0 za novo sezono takoj oboroženi z vsem, kar 0(lo potrebovali.
^ In zopet bodo delali za svoj „Zimski sklad".
bodo preko zime vse dobro pripravili, bodo si *'0. v novi sezoni 8° boljše delali in še več za-bos/1'' "Zi,T,s,<i sklad" in agilni poslovodja pa jih čelo* ^bnminjala na najvažnejše življenjsko na-Kadar se ti najbolje godi, najbolj misli na 'SV0I° bodočnost!
sn^ ,mski zaklad" je zamisel, ki je vredna po-ieti ‘Jia- Vsak mojster jo naj uvede v svoje pod-
• - tern bo lepo podprl brezposelne.	Z.
1848.
Izpraševalne komisije
Izpraševalna komisija za elektrotehnike, pri
banski upravi dravske banovine je sestavljena takole: Predsednik tehnični inspektor ing. Zajec Rudolf, za člane komisije iz vrst uradnikov tehničnega oddelka banske uprave tehnični inšpektor ing. Viktor Skaberne kot predsednikov namestnik in tehnični svetnik ing. Štolfa Josip; iz vrst profesorjev tehnične fakultete ljubljanske univerze gg. univ. prof. Osana Marij, univ. doc. ing. Koželj Venčeslav; iz vrst profesorjev Tehniške srednje šole v Ljubljani g. prof. Turnšek Viktor; iz vrst pooblaščenih- inženjerjev gg. ing. Ahtik Ivan, ing. Bleivveis-Trsteniški Fedor, ing. Miklavc Fran, ing. Killer Vilko, ing. Sonc Stanko, ing. Mattanovich Drago; iz vrst elektrostrojnih inženjerjev g. ing. Gabršček Metod; iz vrst elektrotehnikov gg. Poljšak Tone, elektrotehnik in načelnik združenja elektrotehnikov v Ljubljani, Janša Fran in Vojnovič Tomo, oba elektrotehnika v Ljubljani.
Izpraševalna komisija za elektroinstalaterje pri banski upravi dravske banovine je sestavljena tako-le: Predsednik tehnični inspektor g. ing. Skaberne Viktor; za člane komisije gg. ing. Štolfa Josip, tehnični svetnik, obenem kot predsednikov namestnik; univ. prof. ing. Osana Marij; prof. ing. Turnšek Viktor; ing. Mattanovich Drago, Poljšak Tone, elektrotehnik in načelnik združenja elektrotehnikov v Ljubljani; Grilc Ivan, elektroinstalater v Ljubljani.
Izpraševalna komisija za graditelje. Ban dravske banovine je odredil, da se imenuje za predsednika izpraševalne komisije za graditelja pri banski upravi dravske banovine tehnični inspektor ing. Rudolf Zajec, za člane komisije iz vrst uradnikov tehničnega oddelka banske uprave tehnični inspektor ing. Viktor Skaberne kot predsednikov namestnik in tehnična viš. svetnika ing. Leo Mencinger in ing. Josip Otahal, iz vrst profesorjev tehnične fakultete ljubljanske univerze prof. dr. ing. Alojz Kral, ing. Alojzij Hrovat, ing. Ciril Žnidaršič in arh. Josip Plečnik, iz vrst profesorjev Tehnične srednje šole prof. ing. Pavel Kryl in ing. Leon Novak; iz vrst pooblaščenih inženjerjev in arhitektov ing. Stanko Dimnik, ing. Milko Pirkmajer in ing. arh. Rado Kregar; iz vrst graditeljev graditelja v Ljubljani Ivan Bricelj in Miroslav Zupan ter graditelj v Celju Konrad Gologranc.
Izpraševalna komisija za zidarske, tesarske, klesarske in studenčarske mojstre pri banski upravi dravske banovine je sestavljena tako-le: 'Predsednik tehnični inšpektor inž. Viktor Skaberne, člani izpraševalne komisije za zidarske mojstre inž. Leon Mencinger, inž. Ladislav Bevc, univ. prof. inž. Jaroslav Forster, prof. inž. Rudolf Škof, zidarski mojster Jernej Hlebš in zidarski mojster Ivan Vižintin, člani komisije za tesarske mojstre: inž. Leo Mencinger, inž. Ladislav Bevc, univ. prof. inž. Jaroslav Forster, prof. inž. Rudolf Škof in tesarska mojstra Franc Ravnikar in Karol Kavka; člani izpraševalne komisije za klesarske mojstre: inž. Leon Mencinger, inž. Ladislav Bevc, prof. inž. Jaroslav FSrster, prof. inž. Rudolf Škof, klesarski mojster v Ljubljani Alojzij Jankovič in klesarski mojster v Tomačevem Franc Kunaver; člani komisije za studenčarske mojstre prvi štirje, kakor zgoraj, poleg tega pa zidarski mojster Jernej Hlebš in studenčarski mojster v Poženku pri Kranju Rudolf Frantar.
Zborovanje pekov
V ponedeljek dne 20. t. m. se je vršil občni zbor zadruge pekov v Ljubljani, katerega je vodil načelnik g. Mežnarčič. Udeležili so se ga v obilnem številu člani mojstri ter zastopnik zbornice za TOI dr. Pretnar.
Zapisnik lanskega občnega zbora se ni odobril, ker ni bila točka „Glasovanje o zbornicah" na dnevnem redu, o kateri se je na lanskoletnem občnem zboru sklepalo. Zborovalci so zahtevali od g. dr., da bi pojasnil ta postopek, ko je na lanskem občnem zboru z dolgim govorom izdejstvoval sklep za skupno zbornico. Posebno so zahtevali to številčni člani, ki so letos protestirali proti takim metodam, ter so g. dr. pojasnili in dokazali, da je lansko leto nepravilno postopal. Članstvo, ki je v ogromni večini za ločeno zbornico je zahtevalo glasovanje o zbornicah, čemur se je pa g. dr .uprl, češ da to ni na dnevnem redu.
Na tem zboru je prišlo tudi do neljubega incidenta, ko je g. dr. Pretnar osebno žalil uglednega pekovskega mojstra iz Ljubljane in se je nato moral pred vsem članstvom napadenemu oprostiti. — Obrtniki smo preprosti, vendar ker znamo paziti kaj govorimo zato si tudi od drugih ne pustimo kaj podtikati.
'Podrobneje se zve o poteku zborovnaja pri članih, ki so se zbora udeležili.
Vse naročnike »Obrtnika«, ki prejemajo list, pa ga še niso plačali, prosimo, tla to čimpreje store, ker se ta obrtniški list vzdržuje samo z naročnino brez drugih podpor.
Beograjska Zanatska komora
Ne bi se morda pripravil do tega, da pišem, toda čutim končno potrebo, ker mi je „Trgovski list", katerega naročnik sem že nad 10 let nehote porinil peresnik v roke. Nisem se doslej spuščal v nikakršne debate, niti se udeleževal pregovorov o zbornicah, ker sem pol trgovec — pol obrtnik.
„Trgovski list" št. 14. z dne 2. februarja 1935 si je pa dovolil izreči grajo o Zanatski komori v Beogradu na način, ki ga doslej skoro nismo bili vajeni v tem listu. Nečem se spuščati v nikako debato s „Trgovskim listom", rečem pa, roke proč in način „Trgovskega lista" naj bo predvsem tak kot mora biti. Grajati pa to, kar imajo naši bratje in na način, kot si ga je navzel „Trgovski list" odločno odklanjamo, kajti razdora je že dovolj med obrtništvom samim in ni potreba, da naj bi to še „Trgovski list" razglabljal na ljubo par gospodov, ki tudi trgovci niso.
Svetujem „Trgovskemu listu", da naj pusti take stvari pri miru, ker rabimo edinstva, tako narodnega, državnega kot stanovskega in dolžnost „Trgovskega lista" je, da to podpira ne pa razdiralce.
Razumem samo to, da se je člankar zaletel v beograjstko Obrtno zbornico, ker baje ne dela v korist skupni. Če je bilo tam kaj nepravilnega, bodo že v Beogradu uredili, saj vemo, da znajo obrtniške interese zastopati obrtniki tako kot je pravilno. O naših razmerah si pa „Trgovski list" noče natočiti čistega vina — pač zato, da s poročili od drugod zakrije in zapostavlja resnico pri nas. Hvala Bogu, da je med slovenskimi obrtniki zadosti razsodnih, ki samostojno mislijo in, ki so o svoji stanovski zavednosti prepričani ter trdno uverjeni, da bo naša „Obrtna zbornica" tudi kmalu gotovo dejstvo. Gotovo namenoma noče „T. L.“ ničesar slišati in videti.
Upam, da bo zadostovalo, sicer drugič več gospodom okrog „Trgovskega lista", ker niti jaz, niti veliko število mojih kolegov ne soglaša s takim načinom pisanja.	V. I.
Iz Žalca
Dne 12. II. t. 1. je imela žalska obrtna zadruga (Štajersko) občni zbor, kakor ga je isti zaukazala obdržati zbornica TOI. Na dnevnem redu je bilo: Sprejem novih pravil, volitev odbora, blagajniško poročilo in raznoterosti. Navzoč je bil dr. 1K. in g. Golčar iz Celja. Prvi je prepovedal poročevalcu „Obrtnika" napraviti poročilo za list „Obrtnik" najbrže zato, da bi javnost ne zvedela, kako se taki gospodje norčujejo iz podeželskih obrtnikov. G. Golčar in dr. Koce sta šla po orožnike češ, da so previđeni spopadi.
Nato je poročal dr. Koce in se dobi njegovo poročilo pri D. j. o. z. d. b. v Ljubljani in Celju.
Naslednja točka je bila obračun in volitev odbora. Blagajna izkazuje 9996 dinarjev premoženja. Pri volitvi odbora se je zahtevalo naj pridejo v odbor mlajši in sposobni ljudje in se le za načelnika predlagalo g. Pikelja, ker je bilo mnogo navzočih proti sedanjemu načelniku Hočevarju.
G. Hočevar pravi, naj se proračun za bodoče leto ne naredi, ker se od članov ne pobira člana rina, temveč ima zadruga dovolj dohodkov od va jeneev. Zato tudi proračuna ni treba. On povdar-oa: „Kamorkoli pridete, povsod se govori o krizi. In kaj Vam je kriza prinesla? Naša občinska kasa je prazna, ker ni dohodkov od vina. Zato imajo tudi gostilničarji krizo." Nek obrtnik pravi: Zakaj imamo obrtniki krizo, zato, ker zadruge niso izpolnjevale svojega, zato ker zbornica ščiti trgovce. Tukaj pri nas opravljajo trgovci našo obrt, zakaj pri zbornici tega ne preprečijo. Da imajo trgovci nastavljene v službi obrtnike so krivi v Ljubljani. Čevljar pa škatlje kreme ne sme prodati. Ker se je govorniku odvzelo besedo, je nek drug zaklical, tu smo na zboru, da povemo zastopnikom, kaj hočemo in, da nam pomagajo.
Besedo povzame Golčar. Trgovec šušmari šele takrat, ko začne robo sam brez dovoljenja izdelovati. Trgovine pa nismo mi ustanovili, temveč je svetovna. Ker obrtnik ne zna sam svojega izdelka na trg postaviti, ga da trgovcu za prodajati. Zvedel sem, da trgovci zahtevajo, naj se sejmi, kjer prodajajo obrtniki svojo robo odpravijo. To zahtevo pa nisem hotel povedati javno in objaviti v časopisih, temveč sem jo povedal direktno na zbornici, kjer nam bodo pomagali. Jaz sem povedal na zbornici tudi to, naj se strogo pazi, da se prodaja na sejmih samo domače blago in zavzel sem se, da smejo še v nadalje prodajati obrtniki svoje izdelke sami ali pa po trgovcih ter mislim, da bo merodajna trgovska zbornica v Ljubljani, pod kateri delokrog spadamo tudi mi obrtniki, moji prošnji ugodila. Nadalje, če veste za kakega šušmarja, ga naznanite orožnikom, ka teri bodo posredovali. Morate pa to storiti v 6 me secih, ker se drugače izgubi pravomoč za ovadbo šušmarjev.
Industrijcu Bati se na podlagi trgovskih pogodb ni dalo zabraniti prodajanje čevljev v našf
so se osamosvojili kmetje od graščakov — 1933. se osamosvojimo obrtniki v neodvisnih obrtnih zbornicalt.
državi. Najlepše je pa to, ko so v Celju zaznali celjski čevljarji za Bato, so se mu sami ponujali, da se bodo udinjali njemu.
Jaz vodim tudi boj s pivovarno v Laškem, ker tam so začeli engros izdelovati obrtniške izdelke. Pritožil sem se na srezko načelstvo in na trgovsko zbornico in čakam. Najprej bi bilo treba za odpravo krize zapreti mejo, ker sedaj se dobi za par smrkavih vagonov izvožene koruze cele vlake drugih tujih obrtnih izdelkov v našo državo. Ti gospodje, ki so to dovolili naj vedo, da je treba ščititi tistega, ki vzdržuje vse druge.
Naslednji govornik je povedal, da so se dopoldne zmenili, da ima on na tem zboru govoriti za skupno zbornico.
Nato Golčar. Zbornica, to vprašanje meni že preseda. Na vsakem zborovanju naj ponovno odločamo. (Razprava o zbornicah ni bila predvidena na dnevnem redu, kakor zahteva obrtni zakon in o tem tudi ni bilo obveščeno obrtništvo.) Ali ste danes zmožni več plačati? Proračun skupne zbornice je 2,900.000 dinarjev Ta vsota je precej velika, če bi pa vedeli, kako se tam dela, to ni preveč. Ce bi pa postala obrtna zbornica, kar pa tako ni mogoče, ker se more izreči večina, bi bili pa stroški še večji. Je torej zastonj misliti na ločeno zbornico. Mi pri TOI. zbornici smo zato, da se obdavčite samo za tri mesece, ko je sezija. Doseglo se je tudi olajšanje glede mesarjev in pekov. Zastopanih je tudi veliko kolarjev in smo dosegli, da smejo izdelovati smuči samo kolarji in ne mizarji. Nas se blati kot neobrtnike. Jaz pa poznam vse svetnike in so razen Zadravca vsi obrtniki.
Današnje zborovanje ima namen, da se izrečemo ali zaupamo skupni zbornici. Ti, ki nas zastopajo sedaj so tudi obrtniki. Nekdo pravi: Razložite nam kakšen pomen ima skupna in kakšen pomen ločena zbornica (se mu vzame besedo.)
Litrop pravi: Mi kot taki imamo težka bremena, jaz sem za skupno zbornico, kakor smo se že dopoldan zmenili in zbornica naj bo v Ljubljani in ne v Beogradu. Slišal sem tudi, da hočejo zavarovalnico za obrtnike, ki bi bila v Beogradu.
Nato je govoril še Hočevar in pravi: če niste babe in če hočete ostati možje ostanemo pri dani besedi, katero smo dali lani, potem glasujmo vsi za našo skupno zbornico. Od 38 navzočih obrtnikov se je dvignilo 28 rok za, 5 proti in 4 niso glasovali. Nekdo pravi: Sedaj bodemo imeli skupno zbornico in tudi zavarovalnico pri nas in ne v Beogradu. Po izglasovanju je dr. Koce takoj zaključil zborovanje, da se ne bi mogel kdo premisliti.
Iz Kostanjevice
Kolektivna obrtna zadruga v Kostanjevici je imela v nedeljo, dne 19. II. svoj občni zbor, odnosno ustanovni občni zbor. Zboru je predsedoval bivši načelnik g. Franc Radovan. ZTOI je zastopal njen „peti“ tajnik g. dr. Koce, Okrožni odbor pa g. Malovrh iz Novega mesta.
Največje zanimanje je vladalo za volitve v upravo. Stavljen je bil predlog, da bi se naj S- posli uprave poverilo dosedanji, odnosno pripravljalni odbor. Za ta predlog se je dvignilo samo par rok, drugi so pa zahtevali naj se odredi 10 minutni odmor, da se morejo o sestavi liste posvetovati. Po odmoru je bila izglasovana lista, ki daje zadostno jamstvo, da bo zadruga delala v smislu želj obrtništva.
Razpravljalo se je tudi o sistemu zbornic. K tej točki sta govorila poleg zastopnika zbornice še g. Malovrh in g. Bučar. Slišalo se je mnogo o delu skupnih zbornic po drugih evropskih državah, najbolj pa se je seveda poveličevalo delo ljubljanske skupne zbornice in se je naglasilo tudi, da beograjska obrtna zbornica tekom svojega dvajsetletnega obstoja ni storila za obrtnika nič koristnega. Zreli zavedni zborovalci niso mogli razumeti teh izvajanj ter so izjavili, da čutijo blagodejno delovanje skupne zbornicg preživo in vsestransko na svojih lastnih ramah. Namesto lepih besed bi se naj jim rajši pokazalo dejanja, čeprav bi bila ista neznatna. Radi bi slišali nekaj tudi o ločenih zbornicah, ker jim ta prilika do sedaj še ni bila dana. Zato so zahtevali, da sc pripusti na zborovanje in se dovoli besedo članu d. j. o. za d. 1). v Lj. Ivanu Gabriču. Tej zahtevi se je uprl zastopnik zbornice, češ, da neka uredba banske uprave to prepoveduje. Ta opomin je imel popolen uspeh. Manj pa je gospod upošteval željo zborovalcev, da bi se naj ne oglašal toliko k besedi in M pustil govoriti v prvi vrsti obrtnike, ker je občni zbor sklican za nje, ne pa za njega.
Zavednim Kostanjčanjem je k njihovem neustrašenem nastopu za pravice našega stanu iskreno čestitati z željo, da vztrajajo na začrtani poti vsedotlej, dokler se bo voljo in želje obrtnikov zapostavljalo.
Natačneiše poročilo, kako smo bili ustrahovani, se dobi pri članih zgoraj omenjene zadruge.
Obrtniki, obrtnice! Čitajte, priporočajte in razširjajte naš list, ki zastopa prave obrtniške težnje!
Novinarsko udruženje
Dne 8. jan. t. 1. je bila na vlaku Ljubljana -Zagreb zaplenjena g. dr. Pretnarju, tajniku TOL zbornice, novinarska legitimacija za četrtinsko vožnjo. G. tajnik je bil prijavljen kot urednik lista „Obrtni Glasnik", kateri je izhajal glasom polic, obvestila prvo leto in sicer v vsem letu 1932. samo do meseca junija, a nadalje list ni več izšel. Potrdilo izstavljeno o izhajanju lista za izstavo legitimacije je bilo podpisano od dr. Pretnarja samega, ter potrjeno na pol. upravi.
Na podlagi dejstva, ker je dobil zbornični uradnik legitimacijo za železniške vožnje pri novinarskem udruženju za tak mali listič, kljub temu da je tajnik Zbornice, sem zaprosil tudi jaz kot odgovorni urednik „Obrtnika", kateri izhaja redno vsakih 14 dni in ima tudi tedenske vmesne izdaje, za sprejem v novinarsko udruženje. Povedalo se mi je pa, da postanejo člani tega udruženja samo oni, ki imajo novinarstvo za svoj edini poklic, železniške legitimacije se pa dobi šele po petih letih članstva.
Iz tega sledi, da se za nekatere gospode, ki so znani po svoji službi vse kaj drugega kot novinarji, izdaja železniške legitimacije za /4 vožnjo, kljub temu, da nimajo niti ene lastnosti, kakor se to zahteva od drugega. Ti izrabljajo to ugodnost celo na takih vožnjah, za katere si zaračunajo od državnega denarja pri svojem uradu 2 razred brzovlaka, vozijo se pa za četrtinsko-vožnjo tretjega razreda, daleko bolj upravičenim se pa preprečuje celo sprejem v novinarsko udruženje. Prosim, da se tudi oblasti in državna železnica brigajo, kako se dela pri tem udruženju na škodo države in davkoplačevalcev, in deli ugodnosti samo izvoljencem.	Dipl. teh. A. K.
Pred osnovanjem posebnih obrtnih zbornic v Bolgariji
Trgovska zbornica v Zofiji se je obrnila na Obrtno zbornico v Beogradu preko poslaništva kraljevine Jugoslavije v Bolgariji, s prošnjo, da ji zbornica preskrbi vse zakone in uredbe o organizaciji obrtnih zbornic pri nas, poleg tega podatke o zavodu za pospeševanje obrtništva, seznam obrtnih strokovnih šol, obrtniških časopisov in ostalo obrtniško literaturo v našem jeziku. Ti podatki so potrebni v namenu uposta-vitve organizacije in ustanovitve posebne „Obrtne zbornice" v Zofiji.
Z zadovoljstvom beležimo to vest o osnovanju posebnih obrtnih zbornic v Bolgariji. Za Nemčijo in našo državo, Francijo, Belgijo, Poljsko in Grško hoče sedaj tudi Bolgarija izvesti posebne obrtne zbornice.
To je zopet dokaz več, kolikega pomena so posebne obrtne zbornice za zaščito interesov in pospeševanja obrtniškega stanu.
Končno je to zopet argument več v prilog teze, katero smo mi skozi več let zastopali v prepričanju, da se more samo potom posebnih „Obrtnih zbornic" doseči maksimum zaščite obrtništva.
Trgovci zahtevajo posebne trgovske zbornice
V zadnjem času so zagrebški trgovci započeli z akcijo, za dosego posebne trgovske zbornice. V ta namen so zagrebške trgovske organizacije razposlale vsem trgovskim korporacijam na področju zagrebške zbornice za trgovino in industrijo okrožnico, s katerimi naročajo, da naj vse prisilne in neprisilne trgovske korporacije skličejo izredne občne zbore do 5. marca z dnevnim redom: Sklep o delitvi trgovske in industrijske zbornice v Zagrebu in zahteva samostojne trgovske zbornice. Društvo trgovcev, ki je incijator te akcije se sklicuje na odredbe obrtnega zakona § 393., točka a( in h).
Okrožnica Društva trgovcev v Zagrebu vsebuje predvsem ugotovitve in dejstva, čemu zahtevajo trgovci svojo posebno trgovsko zbornico. V okrožnici je pojasnjeno stališče indu_ strijcev do sedanje skupne TI zbornice v kateri je okoli 500 industrijcev in preko 20.000 trgovcev, katerih vsaki pa naj bi imeli po 35 .svetnikov, ter bi bili tako trgovci zopet zapostavljeni, ker bi v številu 35 trgovskih svetnikov bilo tudi kakih 10 svetovalcev iz bančnih krogov, kateri vedno zastopajo interese industrijalcev, katere finasirajo in to zato ker imajo tudi sami lastne industrije ter bi na podlagi tega imeli industrijci okrog 45 svetnkov proti 25 iz trgovskih krogov, kar pomen absolutno večino. To bi imelo za posledico, da bi trgovski in gostilničarski stan, kateri je številčno po članstvu v večini, v zbornici ne mogel v svojo korist izdejslvovati niti jednega sklepa.
Konec okrožnice toplo priporoča trgovcem, da naj na vsak način glasujejo za izdejstvovanje svoje posebne zbornice.
Poleg tega prosijo sklicatelji, da naj to inciiativo podpro vse trgovske organizacije, ter zahtevajo svoje posebne trgovske 2. zbornice v katerih bodo trgovci sami gospodarji v svoji
hiši. Dalje povdarjajo, da naj se to izdejstvuje za to, da ne bo trgovski stan nekak nezaščiten objekt za izrabljanje močnejšega nad slabšim.
Zo zaščito obrti
Pod Leni naslovom so pisali razni listi o nekem predlogu zakona o zaščiti male čevljarske obrti, kateri predlog je sprejela zbornica za Trgovino in Obrt v Varšavi na Poljskem, ter predložila vladi v sprejem. Po tem predlogu naj bi se mala čevljarska obrt zaščitila na ta način, da se izdelki čevljarske veleindustrije kontin-gen tirajo.
Ako je ta predlog zbornice v Varšavi resen in da niso ta samo prazne obljube in pesek v oči, potem ga lahko poljski čevljarji z navdušenjem pozdravijo. Tudi pri nas bi bil enak zakonski osnutek zelo potreben, a ne proti domači čevljarski industriji, katera že sama komaj diše pod jarmom konkurence, temveč zakon o prepovedi uvoza vseh inozemskih čevljarskih izdelkov. Nočem trditi, da med malo čevljarsko obrtjo in domačo čevljarsko industrijo ne obstojajo nikaki nedostatki, vendar bi sei dali ti nedostatki z lepa, brez zakonitih predpisov odstraniti in poravnati. Trdim pa, da še nisem slišal toliko joka in stoka naših članov, kakor ravno sedaj. Ne bom, govoril o mestu, kjer že itak čevljarji gladu umirajo, ter morajo njih žene delati po* tovarnah in drugod, da se preživijo, govorili hočem o podeželskih čevljarjih, kateri so ta leta vendarle še nekaj zaslužili s tem, da so hodili h kmetom na dom (v štero) delati. Kmet je kupil usnje in ostalo spravo, povabil čevljarja k sebi na dom, kjer mu je napravil čevlje za celo družino in služničad za celo leto. Res je, da čevljar na ta način ni dosti zaslužil, a bilo je vsaj nekaj in podeželski čevljar je bil s tem zadovoljen. Danes pa kmet ne kupi več usnja in ne kliče več čevljarja na dom, ker mu pride samo usnje dražje, kakor pa že izgotovljeni Batovi čevlji. Kmet sam in njegova družina, kakor tudi dekla in hlapec nosijo danes Batove čevlje, čevljarski obrtnik pa je samo zato še tukaj, da sme Batove čevlje nojiravljati in da plačuje za ta popravila vedno večji davek. Poznam slučaj, ko je kmetski ženski odpadla lesena peta od Batovega čevlja, nesla je to peto pribiti domačemu čevljarju, ker pa ji je računal za to delo 2 dinarja, je dobil od nje grozilno pismo, češ, da ga bode ovadila radi navijanja cen. Potem takem so jugoslovanski čevljarji le še zato tukaj, da bi brezplačno pribijali odpadajoče pete na Batove čevlje.
Omenil sem gora) v davkili. a tudi tukaj bi bilo treba spregovoriti resno besedo' o delovanju nekaterih davčnih komisij. Poznam čevljarja, kateri le v najstrožjih zimskih mesecih opravlja svojo obrt in s svojimi izdelki odslu-žuje orača, voznika in slično, pa se mu je predpisalo letnega skupnega davka Din 1200.—. Kje naj vzame podeželski čevljar te svote, ali mogoče od zaslužka za pribijanje Batovih pet, ali naj proda svoje poljske pridelke, katere si je v potu svojega obraza pridelal, ali že na lastnem ali na najetem posestvu, ali naj proda svinjo, katero si je težko priredil za lastno potrebo, da bo jdačai davek za ono čevljarsko obrt, katera mu danes ne prinaša nikakega zaslužka več. Iz tega razloga se množijo pojavi za odjavo obrti, če pa se to zgodi, bo v enem letu ie še kopica čevljarskih šušmarjev brez obrti tako v mestih, kakor na deželi.
Krivda vsemu temu, kar zgoraj navajam je, ker so ostali obupni klici jugoslovanskih čevljarskih organizacij v zadnjih letih le „klic vpijočega v puščavi". Sedem kongresov in ne-broj konferenc, ki so se vršile v raznih mestih naše države, po večini pa v Beogradu, katere so stale čevljarske organizacije milijonske svote, niso pa zalegle ničesar, nasprotno, po vsakem kongresu je dobila tvrdka Bata večje pravice za razširjenje svojih prodajalnie in delavnic.
Zato pozivam vse bratske čevljarske organizacije v državi, da apelirajo na svoje zbornice, naj tudi one po vzorcu varšavske storijo ob dvanajsti uri nekaj za zaščito male čevljarske obrti v naši državi.	K. M.
Prejšnji teden so se zglasili pri državnem kanclerju Hitlerju v Nemčiji tamošnji obrtniški voditelji in zahtevali, da jim da sedaj samostojno obrtno oblast pri svoji vladi kakor je ta preje obljubljala. Obljubil jim je, da bode v najkrajšem času ustanovljeno samostojno državno obrtno tajništvo in samostojno obrtno vodstvo (obrtno mi-nisterstvo.)
Za dobro zračno hlajenje cilindrov avtomo-mobiljskega motorja se rabi za vsako konjsko silo 1.4 m3 svežega zraka na minuto. |Ker navzame I m3 zraka 40krat manj toplote kakor voda, se rabi za vodno hlajenje motorja 1400 : 40 = samo 35 1 vode na minuto za dosego istega efekta kakor z zrakom.
Tiskali J. Blasnika nasl., Univerzitetna tiskarna in lltoitralMo. d. d. v Mublianl. Odgovoren L. Mikaš.
Obrtniki smo stvaritelji vseh, ljudem in svetu potrebnih izdelkov, zato bodimo ponosni na svoje vzvišene obrtniške poklice.