Listek. Na jug! Črtica 8 pota. — Avguštin Stegenšek. (Da\je.) 7. 0 Florenci hočem danes s Teboj kramljati, dragi bralee, o cveto6i Florenci. Povem Ti pa, da sem malo v zadregi, kako naj pišem, da ne bom preobširen ali pa dolgočasen. V Florenci je namre6 vse lepo, vse umetno, vse okusno; ako bi bil hotel vse ogledati, bi bil moral ve6 mescev tam ostati. In ako bi samo to opisal, kar sem v treh dneh videl, bi se Ti naveli6al, ker živa florentinska uraetnost se more videti in ob6utiti, ne da se pa opisati. Podati Ti ho6em le par 6rtic. Zato Te povabim, da greva najprej v lepo Marijino cerkev — Maria Novella. — V njej sem štirikrat bral sv. rnažo. Priljubila se mi je radi lepih slik, Se bolj pa radi pobožnih menihov dorainikancev, ki 6ujejo in molijo pri tem Marijinem svetisču že od 6asa sv. Dominika. Skoz dvestolet so stavili to cerkev in ko so jo papež 1. 1420 posvetili, Se vendar ni bila gotova pro6eljna stran. Zidana je v goti6nem slogu in je posebno znamenita radi kapelic, ki so razvrščene okoli glavnega altarja in so slikane od najboljših umetnikov. Tukaj tekmujeta Dominik Girlaudžjo in Andrej Orkanja; prvi nam v širokih potezah stavi pred oči življenje Marijino in Janeza Krstnika, drugi nas pa popelje v raj in nam pričara na steno nebrojne vrste svetnikov, katerim sije 6ista blaženost iz obraza. Girlaudarjeve slike imajo v zgodovini umetnosti veliko važnost, imajo pa tudi svoje hibe. Največja je gotovo ta, da je preveč rad ovekove6il v njih svoje sodobnike. Naslikal je na prim. rojstvo Marijino. Sv. Ana leži na postelji, druge ženske si dajo v ospredju opraviti z novorojenim detetom, skozi vrata pa prihaja cela vrsta plemenitih gospa čestitat sre6ni materi; podobe teh gospa pa so — rekel bi — ni6 drugega ko fotografije ob času slikarjevem žive6ih Florentink. Bolj sre6en se mi je zdel Orkanja v svojem raju. Naslikan je na prav visoki in ozki steni. Na vrhu se vidita Kristus in Marija sedeti drug poleg drugega na visokem prestolu, ob straneh pa so razrejeni svetniki in angelji nad njimi v mnogih vrstah, ob spodnjem robu pa je še nešleta množica, vsi v dolgih oblekah in z znamenji svojega stanu, vsem sije prisrčna radost in neka nebeška iskrenost iz obraza in očij. Ceprav je nad 200 glav na tej podobi, se umetnik ne ponavlja, ampak povsod najde kako posebno potezo ali kak posebno sre6en izraz. A te podobe ne bodeva natan6neje ogledovala, ker sem že izbral za Tebe, dragi bralec, vrsto drugih, bolj jasnih in še bolj izvirnih podob. Iz cerkve pridem namre6 na levo roko v bogato slikan hodnik, ki obkrožuje 6etirivoglato dvoriS6e in vodi do glasovite »španske kapele«. Ta je 6isto priprosta stavba, Stirikot s križnatim svodom in plitvo polukrožno dolbino za altar proti severovzhodu. Vse stene pa so okraSene z znamenitiroi slikami. Te slike imajo le eden namen: poveličati sv. cerkev in pa delovanje dorainikanskega reda v katoliški cerkvi. Dorainikanci so nastopili v 6asu, ki ie bil za sveto vero jako težaven. KatoliS. Ijudstvu je manjkalo pouka, Se bolj pa lepega zgleda, zato je vladala po nekod nevednost, ponekod pa je cvetela krivovera. Sv. Dominik je zato poslal svoje tovariše med ljudstvo; njih edino orožje je bila pridiga, še močnejše pa raenda molitev in revSčina in zatajevanje. S tem so pridobili ljudstvo, z u6enostjo pa so premagali u6enjake. Saj je ravno*iz redu dominikancev naivečji modroslovec — sv. Tomaž Akvinski. To dvojno delovanje dominikanskega reda je uprizoril umetnik ob stenah na levi in desni. Na levi je proslava katoliškega znanstva. Sv. Tomaž Akvinski sedi na visokem prestolu; v rokah ima knjigo z napisom, da ima vso svojo modrost le od zgoraj — od Boga. Okolu njega so angelji; evangelisti, katere je tolma6il in pa tisti preroki, katerih spise je razložil, so ga vzeli v svojo sredo; pri nogah Tomaževih pa sedijo trije paganski modrijani, katere je svetnik v svojih knjigah zavrnil in premagal. Zatem še sledita dve vrsti tpodob in kažeta obseg Tomaževega znanja, Tomaževih 6ednosti. Ali ni to lepa pohvala ponižnega dominikanca, ki bi bil lahko kot grof se sprehajal po lovih in se razveseljeval v veseli družbi, pa Je rajSi oblekel redovniško haljo in se z obljubo odrekel svoji volji? Desna stena pa hvali dominikanski red zaradi njegove gorečnosti v skrbi za duSe. Papež in cesar vladata svet in skrbita za mir, duhovniki, pred vsem pa sinovi sv. Dominika — skrbijo za duSe: eni u6ijo vernike, drugi spreobra6ajo nevernike, tretji odvezujejo grešnike, četrti vodiio duše na poti popolnosti t nebesa. To so glavne misli te slike. Pa kako modro je sestavljena! Poprek je razdeljena v trojno polje. V prvem polju — spodaj ob Ievi — se vidi velikanska florentinska stolnica, predstavlja pa vesoljno cerkev. Pred njo sedita na TzviSenih sedežih papež s kardinalom in Skofom ob desni in cesar s prvim ministrom in vojskovodjo ob levi. Pred zastopnikoma duhovne in posvetne oblasti pa se pase 6eda ovc — znamenje vernikov, — 6uvajo pa jih beli črnolisasti psi — podoba dominikancev. Besedo domini-kani so namre6 kaj radi tolma6ili po svoje dominikanes = Gospodovi psi, ker je mati sv. Dominika videla v sanjah psa z bakljo v gobcu in se je reklo, da to pomeni njenega sina, ki bo z bakljo sv. vere predirjal vso Evropo. Ob desni strani čede \e naslikano delavno življenje kristjana, na levi pa premišljujo6e. Ti se spominjaš, dragi 6itatelj, da je Gospod rekel v Lazarjevi hiši Magdaleni, da si je boljši del izvolila. Kakšen pa je bil ta del? Pri nogah Gospodovih je sedela in je premišljevala njegove besede. Marta je imela posvetno skrb za ve6erjo. Želja izbrati z Magdaleno vred boljši del je rodila v srednjem veku mnogo redov, ki so se pe6ali samo z molitvijo in pokoro. V preteklem stoletju pa so take redove odpravili pri nas. Rekli so, da ni od njih nobene koristi. Pa tudi molitev redovnikova koristi delavskim stanovom, koristi državi. Kdor misli nasprotno, ta pozabi, da je Mojzes le tedaj zmagoval nad Ameli6ani, dokler sta mu Jozue in Kaleb roki podpirala, da jih je visoko stegoval v goreči molitvi; Bog ve, ali bi bil zmagal, ako bi bil prejel za meč in bi Sel v bojno gnječo in trušč trobent. Pa to samo mimogrede. Na levi strani slike zreš premišljuioče življenje: redovnike in redovnice zbrane v skupni molitvi; nebeški mir sije z njih obrazov. Na nasprotno plat pa je delavno življenje: kmet in meš6an se tu družita; tu zreš kraljico in slikarja; tu te gledata sivolas star6ek oprt na palico in lepolasa deklica. Ta del slike pa stoji v zvezi z dvema skupinama na desni strani spodnjega polja. Psi planejo na lisice in jib raztrgajo; en dominikanec pa iih š6uva. Lisice 'pomenijo sovražnike sv. cerkve. To prispodobo pojasni slikar sam. Zakaj poleg stoji sv. Dominik in uči trdovratne, ki mu ugovarjajo in no6ejo poslušati, in pa sv. Tomaž, ki dokazuje v odprti knjigi katoliške nauke krivovercem. Eni ga popožno poslušajo, edea že trga celo svoje krivoverske knjige; a drugi se mu upirajo. (Dalje prih.) Smešničar. Pri velikono6nem izpraSevanju vpraša župnik fanta: »Kje si bil rojen? Fant: »Doma v stranski izbi.« 2upnik: »Pa pri kateri Stevilki«? Fant: »Tedaj Se table nismo imeli, ker so jo o6e še-le pozneie kupili.«