ReSite nas draglnje! Pomemben klic ob sprejemanju državnega proračuna Ali se bo z novim proračunom izboljšal položaj uradništvu, še ne vemo. Iz splo&ne situacije je razvidno, da ni treba kdo ve česa pričakovati. Gotovo je, da kriza tudi v Jugoslaviji še vedno traja. Menda so bile razne izjave o velikem izboljšanju našega gospodarskega položaja bolj političnega značaja. V potrditev tega dejstva ni treba še posebej naglašati, da so ravno v dobi takšnih političnih izjav rasle cene kmetskim pridelkom in industrijskim izdelkom in da se je draginja v našo škodo občutno dvigala. Prizadela je kmete, delavce, obrtnike in druge »nižje« sloje, z nami vred. Draginja je pojav nezdravih razmer, in ne bilo bi najtežje zaustaviti jo, posebno ne v pretežno poljedelski državi, državi, ki je tudi zelo bogata na suTOvinah. Dasi je mnogo jugoslovanske (in slovenske) zemlje pasivne, imamo zopet predele, ki rode za vso državo zadosti kruha. Ni tedaj prav nikakega razloga, da bi kdor koli v naši državi trpel pomanjkanje, še najmanj naš delovni človek. — Tudi ni razumljivo zakaj se mora jugoslovanski javni nameščenec le s težavo prerivati skozi življenje, ne vedoč, kako bi se rešil velikih dolgov, ki groze kakor Damoklejev meč, da ga v pripravnem trenutku uničijo. Pojav draginje glavnih živil in manufakture je povzročil v vseh vrstah javnih nameščencev živahno gibanje za povišanje plač, kajti procentualno je razmerje med dohodki in izdatki nenaravno. Znane so številne vloge organizacij javnih in zasebnih nameščencev na merodajne kroge — toda, žal, za zvišanje plač ni nikoli bilo na razpolago potrebnih kreditov. Uradnik dobro ve, da so nad domovino težki časi in gotovo v svoji duši vsakdo z največjo ljubeznijo do države želi, da ima država najboljše pogoje za svoj razvoj in dvig. Žrtve, predvsem gmotne žrtve, ki jih je uradništvo ob vsaki priliki z občudovanja vrednim razumevanjem polagalo na oltar domovine, so vredne, da priskoči država na pomoč svojim uslužbencem v času, ko draginja prehudo pritiska nanje, da merodajni činitel.ji z vso svojo avtoriteto pritisnejo na draginjo in da v svojem interesu, v interesu celokupnega naroda napovedo draginji in nje povzročiteljem neizprosen boj. Nikjer ne bosta imeli država in vlada toliko pristašev, kakor v tej borbi, ki je življenjsko nujna in pravična. Država mora s celokupno zakonodajo in z vso moralno silo zaščititi malega človeka, ki živi tako rekoč iz rok v usta, da bo tudi mali državljan čutil, da v borbi proti neznosnemu gmotnemu izkoriščanju ni sam in da ima močno oporo. Razen cstalega malega človeka bo z zmago nad draginjo dosegel najvažnejše uspehe ctržavni nastavljenec. Glavne življenjske potrebščine, moka, slakdor, mast, se morajo nemudoma poceniti. V to svrho naj se vnese v finančni zakon poseben amandma, ki bodi podlaga borbi za nižje cene poljedelskih in manufakturnih produktov. S trcnutkom, ko bomo na tem polju dosegli uspeh, da bo moki cena za polovico padla, sladkorju za tri četrtine, in znatno tudi drugim potrebščinam, je verjetno, da bomo s sedanjimi plačami čisto zadovoljni. Ker ves smisel naše borbe ni v tem, da bi kupičili dobrine, ki jih molj in rja pokončata, temveč v dejstvu, da živimo človeku dostojno življenje v potrebni zmernosti, da odplaču.jemo po potrebi svoje dolgove, če tega ne, pa vsaj ne delamo novih. JNa ta način bi izginila iz naših družin moreča skrb, ki dela iz staršev prezgodnje starce, iz otrok pa slabo hranjene, nezadovoljne, nevarne, ničesar ljubeče pesimiste. Kakor rečeno, je verjetno, da boma ostali s plačami pri starem. Za danes trkamo na vrata vseh merodajnih krogov s pozivom, naj poslušajo naš glas in naj v predstoječi razpravi o državnem proračunu poleg ostalih, načno in rešijo tudi to vprašanje!