Št. 117. V Gorici, v soboto^dne 15. novembra 1902 Tečaj XXXII. Izhaja trikrat na teden v Šestih Izdanjlh, in sicer: vsak torek, Četrtek in soboto, »Jutranje tedanje opoldne, večerno lidanje pa ob 3. ari popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter 3 »Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pre iemana ali v Gorici na dom pošiljana: Vso loto.......13 K 20 h, ali gid. 6 fin pol leta......, • fi , 60 , , „ 330 četrt leta . . . . . . •'. 3 , 40», , , i-70.-., Posamične številke stanejo 10 via. Od 23 julija 1902. do preklica izhaja ob sredah in sobotah obli. uri dopoludne. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki uliui Stv. 11 v Gorici v V8e za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavni. Uredništvo se nahaja v Gosposki ulici St 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9/ do 12. dop. UpravnUtvo se nahaja v Gosposki ulici Ji. 11. Naročnino In oglase je plačati loco Gorica, Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in drugo reči, katere no spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le u?rarni8tva. ¦• »PRIMOREC" izhaja neodvisno od Pojdiva v hišo!« reče na to starec. »Je že pozno.« Na to vstane s težavo ter se opre ob Zbiška, ki ga odvede v sobo. Zbišek je odšel takoj drugega dne" v Zgorelice, ker ga je Matija k temu priganjal. Prisilil je tudi sinovca, naj pelje s s* ioj dva svoja hlapca, naj dene na-se najlepšo obleko, da tako skaže Zilm dolžno čast, ter se mu za vse dostojno zahvali. Zbišek ga uboga ter dene nd-se, kakor bi šel na veselico, svoj zaplenjeni jopič iz belega atlasa, obšit z zlatimi franžami in opremljen z zlatimi zaponami. Zih ga sprejme velikim veseljem in petjem. Jagjeuka ga je čakala na pragu ter stala, kakor bi bila prirastla k tlom, in le malo je manjkalo, da jej ni všel iz rok vrč z vinom pri pogledu na mladeniča; mislila si je, da je dospel kak kraljevič. Takoj je izgubila ves svoj pogum in sedela je povsem tiho ter si le časih drgnila oči, kakor bi se hotela zbuditi iz sna. Zbišek, kateremu je še manjkalo skušnje, si je radi tega mislil, da ga vsled kakega nepoznanega vzroka ne vidi rada, torej se je razgovarjal le z Zihom; hvalil je njegovo darožljivost ter občudoval zgoreliški dvor, ki onemu v Pogdancu res niti trohice ni bil podoben. Povsod je bilo moči videti izobilje in bogastvo. V sobah so bile vdelane v oknih plošče iz rogov, ostružene in uglajene tako tanko, da so bile prozorne kakor steklo. Ognjišča niso imela na sredi sobe, marveč kdtu pri velikem kaminu. Pod je bil narejen iz ja-vorovih desek, snažno umitih; po stenah je bilo obešeno orožje in obilica skled, leskečih se kakor solnce ter zalo izrezljan žličnik, v katerem je bilo vse polno žlic, med katerimi sta bili dve celo iz srebra. Tuintam so visele tudi preproge, bodisi zaplenjene na vojni ali pa kupljene od potujočih kramarjev. Pod mizami so ležale debele kože divjih bikov, zubrov in raznih drugih divjih živalij. Zih je z veseljem kazal prišlecu svoje bogastvo, govore" vsaki hip, da tukaj gospodinji Jagjenka. Vodil je Zbiška tudi v čumnato, kjer so visele ob stropu volčje, lisičje, kunine in bobrove kože. Pokazal mu je svojo zalogo sira, medu in voska, vreče z moko in suharjem, konoplje in posušene gobe. Na to ga je vodil v jedilno shrambo, v hleve, v kolarno, v kateri je bilo vse polno vozov, lovsko orodje in mreže, ter je zaslepil s svojim bogastvom Zbiška tako, da je ta pokazal očitno svoje začudenje, ko se je povrnil k večerji. »V vaših Zgoreiicah je moči samo živeti, ne pa umreti!« je dejal. »V Močidolu je gotovo prav tako,« odvrne Zih. »Ali se še spominjaš* Močidola? Je bližje Bogdanca. Čutili, podprtih od naših severnih bratov. Hudi viharji bučijo nad ubogimi Jugoslovani, viharji, ki nam pretijo narodno smrt. Ali Slovenci so tako zaslepljeni, da pošiljajo zastopat jih na Dunaj po večini brezdomovince in žlin-drovce, s katerimi se — čudo vseh čudov! — družijo še drugi jugoslovanski poslanci. Kako se bomo potem bojevali proti tem viharjem, kje, kako, povejte, govorite! DOPISI. Ponikve, dne 9. nov. 1902. — Vsled tega ker priredi bralno društvo veselico t. j. ples s petjem dne 16. t. rt>.f je oznanil danes g. nune maso na isti dan ob 7. uril In litanije (popoludansko si. božjo) je rekel, ne ve ali bodo aii ne. Rekel je, da more sv. »cirku* žalovati, kedar se godijo take neumnosti. Nadalje je nam povedal, da sta vseh teh neumnosti kriva — dva Slapljana, in da se mu čudno zdi, da to dopustijo občinski možje. Bodi povedano nuncu, da so veselico priredili odborniki bralnega društva in ne dva Slapljana; povedano naj pa bo tudi to našemu .Črnemu* zdražbarju, da nimajo občinski možje nič pri tem, najmanj pa on sam! Bralno društvo ima potrjena pravila od c. kr. nam., v kojih tudi stoji, da si sme isto prirejati veselico. Toliko za danes I Z Dunaja. — (Zabavni večer d r u s t v a »Z v e z da\) -- Društva .Zvezda« priredilo je v nedeljo 2. novembra zabaven večer, ki se je sijajno vršil. Prišlo je veliko število na Dunaju bivajočih Slovenk in Slovencev, pa tudi Hrvatov, Cehov, Srbov, ruski pisatelj Szezawinskij, mnogo slovenske, stare in mlade inteligence. Posebno mnogoštevilno je bilo zastopano si. akad. društvo .Slovenija*. Videti je bilo mnogo slovenskih rodbin: gosp. polic, svetnika lica, nadkomisarja Pirca, višjega revidenta Luzarja itd. itd. Dvorana «Wiener Ressource« bila je prepolna, pa tudi galerije in stranske sobe bile so natlačene. Predsednik g. Pukl pozdravil je mnogoštevilno družbo ter navduševal za društvena načela in za slovensko stvar. Gromoviti živioklici so se razlegal! po tem govora. Društveni pevski zbor pod vodstvom g. V. Krušiča zapel je prelepo A. Lebanovo »Molitev". Uprav očarala je koncertna pevka gospica Ida Schontag s svojim lep« donečim glasom. Pela je Ant. Medvedovi »Na tujih tleh* in »Pogled v nedolžno oko*. Pevci društva »Slovenije* pod spretnim vodstvom g. Več. Kalana peli so s finim nuansiranjem Ant. Hajdrih-ovo »Pod oknom*, Ant. Medvedovo »Ljubezen in pomlad*, Vatroslav Lisica-skega »Prelja*; burna pohvala je sledila vsakemu zboru. Gospica Marica Luzarjeva in g. Guidon Sajovie igrala sta na glasoviru H. Eilenbergovo težavno skladbo »Kovači v gozdu* in v 2. delu vsporeda I. Ascherjeve »španske plese*. Obe točki ste ugajali; vsled dolgotrajne pohvale igrala sta Se slovenske narodne pesmi. Društveni pevski zbor pel je g. V. Kra-šiča skladbo »Ko bil sem snoči pod vasjo", ki je napravila prav prijeten utis, tako, da so jo pevci morali še ponavljati. Ženski tercet (gospice Srnica in Jelica Krršič ter Angela Farčnik), nas je iznenadil pevši A. Foersterjevo »Žalost* in Smetanove »Odlomki iz prodane neveste*. V. Krušičev mešan kvartet pel je dr. Gustav Ipavčevo prekrasno »Vse mine* in mešan kvintet Laharnarjevo »Mladosti ni*. Občinstvo bilo je kar očarano. To pa je bilo v korist nabiranju za celjski dijaški dom, s katerim so se' požrtvovalno trudile imenovane gospice in gospica Marca Pukl. Vspeh je bil povoljen in skoro odpobijc ^Zvezda" že drugo stotino kron za imenovani zavod. — Ko je društveni zbor zapel še I. Žirovnikov »Venček narodnih pesmij" ter F. S. Vilharjev »Slovenac i Hrvat*, sledil je zadnji zbor Ivan Lahamarjeva »Dijaška*, katero so izborno peli g. pevci si. akad. društva »Slovenije*. — Omeniti je še gg. akademikov Avg. Leitgeba, Guidona Sajovica in Več. Kalana, ki so mnogo pripomogli, da se je večer zvršil sijajno ter je morda prekosil vse dosedanje večere. G. predsednik nazdravil je ruskemu publicistu g. Szscavvinskemu, nakar je slednji nazdravil slovenskemu narodu, ki tako vidno napreduje v slovanski kulturi. Živahen ples završil je preveseli večer. — Društvu »Zvezdi* je čestitati, da se tako veselo razvija! — Damate in razne novice. Badodarnl doneski. — V Kanalu so nabrali za »pevsko in glasbeno šolo* v Gorici pri izvolitvi novega župana K 8*66. G. N. N. daroval drv za K 3. Živeli darovalci in njih posnemovalci t Poroka. — Jutri se poroči g. Fr. Šulgaj, železniški uslužbenec, z g.cno Marico Korčetovo v Divači. Danes zjutraj se je poročil g. Fr. Jos. Jerše iz Ljubljane z g.čno Katinko Jajac, vrlo našo vrtnarico v Gorici in Solkanu. Bilo srečno! Osebna vest. — Gospodična Antonija Besednjak, ki je absolvirala letos tukajšnje učiteljišče, je odšla za učiteljico v Boršt v Istri. Vozni red. železnic, pošt in parobrodov smo pridjali zadnji štev« »Soče*. Razun tega smo iste razposlali vsem županstvom, društvom in mnogim gostilnam po deželi tako, da se istega lahko vsakdo poslužuje v potrebi. Kdor še želi imeti ta »vozni red", naj nam sporoči, da mu ga dopošljemo, dokler ga je še na razpolago. RusskIJ kružok t Gorici. — (Pjccmft KpjajoKB.) — Naznanjamo goriškim slo- venskim krogom, da so pravila društva »russkij kruiok* v Gorici po c. kr. namest-ništvu odobrena. — Glavni namen društvu je učenje ruskega jezika iu spoznavanje ruske literature; v podrejeni vrsti ima v tem okviru skrbeti tudi za zabavo društvenikov. Izborno učiteljsko moč je iz naklonjenosti obljubila preskrbeti znana rodoljubkinja gospa dr. Jenkova. — Cim se priglasi primerno število udeležencev, se takoj skliče ustanovni občni zbor. Priglasi naj se naslovijo čim prej na društvo »Russkij kružok* v Gorici naravnost ali potom uredništva. K obilni priglasitvi vabi pripravljalni odbor. Blagoslovljenje šolskega poslopja t Repentsbru. — Dne 9. t. m. se je vršilo blagoslovljenje novoprizidanega šolskega poslopja v Repentabru. Spremenili so namreč enorazrednico v dvorazrednico, ker se je povišalo število šolskih otrok tekom 25 let od 60 na 160. Slavnosti so se udeležili g. okr. glavar Rebek z gospo soprogo, g. okr. šol. nadzornik Kante ter še več drugih odličnih gostov. Šolska mladina jim je šla naproti ter jih spremila v sprevodu v župno cerkev k službi božj Po tej se je izvršilo običajno blagoslovljenje. G. okr. glavar je navduševal občinarje v lepih besedah, naj skrbijo za šolsko mladino, g. nadučitelj Fakin pa je narisal zgodovino šole; učenec Guštin je izrekel čutila hvaležnosti. Na banketu so se vršile napitnice g. glavarju« šol. nadzorniku itd. Proti večeru so gostje odšli. Lepo slavnost si ohranijo domačini v spominu. Zgradba se je izvršila v občo zadovolj-nost pod vodstvom zidarskega mojstra L. Živca iz Skopega ob prispevkih c. kr. okr. šol. sveta in obč. odbora v Vel. Repnu. Proračun mesta Gorice za prihodnje leto izkazuje troškov K 750.783, proti katerim stoji pokritje K 659.130. Primanjkljaj je torej jako velik. Pravijo pa, da najdejo sredstva, s katerimi se da poravnati tudi ta primanjkljaj!! Za slovensko poroto v Trstu je odposlala prošnjo na pravosodno ministerstvo tudi občina Rodik. Že zopet ta Rojee! — Dne 16. avgusta letos smo bili povedali, kaj je počel biljenski kurat na praznik Sv. Lovrenca v Bukovici. Pripeljal je bil s seboj pevce iz Bilj, da bodo peli v bukovški cerkvi. Bukovci so bili na to nevoljni, in Anton Gorjup je rekel biljenskim pevcem, da naj le pojejo, ali vsled tega se utegne kaj zgoditi. Biljenski pevci so se nmaknili, ker so bili najbrže prepričani, da imajo Bukovci prav, ko so nevoljni na nje. Šli so v gostilno h Kebru, kamor je bil pridirjal iz cerkve kurat Roječ v masnem oblačilu, preganjat pevce, naj gredo pet. Ali ni bilo nič. Bukovci so ga bili malce ošteli in kurat je v svoji jezi med potjo sunil nekega fanta v »mejo*. Na to je vzel kurat piko na omenjenega Gorjupa ter ga šel tožit radi nevarnega žuganja. Odkar je dal dr. Gregorčič tisti znani »dobri vzgled" z nevarnim pre* tenjero, poznajo klerikalci dotični paragraf strašno natančno, in Roječ ni imel nujnej-šega posla nego iti ovadit Gorjupa. V ponedeljek je bila obravnava. Priče so izpovedale, da so se bali, in da zato niso peli, obtoženec pa je povedal jasno, da nikakor ni pretil, ampak da je le svetoval z omenjenimi besedami. — Sodni dvor ga je oprostil. Branil ga je dr. Treo. O tej reči v Bukovici smo bili mi in-formovani takoj drugi dan. Takrat ni vedela, kakor se je nam pravilo, živa duša o nika-kem strahu, pač pa se je govorilo o z$&W barju kuratu Rojcu, ki kar ne more živeti v miru, kako je po nepotrebi prignal svoje pevce v Bukovico, zasejal prepir ter profa-niral s tem cerkveno slavnostentaJtojecje— hotel sedaj .spraviti v luknjo kmetskega človeka, ki ni storil nikomur nič hudega, o katerem je dalo županstvo najboljše spričevalo, in ki je samo svetoval, naj ne pojejo, da se kaj ne zgodi. Gorjup je hotel le dobro, kakor je izpovedal, Roječ pa je ubral s svojimi pristaši — pot nevarne grožnje I Kaj pa ta Roječ, ali ni pretil nevarno takrat, ko je obetal naprednjakom poleno?! Nevaren pa je tudi na sploh, ker mu ni za drugo nego za spletkarije in zdražbe v biljenski občini, katerih je naredi! že sam ne ve, koliko. Ali bi ne bilo umestno torej postaviti njega — znanega zdražbarja in pre-pirljivca ter sejalca nemira, na zatožno klop?! Prittkala bi mu in ž njo vsa ostrost zakona. Pa..... Na Kranjskem so že začeli tepsti, klo-futati in suvati po tleh hujskače v črni suknji, kakor smo povedali, da se je zgodilo v Kostanjevici, če bi bil Roječ tam, bi jih bil gotovo tudi že dobil. Biljenci in Bukovci so predobri ljudje!! — To pa je le naravna posledica — farške surovosti. Na surovost pride opravičljiva kazen, s katero se vrača v podvojeni meri. Klin s klinom! Roječ naj le gleda, kaj dela, da ne bo ke-daj, kadar jih dosti nakleplje, ter dobi povračilo, tožil, da je — mučenik! Kako govorijo .kotollšl:'" možje. — Pretekli teden sta prišla v gostilno g. Kosovela v Crničah kamenjski župan in oče ka-menjskega g. župnika Kosca. Ta dva klerikalna stebra sta tam v pričo devet-do desetletnih ofrok tako grdo govorila, da so se nad tem zgražali vsi okoli stoječi. Župan n. pr. je imel večkrat na jeziku besedo: k.... Šole ko ju je opozoril neki mladenič na nedolžne otroke, je umolknil ta mož. — Od tako svetih mož bi se pa vendar ne pričakovalo, da bodo govorili tako nespodobno, in to še v pričo nedolžnih otrok! Župnik Kosec se gotovo malo briga za to, kako govorijo njegove ovčice. Zadošča mu, da so mu drugače poslušni ter da se dajo naganjati na shode in na volišče, pa je vse dobro. V imenu javne morale pa bi vendar ne škodilo, ako bi g. (Dalje v prilogi.) Enkrat so se pričkali celo naši očetje za mejo in pozivali drug drugega na dvoboj, toda jaz se nočem prepirati.« Sedaj trčita z Zbiškom š čašami, napolnenimi z medico, na kar ga vpraša: »AE bi hotel morda nam zapeti?« »Ne,« odvrne Zbišek, »rajše vas poslušam.« »Glej, Zgorelice dobe" nekoč mali medvedje. Samo, da se ne bi trgali za-nje.< »Kakšni medvedje?« »T nu moji fantje, Jagjenkini bratje.« »Ej, njim ne bo potrebno sesati po zimi svojih tac« »Pa tudi Jagjenki v Močidolu ne bo ničesar ne-dos tajalo.« »Gotovo ne.« »Ali čemu ne ješ in ne piješ? Jagjenka, nalij njemu in meni.« »Jem in pijem, kolikor morem.« »Kadar ne boš mogel več, pa se odpaši. To je kaj krasen pas. Gotovo sta dvbila na Litvi lep plen?« »Ne pritožujeva se,« odvrne Zbišek, uporabivši ugodno priložnost, da pokaže, da niti gospodarja Bog-danca nista revna plemiča. »Jeden del plena sva prodala v Krakovu in dobila zanj štirideset srebra.« gnven »Za Boga! S tem se more kupiti že cela vas.« »Med plenom je bil tudi milanski oklep, katerega je stric prodal, pričakuje smrt, nu, in vi veste...« »Vem. Torej se pa že splača iti na Litvo. Ob svojem času sem hotel iti tjekaj tudi jaz — toda bal sem se.« »Koga ? Križarjev ?« »Eh, kdo bi se bal Nemcev ? Dokler te ne umore\ se ti jih ni treba batf, kadar te pa umore, pa tudi nimaš več časa za strah. Bal sem se samo onih pa- ganskih malikov ali vragov. Teh zleta ondi po gozdih kakor mravelj.« »Ali kje naj sicer bivajo, ker so jim požgali j templje? Nekoč so imeli vsega dovolj, sedaj pa živčj samo ob gobah in mravljinih jajcih.« »Ali si jih videl?« I »Jaz sam jih nisem videl, toda čul sem, da so jih videli drugi. Marsikateri pomoli z drevesa svojo kosmato taco ter pomigava, da bi mu kdo kaj daL« »To isto je rekel tudi Matija,« omeni Jagjenka. »Nu, kajpada, potoma je tudi meni pripovedoval 0 tem,« doda Zih. »To ni nikako čudo! Tudi pri nas, dasi je kraj že davno krščanski, se čffših kaj v hosti zasmeje in v mesečnih nočeh cvili po hišah. Vedno je bolje, da se jim pusti kje v kotu nekoliko hrane, sicer praskajo tako po steni, da vso noč ne zatisneš očesa. Jagjenka, hčerka, postavi skledo pred prag.« Jagjenka vzame glinasto skledo cmokov s sirom ter jih postavi pred prag. Zih pa reče: »Duhovniki se jeze* in kriče\ Toda Jezusova slava radi te betvice cmokov vendar ne bo manjša, in domači duh, kadar je sit in človeku naklonjen, te obvaruje pred ognjem in tatovi.« Na to se obrne k Zbišku: »Mogel bi odložiti pas in katero zapeti.* »Pa zapojte vi, ker vidim, da radi pojete. Ali naj zapojo Jagjenka.« »Vsi hočemo peti po vrsti,« zakliče raz vesel jen Zih. »V hiši je služabnik, ki nam bo pomagal, piska je na leseno piščalko.« Poklicali so služabnika, ki je sedel na mali tri nožnik, priložil piščalko k ustom, položil na njo prste ter gledal navzoče, čakaje, koga ima spremljati. Oni pa so se jell pričkati, kajti nihče ni hotel 1 biti prvi. Končno reče Zih Jagjenki, naj da ona drugim dober zgled, in Jagjenka, dasi jo je bilo še sram pred Zbiškom, je vendarle vstala, skrila roke pod predpasnik ter zapela: »Oj, ko bi imela kakor goska krila, pa bi za svojim ljubčkoni tje v Šlezijo zletela.« 0 Zbišek je najpoprej široko odprl oči, na to ,pa je skočil na noge ter zaklical z grmečim glasojn: »Kje pa ste se naučili to pesem ?« Jagjenka ga osuplo pogleda. »Saj to pesem pojejo vsi. Kaj vam je?« Zih, ki si je mislil, da je Zbišek pijan, obrne k njemu svoje veselo lice ter reče: »Odloži pas! Takoj ti odleže.« Toda Zbišek je stal že nekaj časa, in barva ga je sprelivaia; na to pa je premagal svoje ganutje in rekel Jagjenki: »Odpustite mi! Na nekaj sem se bil spomnil. Le pojte dalje, prosim.« »Ali vam nemara ni ljubo, poslušati to?« »O nikakor!« jej odvrne s tresočim se glasom. »Poslušal bi vas celo noč.« Po teh besedah se je vsedel, si zakril z dlanjo oči, umolknil ter poslušal pazljivo, da bi mu ne ušla nobena beseda. Jagjenka je zapela drugi stih, toda ko je končala, je zapazila, da je Zbišku debela solza strkljala po licu. Takoj j^ priskočila k njemu, in sedši poleg njega, ga radovedno povpraševala: »Nu, kaj vam je ? Nočem, da bi se jokali. Povejte vendar, kaj vam je?« »Nič mi ni!« odvrne Zbišek vzdihaje. »Kar je bilo, je minilo; mi je že zopet odleglo.« Priloga M*" *t. 117. z dne 15. novembra 1902. župnik Kosec malce podučil svojega župana in svojega očeta, kako imajo govoriti v družbi kot katoliški možje! G. župnik, več takega dela med svojimi ovčicami, pa manj na Čaven ! MIsIJou t Kobaridu. — Odšla sta v Kobarid dva Misijonarja, da bosta imela ondi misijon. Morda sta .prav tista dva, ki sta i|s naSla lani v Drežnici nov greh: čitanje .Soče^ in »Primorca«. Kaj so vsi drugi grehi, nič, samo čitanje »Soče* in »Primorca* jim je tak greh, da vsi ti čitatelji r^Tejo v pekel!.Razsodni ljudje se smejejo temu novemu grehu.... Za danes opozarjamo naše somišljenike, naj si dobro zapomnijo, kaj in kako bosta govorila misijonarja, da bodo vslučaju potrebe tud|znaH povedati točno, kako sla rula misijonarja proti našima listoma! Samomor. — Sinoft, okoli 7. ure se je ustreli' neki vojak-novinec v vojašnici na Travniku. Prenesli so ga v bolnišnico, med potjo pa je umrl. Ustrelil se je v srce. Imena nismo mogli doznati. Po govoricah se sodi, da bi bil Dunajčan. Uzrok samomora ni znan, je pa gotovo tak, kakor običajen pri novincih! Ustreljen z revolverjem. — Josip Battistella in Ivan Vizintin ter brat Josip v Ronkah se že kake tri leta niso mogli prav trpeti. Včasih se je zdelo, da to neprjatelj-stvo sploh ne obstoji več, ali če so bili malce vinjeni ter so se kje dobili, pa se je pokaf.alo sovraštvo. Dne 10. t. m. je hotel Battistella baš oditi iz gostilne, kjer je bil oče Vizintinov, ko sta vstopila ona dva ter prisedla k Battfstelli in se začela prijateljsko pomenkovati, tako, da bi ne bil nikdo slutil, da se zgodi čez malo časa — zločin. Okoli 11 ure so šli v kavarno oba Vizintina in Battistella. AH komaj so. se vsedli, je stopil slednji h kavarnarju, naj mu da kako ostro orožje, kar pa je kavarnar zavrnil. Brata Vizintina sta odšla iz kavarne na bližnje dvorišče po lopate, katere sta rabila čez dan, Battistella pa je tekel domov — po revolver. Z nabitim revolverjem je dohitel potem brata Vizintina na trgu ter vstrelil na Ivana, katerega je 2adel v pljuča, drugega je obstrelil na roki. Ivan Vizintin je storil potem še kakih 50 korakov ter padel na tla. Prenesli so ga v kavarno Martinijevo, kjer je konštatirala za jedno uro tje dosla komisija, da je ubožec smrtno ranjen. Prenesli so ga domov, kjer je drugo jutro okoli 5. ure umrl. Zapustil je ženo z dvema otrokoma. Zaprli so na to Battistello pa tudi pokojnikovega brata, kateri je Battistello obdelal z lopato. Pripeljali so oba v gor. bolnišnico. Velika tatvina. — V nedeljo zvečer je zapazila baronica vdova plemenita Kameli, ki prebiva v svoji vili v Zdravščini, da so jej ukradene razne dragocenosti z dragimi kamni v vrednosti 6000 K. Tatvina se je mogla zgoditi od 15. septembra dalje. Ta dan je vložila baronica te dragocenosti v posebno šatuljo, katere do nedelje ni odprla. Drugo jutro je brzojavil sodni pristav Breznik v Trst po slovečega redarskega uradnika Titza, ki je prišel popoludne v Zdravščino. Zaprli so na to nekega Tržačana, ki je delal v vili pri napeljavanju elektrike. Ali Tržačan je izpovedal, da on ni nič ukradel in tudi jni bilo moči najti pri njem nič Sumljivega lxFti$mtr 'a^gOT&HOstijr •• •—*•«* C. kr. osrednja komisija za umetne In zgodovinske spomenike je imela dne 10. t. m. sejo, v kateri je konservator grof I Attems poročal o depčtu .streliva na gradu 1r Gorici, kateri se podere, ker je postavljen drugi depčt na primernejšem kraju. Depot je brez vsake umetno-zgodovinske vrednosti, zato se podere. Nasvetoval pa je popravo^ enega stolpa na goriškem gradu. — Grof Majonica je poročal o najditvi sledu krščanske bazilike v Gradefcu na Piazza della Corte; ministerstvo je dalo v svrho izkopavanja 1000 K. Pisalni stroj. — Sedaj, ko po vsem naobraženem svetu pišejo s pisalnimi stroji, si je tudi naše uredništvo naročilo pri Alojziju Luzniku na Vrhniki pri Ljubljani nov pisalni stroj, opremljen z vsemi prednostimi modernih amerikanskih strojev. Poleg lepe zunanjosti je stroj trpežno izdelan, vzame malo prostora, piše se ž njim tako lično, kakor bi se tiskalo, a kar je glavno: dela se ž njim hitreje nego li s peresom in poleg tega se lahko piše po več enakih pisem! Ako vpoštevamo še njegovo razmeroma jako nizko ceno, ne moremo drugače nego da ga priporočamo vsem tistim, ki imajo mnogo pisarije. Izpred sodnlje. — Simon Szerbaka iz Jastreba v Bukovini jo je hotel podpihati v Ameriko, dasi še ni storil svoje vojaške dolžnosti. Tako pravi, ali našli so pri njem le tri kronice; s temi pa bi se prišlo malce težko čez morje. Sodnija ga je obsodila na 7 dnij zapora in 10 kron globe. Ivan Bratuš iz ulice Formica je bil obsojen pred okrajno sodnijo radi nedovoljenega mu prodajanja »margarina* na 14 dnij zapora. Iz Št. Vida na Terl v Furlaniji nam poročajo, da je te dni neki Paolo Cirio iz Palmenove ostrclil kmeta Antona Menona iz St. Vida na lovu mesto zajca, in sicer ga je ostrelil v spodnjem dolu telesa tako, da tiči revež v postelji; upa pa se vendar, da okreva. Girio hodi na lov z naočniki...... Oh, ti nedeljski lovci! Razsodba upravnega sodišča v stvari domovinske pravico. — Upravno sodišče je dne 28. p. m. pod predsedništvom senatnega predsednika dr. Alterja izreklo jako važno razsodbo, ki je velikega pomena za izvajanje novele o domovinski pravici. Upravno sodišče je namreč spoznalo, da tudi ?.a tuje podanike pričenja rok za brezplačno pridobitev domovinske pravice dne 1. januvarja 1901. Torej tudi tuji podaniki imajo pravico v jedni naših občin, ako prebivajo v njej stalno od 1. januvarja 1891. leta in ako so takrat imeli najmanje 24 let. Seveda si morajo dotičniki najprej pridobiti avstrijsko državljanstvo. Telovadno društvo ,Prvaški Sokol" bode imelo dne 23. t. m. svoj letni občni zbor ob 3. uri popoldne. DnevhF'red:'!; Nagovor staroste; 2. poročilo tajnikovo; 3. poročilo blagajnikovo; 4. razni nasveti; 5. volitev novega odbora. — Na zdar! Družba sv. Cirila in Metoda je imela meseca oktobra dohodkov K 128098, treskov pa K 4885-54. Vsi letošnji izdatki (do 1. novembra) pa presegajo prijemke za K-1831'99.------------------------------------------- Podporno društvo za slovenske vi-sokošolce na Dunaju nam je poslalo dolg izkaz p. n. darovateljev od meseca aprila do oktobra t. I. V izkazu čitamo imena denarnih aavodov ter raznih rodoljubov. Društvo priporočamo v podporo, Darove sprejema g. dr. Klement Seshun, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I., Singerstrasse 7. Drobiž. — V tukajšnji bolnišnici je umrl neki otrok iz Kojskega, ker se je bil opekel. V bolnišnico so ga pripeljali v soboto. — V utopljencu, katerega so potegnili iz Soče ter ga prenesli v Št. AndreZ, so spoznali berača Luko Lebana iz Solkana. — V tukajšnjo bolnišnico so sprejeli 42 letnega Jos. Pelosa iz Fare, ker je v nekem tepežu dobil z nožem po glavi. — Uršič Josip iz Gernic je padel pod voz ter si zlomil desno nogo, vsled česar je moral v Gorico v bolnišnico. — Iz Gorice v Mošo so se peljali 3 Furiani, vsi precej natrkani. Ko so prišli iz mesta proti Soškemu mostu, se je splašil konj ter zdirjal, kar je mogel. Pri čem pa je zadel v drugi voz in trčila sta skupaj, da je bilo joj. Na drugem vozu sta bila tudi dva dečka. Vsi so več ali manj ranjeni. — V torek po noči se je vračal Anton Cerne v ulico Sv. Andreja ter padel pri tem v jarek in si zvil nogo in roko, vsled česar je Sel v tukajšnjo bolnišnico. Preveč je .martinoval*! — 27-letni Franc Nemec iz Vrtojbe je padel, ko je bil malo preveč »ginjen*, s senika, kake tri metre globoko, ter se opraskal in pobil po obrazu pa tudi znotraj utegne biti poškodovan. — 10. t. m. zvečer so pogorele trem kmetom v Vermeljanu v Furlaniji hiše, seniki in nekaj živine. Š* ode je okoli 20.000 K. Zavarovani so pri »Generali*. — V Gorico je bil prišel 75-letni revež Luka Kralj iz sežanskega okraja. Ker je beračil in bil ves raztrgan, so ga poslali domov. — K neki družini na Korsu je bila prišla v službo neka 18-letna deklica s Sežanščine. Ker pa je le jokala in si pulila lase, ni ostajalo drugega nego poslati jo v bolnišnico na opazovalnico za umobolne. — 69-letni Ant. Planišček iz Pevme je stopal na senik spat. Na zadnji stopnjici pa mu je spodletelo ter je padel. Zlomil si je eno rebro. — Zaprli so nekega Štefana Škrta iz Kanalskega vrha, ker je v Kojskem ukradel uro in obleke v vrednosti 46 kron. Poprej nekoč je bil ukradel par volov ter so ga bili zaprli, potem pa izpustili, sodeč, da je blazen. Književna naznanila. — Od raznih stranij že dohajajo naročila na »Talijo". Naznanjamo, da so doslej tiskane igre: II. ,Pri puščavniku«, — 2, »Bratranec«, — 3. .Starinarica*. — Vse tri so jako pripravne za odre na deželi, pa tudi v mestih, saj so stalne točke celo velikomestnega repertoarja. Toda ne prodajamo jih še, dokler ni natisne-nih vsaj 6 iger. To pa bo gotova do Božiča. — Pravočasno bo sledilo oznanilo, kdaj bodo na prodaj. pri tej pjujjj-1Bfl_^~™--^_jggk^— Veliko noč v naši »Salonski knjižnici« izboren prevod svetovnoslavne tragedije Šekspirjeve: »Romeo in Julija*. Prevod je oskrbel pisatelj in pesnik g. Ivan Cankar; on je že dokazal, da je mojster v presajanju slavnega Angleža na slovenska tla s prevodom »Hamleta«, ki je izšel v 2. knjigi »Salonske knjižice*. tSfte se praktlkantlujo za čevljarsko obrt. Ponudbe sprejema čevlj. delavnica »Mddling* za veliko, vojašnico. Glasba. — Uslobobodjujem ee ovime najuljudnijo Vama priopčiti: da je mojim tiskom i nakladom kod mene izasla skladba, pod imenom: »Stant'te zviezde, stan'mjeseče*. Serenada za tenor ili sopran uz pratnju glasovira skladao Vilira Gustav Brož, rieči od V. Halka. Ova serenada, veoma je krasna a i vrlo lahka, kao Sto je i pratnja za glasovir takodjer veoma krasna i lahka, te stoji: 1 komad 2 Krune. S'toga se prepušča, šolo pjevačicama i pjevadma, kao i dručtvima koja priredjuju koncerte, da istaknu sto novoga za popuniii rasporcd koncerta. Ova skladba se može dobiti u svima večima knjižarama a gdje ncima knji-žare, neka se izvoli poslati poslanikom na-putnicom 2 Krune i vise 10 Utira za poSta-rinu na mene, pa cu franko poslati isto. Očekujuč Vašu cienjenu naručbu, te se bilje-žim sa osobitim štovanjem J. S t j e p u S i n. Svilena bluz« gld. 2-35 in višje — 4 metre — kakor tudi »Hcnneb* i svila*, črna, bela in barvana od 60 kr. .d. 14'65 meter. Vsakemu franke in carine prosto na dom. Vzorci z obratno pošto. — Pismena naročila naj se frankirajo v Švico s 25 vin. G. Henneberg, tovarnar svile (izkl. c. in kr. dvorni zalagatelj) v Curihu. (3) Učinek pražkega domačega mazila se pokaže posebno v tem, da se rane, pokrite s tem mazilom obvarujejo pred oku-ženjem ter zabranjuje pred komplikacijami vnetja ter zdravi brez bolečin lahko in hitro. Pražko domače mazilo iz lekarne B. Frag-nerja, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi se vsled izvrstnega učinka uporablja povsod kot domače sredstvo ter se ga dobiva v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. i »Morda bi se napili sladkega vina ?« I »Vrla deklica!* zakliče Zih. »Toda Čemu se vikata ? Eeci mu: Zbišek, ti pa njej: Jagjenka. Saj se poznata že od mladih nog.« Na to se obrne h hčerki: »To nič ne dene, da te je takrat nabil. Sedaj ne ptori \3? tega.« »Ha, ^ie storim!« reče veselo Zbišek. »Naj mi to sedaj vrne, ako hoče.« Jagjenka, hote" ga razveseliti, je stisnila pest ter ga jela navidezno tepsti ž njo. »To imaš za moj razbiti nos! To imaš, to imaš!« »Odpuščanje U prosi Zbišek, smeje" se. »Vina !« zakliče raz veseljem gospodar Zgorelic. Jagjenka je stekla v čunmato in Čez malo časa je prinesla kamenito posodo z vinom ter dve prekrasni srebrni kupici v obliki cvetličjih čaš, izdelek vratislav-skih zlatarjev, in nekoliko grudic surovega masla, ki je dišalo že r.' taleč. Zih, ki ga je že imel v glavi, si je pritisnil posodo k prsim, kakor bi objemal Jagjenko, ter dejal: »Oj, ti moja hčerka! Oj, ti revna sirotka! Kaj hočem jaz, revni siromak, v Zgorelieph početi, kadar te mi odpeljejo?« »Ali oddati jo boste morali nemara kmalu,« zakliče Zbišek. Zih se nasmeje. »Hi! hi! hi! Deklica ima šele petnajst let, ali že jo nekam vleče k fantom. Kadar vidi kakega od daleč, že drgne koleno ob koleno.« »Oče, jaz utečeni,« reče Jagjenka. »Ne hodi, tukaj nam je dobro s teboj!* Na to pomežika skrivoma Jagjenki. »Semkaj zahajata dva: jeden je mladi Volk, sin starega Volka iz Brozove, drugi je Čtan iz Rogove. Ko bi se ta dva zagledala, takoj bi se stepla s teboj, kakor se tudi tepeta med seboj.« »O, da !« reče Zbišek. Potem se obrne k Jagjenki in jo vpraša: »Nil, kat'. ga si izbereš?« »Nobencj. « »Volk je zloben Človek!« reče Zih. »On naj tuli-drugod.« »Pa Čtan?« »Čtan,« spregovori Jagjenka, smeje" se. »Ta ima nos kakor caplja in oči mu je komaj moči videti. Masti je na njem kakor na medvedu.« Zbišek se udari po glavi, kakor bi se nakrat nečesa spomnil, ter reče: »Ker sta že tako dobra, pa vaju še za nekaj prosim. Ali nimata medvedove masti? Stric jo potrebuje za zdravilo, toda v Bogdancu je nisem mogel dobiti.« »Imeli smo jo,« odvrne Jagjenka, »toda fantje so jo nesli na dvorišče, da so Ž njo mazali loke, in ondi so psi vso pojedli.« »Ali ni ostalo ničesar?« »Kar polizali so skledo,« »Ni je druge pomoči, nego oditi v gozd in ondi počakati medveda.« »Napravite lov, kajti medvedov je dovolj. Ako potrebujete lovskega orodja, dam ga vam.« »Mudi se mi. Pojdem po noči k čebelnjaku.« »Vzemi torej pet mojih lovcev. Med njimi so kaj izvežbani ljudje.« »Ne, nočem iti ž njimi, ker bi mi še splašili zverino,« »Torej kako? Ali hočete iti nadenj z lokom?« »Kaj bi počel z lokom po noči? Mesec sedaj ne sveti. Vzamem samo vile in dobro sekiro ter pojdem proti jutru sam.« Jagjenka je umolknila za trenutek; z lica jej je bilo citati nemir. »Lansko leto je Šel od nas,« je rekla, »lovec Bezduh, toda medved ga je raztrgal. To je kaj nevarno početje, kajti ako zagleda medved človeka samega po noči, zlasti pri Čebelnjaku, pa se takoj postavi na zadnje tace.« »Ako bi bil bežal, bi ga ne mogel zgrabiti,« odvrne Zbišek. Zih, ki je že dremal, se je nakrat zbudil ter začel peti...: A ti, Kuba, delaš gladko, no jaz Matek pojem sladko! S koso rano grem na polje, saj sem s Kašjo dobre volje! Oj! oj! Na to, obrnivši se k Zbišku, je ponavljal zaspano,: »Vidiš, dva sta: Volk iz Brozove in čtan iz Rogove. In ti?...« Toda Jagjenka, boje" se, da bi ne rekel Zih še kaj več, pristopi hitro k Zbišku ter ga vpraša: »Kedaj odideš? Jutri?« »Jutri po solnčnem zahodu.« »Kam ?« »V naš gozd, ne daleč od vaših mejnikov tje k radzikovskemu močvirju. Rekli so mi, da ondi lahko medveda dobim.« XI. Zbišek je res odšel na lov, kakor je bil obljubil, kajti Matiji je bilo čimdalje huje. Iz početka ga je še držala po koncu rldost in prva skrb za domače posle, toda tretjega dne* se mu je vrnila vročnica in bole- Razgled po svetu. Nag cesar je obolel za revmatizmom. Deputacije ljubljanskega mesta glede potresnega posojila ni mogel sprejeti. Nahaja se v Schonbrunu. Ni nič nevarnega, včeraj je bil cel dan pokonci ter imel mirrao noč, kakor poročajo današnje brzojavke z Dunaja. Državni zbor. — Posl. Berks je in-terpeliral radi sodnijskih imenovanj na Spodnj. Štajerskem. Bareuther je rekel koncem svojega govora v jezikovni debati, da njegova stranka ni nikoli prikrivala, da zahteva tesno spojitev z nemško državo ne le, ker bi Nemci dobili s tem močno zaslombo, ampak ker bi bil na ta naCin tudi obema državama zagotovljen mir. Berger je zaklicali HeildenHo-henzollern! Posl. Stranslj je odgovarjal stvarno ter je očital Kčrberju, da ni postopal v smislu ustave; zadeva Čehov je tako močna, da jih dovede do politične in moralne zmage. — Sprejet je bil nujni predlog posl. Steina, naj odsek za podporo po ujmih prizadetim krajem poroča tekom 48 ur. Potem so bili na vrsti predlogi glede napisov pri železnicah na Češkem. Nemci zahtevajo v nemških krajih samo nemške napise. Ko je govoril nemSki posl. Novak, je prišlo do burnih prizorov. Nemci so obsipali cehe s tistimi finimi cvetkami, katere so doma v nemških logih, no, dobili so povrneno vse. Prišlo je skoro do velikega pretepa. Seja se je morala pretrgati za četrt ure. Sledilo je nekaj faktičnih popravkov. Seja je bila potem zaključena. Posl. Ferri s tovariši je interpeliral glede izključne rabe laškega jezika od strani finančne prokurature v Dalmaciji. Včeraj so se zopet pričkali po zbornici kršč. soc. in soc. dem. ter drugi Nemci. Bilo je govora o volitvah v Favoriten. KSrberjev govor. — V torek je govoril v zbornici poslancev ministerski predsednik dr. Kč-rber. Zlasti se je pričakovalo z napeta jo, kaj poreče glede perečega jezikovnega vprašanja. Dr. Korber je rekel, da se po posamičnih glasovih daje sklepati, da večina prebivalstva želi miru. Povdarjal je tisočerikrat vladino nepristranost nasproti obema narodoma na Češkem in izjavil, da želja po taki uredbi, ki bi nasprotovala obstoječim odno-šajem, ni dopustna. Nadalje je izjavil, da Avstrija ni jednotno narodna država in tudi ne more imeti drž. jezika v tem pomen o. Vsakakor pa da zahtevajo potrebe vojske jednotni jezik in da tudi ni osrednjih oblasti mogoče urediti tako, da bi odgovarjalo raznim narodnim željam. Dalje preko tega pa ne kaže iti, ker bi se s tem dosegla jednoličnost (uniformiteta), ki ne bi odgovarjala našim razmeram in ki bi le poostrila narodne spore. Vlada nikakor ne pusti jezikovnega vprašanja z dnevnega reda. V poprej naznačenem obsegu se vlada poteza za nemški državni jezik, ker je isti že tekom mnogo let faktično jezik omenjenih upravnih sfer. Naj bodo predloženi načrti Se tako pomanjkljivi — vendar pomenjajo za Čehe precejšnjo narodno pridobitev, ker obsega češki notranji jezik in omogočujejo Čehom, da se morejo v vsej dežeii, do vseb oblastih obračati v svojem jeziku. Opravičeval se je potem nasproti načelniku mladočeškega kluba, kateri mu je očital, da je v svoji prvi izjavi hotel odtujiti češki narod od svojih zastopnikov. Ministerski predsednik je nadalje izvajal, da se bosta obe narodnosti na Češkem morali kmalu sporazumeti, ker obe dovolj trprti na posledicah narodnega boja; državi pa da treba dati, kar je državnega. Jezikovno vprašanje da se mora rešiti zato, da državni zbor res postane to, kar bi moral biti, namreč močna trdnjava našega ljudstva^------- Nemška žlindra. — Posl. Wolf je tožil tiskarja Schneiderja, ker mu je .ta očital »umazane rokeV Obravnava se je morala preložiti, da se zaslišijo nekatere priče. Toda že sedaj se je izkazalo, da je proti WoIfu toliko deprimitujočega gradiva, da postane po obravnavi v Mostu pravcati nemški »dr. Žlindra*. Najbolj obtežilne točke v kazenski ovadbi je namreč pred obravnavo odtegnil, svojih trgovskih knjig noče pokazati, ker bi se mu dokazala naravnost kaznjiva krida. ljubljanski grad. — Dne 1. t. m. je dobilo finančno ministerstvo ponudbo mestne občine ljubljanske glede nakupa gradu. Finančno ravnateljstvo v Ljubljani je dobilo na to nalog, določiti po veščakih vrednost gradu ter se pogajati glede kupne cene z mestno občino. Volitve na Koroškem. — V okraju Velikovec-Dobraves je propadel slovenski kandidat vikar Val. Podgorc. Od 1171 glasov jih je dobit Podgorc 575, kandidat nemških nacijonalcev Plešivčnik pa 594. V okraju Pliberk-Želena Kaplja je zmagal slovenski kandidat Fr. Grafenauer s 709 glasovi. Nasprotnik Edlman je dobil le 144 glasov. V okraju Čelcvee-Borovlje je propadel slovenski kandidat Janez Ure. Dobil je 606 glasov, kršč. socijalec Freithofer 575; zmagala pa sta nernska nacijonalca Kirschner in Wiener s 1072 in 1042 glasovi. V okraju Trbiž-Podklošter je prodrl samostojni kandidat dr. Abuja. Dobil je 430 glasov, Slovenec Ebrlich le 174. Nemški nacijonalci so dobili dva slo-slovenska mandata, 1 klerikalni in novi mandat celovške okolice. Izgubili pa oba mandata lavantinske doline in v okraju Spital-Greifenburg. Slovenci ua Koroškem imajo torej le enega poslanca. ,Neue Freie Presse* pa navaja kot britko ironijo, da imajo Slovenci 4 poslance in sicer: Grafenauer, klerikalni Slovenec, Krampi, istotako (v resnici Nemec), dr. Abuja liberalni Slovenec (v resnici rene-gat) in dr, Pupovac, klerikalni Slovenec (v resnici dunajski Nemec s slovanskim imenom, ki ne zna besedice slovenski.) Is govora dr. Ploja v jezikovni debati. — Slov. štajerski državni poslanec dr. Ploj je imel v jezikovni debati govor, v katerem je rekel med drugim glede jezikovnih razmer na jugu: ,Jaz sem že v svojem govoru, ki sem ga imel v tej zbornici v razpravi o proračunu pravosodja, opozarjal, iz kakih ozirov se vrše n. pr. imenovanja na sodiščih na Spodnjem Štajarskem in na Koroškem, iz ozira namreč na ohranitev in ja-čenje nemškega posestnega stanja v naših mestih in trgih Spodnje Štajarske in Koroške. Opozarjal sem nadalje, na kakov zistematičen način se hrvatski in slovenski jezik zapostavlja na naših sodišč .h. Opozarjal sem tudi na to, da v tem stanju tako dolgo ne nastopi nobena spomemba, dokler ne bo na najvišem sodniškem stolu v območju višega deželnega sodišča v Gradcu sedel mož, ki se bo čutil svobodnega od vseh političnih strasti in si bo le prizadeval siliti na to, da bo justica ustrezala svoji visoki in jasni nalogi, ne da bi vplivalo nanjo valovenje dneva, narodne in politične strasti. Na kratko hočem še opozoriti na to, da se tudi v območju višega deželnega sodišča v Trstu uporaba slovenskega in hrvatskega jezika ulesnuje proti interesu službe. — Tovariš mi Spinčič je v tem pogledu uložii že v tej zbornici nešte-vilo interpelacij. Ali na te interpelacije do danes še ni bilo odgovora, istotako ne, kakor na moji skromno sestavljeni interpelaciji, zadevajoči kršenje jezikovnega prava na sodiščih na Koroškem in na finančnih oblastih. Jaz imam za to povsem dobro pojasnilo, namreč to, da se vlada sramuje dati na te interpelacije resničen in pošten odgovor; ker potem bi morala priznati, da so razmere v teh deželah take, da izživljajo najhujo kritiko se staliiča zdrave uprave in primerne juslice. Gospoda moja! Jaz bi n. pr. tudi čisto na kratko opozoril na to, da v deželnem zboru istrskem vladni zastopnik na interpelacije, uložene od hrvatskih in slovenskih poslancev v hrvatskem in slovenskem jeziku, še ('anes ne odgovarja v teh jezikih, ampak samo v italijanskem jeziku (Čujtel Čujtol), da-si so bile v tem pogledu od slovanskih poslancev stavljene različne prošnje in zahteve. Končno bi opozoril še na to, da sklepi, storjeni v deželnem zboru dalmatinskem s pretežno večino že celo vrsto let za uvedenje hrvatskega jezika kakor uradnega jezika v deželi, kjer biva 97 odstotkov Hrvatov poleg 3 odstotkov Italijanov, dose^rj niso dobili še nobene rešitve od strani vlade. (Čujte! Čujle!)To so odaošaji, ki bi vsako vlado, ako noče le upravljati ter prehajati le preko bližnjih momentov, ampak hoče v resnici vladati, morali siliti, da jezikovno vprašanje tudi na jugu države dovede iz teoretičnega, isto le malo povspeševanega prepira do praktične rešitve. Mi zahtevamo tudi najenergičneje, da se jezikovno vprašanje ne le na Češkem in Moravskem, ampak tudi na jugu države dovede do uravnave, ki bo odgovarjala določilom državnega temeljnega zakona, našim naravnim pravicam in zahtevam praktične upravne in justične službe, ki bi morala vendar imeti pred očmi tudi povspe-ševanje materijelne blaginje in materijalnih interesov prebivalstva. Občinske volitve v Vodnjanu so se vršile minolega meseca in menda niso iz-pale prav po želji laške oligarhije. Županom je bil izvoljen odvetnik dr. Mrak. V občinski zastop sta bila izvoljena tudi dva hrvatska kmeta-korenjaka: Mate Radolovtč iz Roverije in Ante Radohovič iz Marčane. Njiju namestnikom pa Mate Juršič iz Roverije. Zaprli so v Pragi revizorja posojilnice sv. Vaclava po imenu Henrik Bely. Ruski car pride v Rim šele po pravoslavni Velikinoči prih. leto. Zatrjuje se, da ga sprejme tudi papež. Bogata boraclca. ~ V Florisdorfu pri Dunaju je umrla te dni 84-letna beračica Barbara Nechlovil. Ta ubožica je zapustila; vrednostne papirje, ki reprezentirajo kapital 6000 K, potem hranilno knjižico na 12,000 K, hranilno knjižico z ulogo 8000 K, poštno hranilnično knjižico, ki predstavlja vrednost 400 K, škatljico z 26 zlatimi kronami, srebrom, nikelnom v vrednosti 400 K. Drugega ni ta — ubožica nič zapustila! Osemstolefolca zjedfnjenja Hrvatske z Ogrsko. ¦— Letos je poteklo 800 let, odker so se Hrvatje združili s krono Sv. Štefana. L&ta 1201 je umrl brez otrok zadnji hrvatski kralj Zvon i mir. Duhovniki hrvatski so hoteli imeti kraljem ogrskega kralja Andreja, ki je bil pozneje prištet med svetnike ter je imel za ženo Zvonimirjevo sestro L i e p o. Narodna stranka hrvatska si je izbrala kraljem Petra Svačiča, odličnega Hrvata. L. 1202 je prišlo do boja, ki je v njem Peter padel in Hrvatska se je združila z Ogrsko. Pretekli teden se je igrala na odru zagrebškega gledališča opera Josipa Mandida .Petar Svacič". Razne vesti. — V Budimpešti štrajka 200 črkostavec iz 30 tisk? rn, ker nočejo sprejeti novega tarifj. — V Opatiji je bilo 5. t. m. navzočih 771 gostov. — V Orehovi vasi pri Mariboru so zmagali pri občinskih volitvah v drugem in prvem razredu Slovenci, — Po Rudečem morju se klatijo roparji, ki napadajo zlasti obal, ki je pod italijansko oblastjo. Roparji so največ iz mesta Midi, ki jo pod turškim gospodsUom. Italijanske Indije so te dni bombardirale Midi, ali Turčija jim ni hotela pomagati, dasi je obljubila pomoč. — V Opatiji zgradijo na zemljišču južne železnice veliko moderno kopališče. Načrti so že gotovi. — Med učitelji v Avstriji je okoli 15.000 soc. demokratov. — V Faletievil v Ameriki je umrl neki Smith, ki je zapustil 30 otrok. — V ogrskem mestu Loče je bil nastal prepir med nekim tovarniškem delavcem in njegovo ženo. Sin je hotel posredovati, ali oče ga je zabodel z nožem, da se je zgrudil mrtev na tla. — V Ameriko se je odpeljalo te dni preko Ljubljane v Ameriko 221 oseb, po večini Hrvatje. čina v boku s tako močjo, da se je moral vleči. Zbišek si je poiskal že po dnevu prostor ter videl v bližini čebelnjaka veliko medvedovo sled v blatu. In dogo-j voril se je bil s čebelarjem Vavrekom, ki je spal po J noči v bližnji kolibi z dvema izvrstnima podhalskima psoma ter se je hotel že vrniti v vas radi hladnih jesenskih nočij. Podrla sta kočico, odpeljala pse, pomazala tupatam po drevju nekoliko strdi, da bi privabila njena vonjava žival, na to pa se je Zbišek vrnil domu ter se jel pripravljati na lov^ ^a bi ga ne zeblo, je del nš-se losov kožuh brez roka/ov, na glavo pa si je posadil železno kučmo iz žice, da bi mu medved ne mogel raniti kože na glavi; končno je vzel v roke dobro okovane dvozobate vile in jekleno sekiro s hrastovim toporom, ki pa je bil nekoliko daljši, nego ga imajo sekire tesarjev. Zvečer ob mraku je bil že na mestu, kjer se je vsedel, se prekrižal in čakal. Rudasti žarki večernega solnca so se še lesketali skozi veje dreves v gozdu, nad katerim so letele vrane, krokaje in lopotaje s krili. Tupatam so skakali zajci, dirjaje k vodi ter stopaje povzročali šelest po suhem vresju in odpadlem listju, časih je prismučala po bukovju gibčna kuna. Po gozdu se je še čuio gostolenje ptičic, ki pa je polagoma že ponehavalo. Po solnčnem zahodu še ni zavladal mir v gozdu. Naj poprej je drvila mimo Zbiška z velikim hrupom tropa divjih prašičev, na to pa so tekli v dolgi vrsti jeleni, prikladaje drug drugemu glavo k repu. Suhe veje so pokale pod njihovimi nogami, oni pa, vsi rudasti od večerne zarje, so drvili k močvirju, kjer so se čutili po noči prav varne. Končno se je temna rdečica razgrnila po nebu, pod njim pa se je zdelo, da so v ognju vrhovi dreves, ali polagoma se je jelo vse pomirjati. Gozd se je pogreznil v spanec. Tema je vstajala iz zemlje ter se vspenjala kvišku k jasni zarji, ki je začela bledeti, tenmeti in ugašati. »Sedaj bode tiho, dokler se ne oglase volkovi,«] si je mislil Zbišek. j Obžaloval je, da ni vzel s seboj loka, ker bi bil mogel vstreliti jelena ali mrjasca. Med tem so prihajali od strani močvirja k njemu nekaki zamolkli glasovi, podobni težkemu stokanju in vzdihanju. Zbišek je pogledal nekako plašno na močvirje, kajti kmet Radzik, ki je nekoč prebival v koči iz ilovice, je bil izginil! zajedno z rodbino, kakor bi so bil pogreznil v zemljo. Nekateri so pripovedovali, da so pobili vse razbojniki; bih pa so tudi taki, ki so pozneje poleg koče videli čudne stopinje, ki niso človeške, niti živalske in Literi so močno majali z glavami nad tem ter celo svetovali, da bi imeli pripeljati duhovnika iz Kresne, da bi blagoslovil to kočo. Seveda do tega ni prišlo, ker se ni našel nihče, ki bi bil hotel tukaj prebivati; na to pa je kočo, to je ilovico, ražmočil in razdrl dež, ta prostor pa nikakor ni bil na dobrem glasu. Vavrek, čebelar, se sicer za to ni zmenil dosti, ker je prenočeval ne daleč od tod v svoji kočici, pa tudi o tem Vavreku so govorili ljudje marsikaj. Zbišek, drže v roki vile in sekiro, se ni bal divjih zverin, toda z nekim mirom je mislil na nečiste duhove ter mu je bilo zelo ljubo, da so oni glasovi utihnili. Poslednji blesk svetlobe je ugasnil in nastala je črna noč. Veter je prenehal, še onega navadnega šuma v vrhovih dreves ni bilo. Ako je tupatam odpadel kak češarek, je povzročilo to v splošni tišini znaten šum toda takoj na to je nastala taka tišina, da je slišal Zbišek svoje lastno dihanje. . Tako je presedel dlje časa, premišljuje najpdprej o medvedu, ki se je imel prikazati, na to pa o Danuši, katera je potovala z mazoveškim dvorom v daljni l kraj. Spomnil se je, kako jo je objel ob slovesu in kako so mu tekle njene solze po licu; spomnil se je jasnega njenega lica, kodraste glavice, njenega venca in njenega petja, njenih rdečih čreveljeev, katere je bil poljubil pri odhodu; spomnil se je vsega, kar se je bilo pripetilo od onega časa, kar sta se bila spoznala. Pa se ga je tudi polastila talca žalost radi tega, da nje ni blizu, da je celo pozabil, da čaka v gozdu divjo zver, in jel je govoriti sam s seboj: »Pojdeni k tebi, ker ne morem živeti brez tebe.« In čutil je, da mora oditi na Mazoveško, ker sicer pogine v Bogdancu. Prišel mu je na misel Jurand in njegov čuden upor, aH domislil si je. da mora radi tega še tim prej iti k njemu ter poizvedeti, kaka je ona tajnost, kake so ovire, in ali bi jih poziv na dvoboj ne mogel odstraniti.« Končno se mu je zdelo, da Danuša stega k njemu roke in kliče: »Z Bogom, Zbišekl Z Bogom!« — Kako bi ne imel iti k njej ? A ni spal — videl jo je tako razločno kakor v prikazni aH v snu. Sedaj potuje poleg kneginje, brenka na pljunko, popeva in misli nanj. Misli si, da ga zagleda kmalu in morda se celo ozira, če mari on ne jezdi skokoma za njimi... toda on je med tem Časom v temnem gozdu. Tu se Zbišek nakrat zgane, ne le radi tega, ker se je spomnil temnega gozda, marveč tudi zato, ker začuje za seboj neV ik šelest. Stisnil je vile krepkeje v svoji pesti, nastavil ušesa in poslušal. Šelest se je bližal in čez malo Časa je bil povsem razločen; pod nekimi težkimi koraki so pokale suhe veje ter je šumelo suho in odpadlo listje. Nekdo se je bližal. (Dalje pride.) umoril cesti Vesti Iz Amerike. — V ,G1. Nar." fcitamo: Roparji napadli bančnega uradnika. — Chicago, III., 20. oktobra. VCeraj zjutraj so štirje roparji napadli Edwin L. Clarka, tajnika in blagajnika »Mishavraka Ind. Nationalne banke* in mu odvzeli dolžno pismo za dol. 10.000 ter vse vrednostne stvari,, ktere je imel pri sebi. Clark je nevarno ranjen. Policija je aretirala štiri sumljive postopače, kteri so baje napadli bančnega uradnika. Italijani medsel.Dj, — Minolo nedeljo je vstrelil italijanski kiošnjar Giuseppe Spararo na Eiizabeth St. v New Torku, svojega rojaka Lnigi jtuniano. Morilca so takoj aretirali. Istega dne so se ludi z bodali obdelovali Italijani Giov&nni Mazzalo, Vittorio Domenico in Antonio Monotello. Dva so morali prepeljati v bolnico.- Živega sežgali. -— Little Ročk, Ark. 20. oktobra. Iz Forest City, Ark., se poroča, da so v minolej noči linčarji sežgali zamorc* Charles Younga, kteri je !' gospo Ed. Lewis. ' Zamorca v treh urah obsodili in usmrtili. — Nacogdoehes, T. x,, 18 oktobra. VCeraj so vojaki zamorca Jim Bu-chanana, kteri je umoril farmerja Duncan Hicksa, njegovo ženo in hCer, v varstvu dvehstotnij milice dovedli iz Ruska v tukajšnje mesto. Tekom treh ur je sodišče izvršilo svojo sodbo. Med tem je šerif Spradlov pripravil provizorična vešala, na ktera so takoj na to zamorca obesili. Obešanu je prisostovalo" na stotine ljudi, kfkor da Tri zgubili pamet. Zamorec se je vtdno skrival za »zastopnike zakonov", in ko so mu sleinji svetovali, naj se pusti takoj obesiti, je v to tudi privolil ter ni hotel vložiti priziva. V dosmrtno ječo in še deset let namečka. — Salt Lake, Utah, 17. okt. F. Connor., kteri je obsojen v dosmrtno ječo, dobil je ufies še 10 let namečka. Connor bi moral iti v neko drugo mesto za priCo, sodišče je pa to preprečilo s tem, da ga je še radi necega druzega hudodelstva obsodilo v desetletno ječo. Nezgoda na morju. — Seattle, Wash., 17. oktobra. Jadranka »1. H. Ward" jo v zalivu Inamida pri otoku Unimak v Beringovem morju ponesrečila. Potniki in mornarji so se^rešili na imenovani otok, kjer so jih mornarji parnika »Manning" našli in dovedli v Dutch Harbor. Trojni umor. —• Mount Pleasant, Mich., 16. okt. Archie. Woden je danes ustrelil svojega tasta, tašCo in svoje jedno leto staro dete, na kar je tudi sebe nevarno ranil. Njegova soproga ga je namreč nedavno ostavila. Danes je prišel k starišem svoje soproge in je slednje skušal pridobiti, da bi šla zopet k njemu. Nastal je prepir, kteremu je sledil umor. Varani Salomon. — Želja po denarju je bila za Salomona Gottlieba osode-polna. Pred sedmimi meseci je ostavil svojo soprogo in otroke, s kterimi je živel v hiši št, 65 Canal St. in zajedno s soproginim denarjem v znesku dol. 500 zginol. Pred par dnevi je soprogo slučajno srečal in bil pri tem tako nesramen, da jo je celo vprašal, ako ima še kaj denarja. Ona mu je odgovorila, da ima še dol. 140, ktere mu bode dala, ako se k njej vrne. Salomon Jo je tibofoijUiiKigLžJMft.IJai§BP- stanovanje. Ona mu dejala, da gre v hranilnico, toda!ko se. je vrnila, spremljal jo je policaj, kteri je Salomona odvedel v zasluženi zapor. Štwll3. ..-"-. Razpis dražbe. Dne 24. novembra 1902. 4& 11, do 12. ure opoldne se bo vršila javna dražba v ob5. uradu v Štandrežu za zgradbo podpornega zidu pri okrajni Štandrežu. Izklicna cena znaša K 10*50 od kubik m. Vse delo znaSa 2840 K 25 vin. Samo pismene ponudbe sprejema županstvo s kolekom 1 krone in s 5^ priložene varščine do dne 24. t. m. do 12. ure opoldne. Natančneji pogoji so lahko zvedo pri g. Županu in cestnem odborniku v Štandrežu. Cestni odbor za goriško okolico V Podgori, dne 12. novembra 1901. Trgovina modnega blaga! Načelnik: Klančlc. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - - GORICA priporoča - Via Giardino 8 pristna bala 4P# briških, dal- In črna vina matinskih in iz vipavskih, J0M& Istarsklh furlanskih,. w vinogradov. Naznanilo. Podpisani uijudno naznanja slavnemu občinstvu v mestu, in z dežele, da je preselil dne 10. t. m. staroznano gostilno „Pri belem zajcu" iz Nunske ulice v Tržaška ulico it. 3. V nadi, da mu slavno občinstvo ohrani dosedanjo naklonjenost, zagctav.ja, da bode ^skrbel kakor doslej za v^esl-ansko dobro postrežbo. Toči pristna domaČa črna in bela vina; ima izborno kuhinjo z gorkirai in mrzlimi jedili, da lahko postreže o vsakem dnevnem času. Nadalje ima tudi lepo urejene sobe za prenočišča ptujcev itd. Ima obširno dvorišče za naklado in razklado blaga ter prostore za voznike kakor tudi velike hleve za konje in goved. Svojir/; rojakom z mesta in dežele se toplo priporoča udani —......—......:--------;......-.....~.....-........±. Tnrel.— Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturini št. 3, /.cta 1881. v Gorici ustanovljena tvrdka E. Biessner, y Nunski nliGi 3, (nasproti nunski cerkvi) priporoča preč. duhovščini in slav. občinstvu svojo lastno izdelovalnico umetnih cvetlic za vsakovrstne cerkvene potrebe. Ima veliko zalogo nagrobnih vencev, za mrtvRSko potrebe, voščene sveče itd. vse po zmerni ceni. Naročila za deželo izvršuje točno in solidno, Priporoča slav. občinstvu tudi svojo tiskarno črk na perilo. Dostavna na dom in razpošilja po železnici na V8e kraje avstro - ogerske monarhije v sodih cd šifi lilrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzorce. C*n« zmarn«. Poitražba poitana Najceneji izvir dobrih s 3-leLnim pismenim jamstvom ima zlate ur Hanns Konrad, lun ir ter i»Mu - Most it. 249. (Češko). Lastne delavnice ur In fine mehanike. Dobra tem. ura iz niklja gld. 3-75 Fina srebrna rem. ura , 523 Fina srebrna verižica . . „ 1"20 Budilnik iz niklja . . . „ 1-75 '1 vrdka ]e odlikovana s c. kr. orlom; .srebrne svetinje iz razstav ter tisoče priznalnih pisem. — Ilostrovau cenik zastonj! Vsled trgovinske avoze v Istri, prišel som tudi do zalogo vina, in imam So nekoliko sodov pristnega Terana kateri oddajam na debelo od 56 litrov naprej po zelo nizki coni Priporočam se vsem častitim družinam v mestu, katero hočejo na tak način priti do dobre kapljice. Odličnim spoštovanjem Anton Jeretič. Naznanilo. Uijudno naznanjava p. n. častitim odjemalcem, da sva premestila tovarno sodovke in ookalic v ulico Tor-rente St. 10 ter se priporočava z odličnim štovanjem udana Hrovatin m Obrdank ¦ Peter Cotič, B ^ -, čevljarski mojster ^J fg v Gorici, v Gosposki ulici Štv. 14 p| ¦H priporoča svojo M čevljarsko delavnico. l^arol praščiH, pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu Št. 8. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolaCe za birmance,- torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naroSila ter obljublja solidno postrežbo po jako zmernih cenah. Ziopei tu T (Piše Ahasver.) Umrl sem bil, splaval visoko nad oblake, in luna in zvezde so se preplašile in začudeno popraševale, je-li res, da je Ahasver nehal biti večni popotnik ? Zlasti luna, ki se mi je tolikokrat rogala v onih brez-in obupnih nočeh, se je tako prestrašila, da je pozabila celo na sveto svojo nalogo, to je: pozabila je trkati Homunkula, ki me je videl, kako sta me iskra konjička odpeljala v Kobarid. Plaval sem višje in višje, potrkal na nebeška vrata in siv starček mi je odprl. Vprašal me je po imenu, rojstnem kraju, starosti, dobrih delih in bolezni, ki me je spravila s sveta. Dolgo sem govoril, in slednjih sem pripovedoval, kako sem obiskaval »kuhinjsko šolo*, kake občutke sem imel po kosilu, kako me je davilo, grizlo in ščipalo ^ želodcu, in česar ni mogel učinitt ne ogenj, ne meč in ne revolver, je napravila kuh. šola. Kratko a jedrnato je zapisal v svoj protokol rajski vratar kot vzrok moje smrti: *BacciIus clericalismi«. V raju 1 Tisoč in tisoč duš me je obkolilo, vse me je poznalo, staro in mlado, in pripovedovati sem moral o svojem življenju, svojem potovanju po širnem svetu in bivanju v .deželi neverjetnosti6. In še zdaj se čudim svojemu govorniškemu talentu, ko sem se „ spustil na »kavče«, neverjetno so poslušalci I zmajevali z glavami, le sv. Liguori in sv. 1 Evstahij, patron vsoh lovcev, sta se smehljala, t slednji mi je celo rekel, da tako klasi2ae latinščine še ni slišal kot lovec. Toda, kaj sem hotel, moje pripovedovanje ni bilo za rajska ušesa, dali so mi nazaj življenje, in kmalu sem moral odriniti, poslali so me na leto-oziroma zimovišče na Primorsko, češ, tu gori nam lahko pohujša še marsikatero dušo, in naj še tako resnično govori ,o sveti stranki". Na Primorskem v svežem zraku naj se ozdravi »baccilov«, —prepovedali so mi le kuh. šolo — potem pa naj roma dalje po svetu na vekov vekel Š?l sem in pot me je peljala mimo pekla; kajti le mimo pekla se pride v nebesa. Vrata so bila odprta, notri pa nisem slišal hiti škripanja z zobmi. Vse mrtvo in tiho. Par starih rogatih možicev je opravljalo svojo službo, nosili so težka bremena »Slovencev", »Primorskih listov* in »Goric« na ogenj, in da bi videli, kako hlastno je požiral peklenski ogenj to maso klerikalnih časopisov l Edini Mefisto je stal pri vhodu, nemo zrl pred se, le tupatam se mu razjasni temni obraz, in sladak nasmeh mu kroži okrog ust. Najbrže je mislil na one srečne čase, ko je imel opravila s Faustom, ko gaje nemški pesnik Goethe ovekovečil, kar se je celo Luciferju, neomejenemu poglavarju pekla in. njega prebivalcev, zdelo tako dobro. »Kako to, dragi Mefisto, da vlada tu tako grozna, nenavadna tišina, tu, kjer se sliši navadno jok in smeh, stohanje in krohot?" »Ali si res ti, dragi Ah s ver", mi od-govri »sedaj te poznam, saj sem te večkrat lovil po svetu, toda zaman. In zdaj, ker si se radi zadnjega kosila tako spokoril, kakor nikdar poprej, si prišel v nebesa. Lucifer je bil sklical konferenco, vse je bilo prišlo in vse se je hudovaio na klerikalno stranko, ki te je spravila tja gor, in naš srd je vzrok, da so se vsi hudički napravili na lov klerikalnih duš. Saj veš, da se prirejajo po celi Kranjski shodi, kjer se kujejo obstrukcijoni-stom zaupnice. Tu se navadno največ farba in laže, in za nas so taki shodi neprecenljive vrednosti". Mnogo sem izvedel, šel dalje in zdaj sera zopet tu »v deželi neverjetnosti«. V začetku sem sicer nameraval opravljati svojo pokoro v Trenti. Sneg, mrsz, led, brez vsake družbe, in druga taka strašila sem si zapisal kot navodilo za bodočnost v srce. Toda bal sem se trentarskega bici-klista, če bolj pa njegovega kolesa, ki bi mi gotovo v najkrajšem času povozilo moje stare kosti, in kdo bi me tolažil v zadnjih izdihljajih, ko pozna baje tamošnji duhovnik ravno tako svoj dom, kakor Drozd poštenje. Lahko bi ostal tudi v Gorenji Tribuši. Tu bi imel pa drugega biciklista, ki ima dvoje kolesc v glavi, in Ž njim reševati primorsko politiko in učiteljsko vprašanje po nazorih Slomškarije, to pa je skoraj huje, kakor polonmjene kosti. Tu se spominjam tudi ranj. Slomšeka, s katerim sem govoril v nebesih. Bil je zelo žalosten, in me prosil, naj vplivam .na zemlji, da se ne zlorabh> več njegovo ime za naslov klerikalnega učiteljskega društva, v katerem je vse antislom-škarsko. Radi teh in sličnih vzrokov ostanem to, kar sem bil prej, namreč večni popotnik* Ni dolgo od tega, ko sem potoval po Soški dolini. Čudil sem se, ko sem opazil skoraj pred vsakim farovžem velikansko množico ljudij; gnetli in stiskali so se sivi starčki, postavni možje in ženice s škapulirjem. Dekleta pa so imela »medojce* na prsih; prestrašeno sem se vprašal, če bode-li faj-mošter dekleta spromoviral* za doktorje, ker sem se slučajno spomnil na slučaj dr. Sre-brniča, ki pa jo je sedaj popihal s svojimi »medajcami* v Rim. „,Kaj pa imate, dragi boter?" vprašam berača, ki se ni mogel pomešati med gnječo radi svojih bolnih nog „Ali so vas povabili g. fajmošter na kosilo, ali vam dele odpustke, ali pa so se vam zamerili, da mu hočete podreti farovž?" »Oh ne! Ali niste brali pastirskega pisma prevzviš. g. ljubljanskega knezoškofa, da mora vsak, kdor dobi nov stotak v roke, istega takoj nesti gospodu v zameno, ker so na njem naslikane nedostojne podobe. Jaz jih sicer ne vidim, ker sem slep. »Aha, hvala 1 Pogledal sem natančneje in videl, kako tišče vsi nove stotake v rokah. Neka »Marijina hči" si je vzela škofov svet tako k srcu, da je držala v eni roki stotak, z drugo si pa zakrivala oči, seveda je pustila med prsti toliko prostora, da je gledala lahko neopažana, mogoče je celo mižala z enim očesom in s tem pospeševala plastičnost slik in oseb,.ki so izgubile, ne vem na kak način, figovo pero. Ko se nekoliko zopet privadim zemlje, Vam sporočim, dragi mi urednik, kaj več. .Sedaj pa Vam kličem: »Do vidoval" E. LEBHERZ Gorica tovarna užigalie priporoča prebivalcem Primorskega svoje izdelke raznih vrst, posebno izvrstne in zanesljive užigalice aar-ApollO-** LHHIEHT, GAPS1GICIMPBS. pripoznano kot lavrstao bal ubIažujo&> oazilo-, za ceno Ml h, kron 1-40 in S kroni se dobi po vs*b lekarnah. Naj se zahteva lo spl«lw» priljubljen« domačo lira-tita» «rwl8t?© vedno le v orlf. stekle-nie»h « nalo sait?itno znamk" s .»SIDROM" namreč, a RIGHTERJEVK lekarne in vzame lot originalni izdelek l« tako steklenico, ki je prevklens s to mš&tao 2namko. ffielta^akfawi ,|ri Mm lmmp^ * PRAGI. V ¦Y•] Ellzabetn&asse it. 5. M* Božtast, Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervozni i boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko v Schwannen-Apoteke, Frank* furt a. M. Izšel je iNa dež jnbil. razstavi odlikovan s srebr. drž. svetnjo N» lvovski razstavi s prvo ceno — srebrno svetiinjo jua TT—fT Ttvaria mriih telnainih priprav joa yindyS-a, v Prag! na Sroihovu (Praha-Sinichov) Vinohradska ulice Cislo 816 se priporoča k popolnemu uzornemu prirejevanju sokol skih in šoisldli telovadnic po najnovejših pripoznanih in praktičnih sestavih, V ta dokaz je na razpolago mnogo prlpoeofo- jočih apričal domačih in inozemskih. Zagotavlja jedno leto. Cene zelo zmerne, pladnje se pa na mesečne obroke po volji in zmožnosti. jVavadne priprave so vedno v zalogi. Ceniki, proračuni in načrti za popolne telo vadnire pošilja na zahtevo brezplačno in poštnine (rosto, "3 Poprave izvrSnje p« najnižjih cenah L TrLoV5ko-obrtqa re^i5troVaqa zadruga z neomejenim jamstvom v GoiicI. i V Hranilna wloga obrestuje po 41,,*, — večje stalne, naložene najmanj na jedno leto, po 5%. - Sprejema hranilne knjižice dragih zavodov brez izgube obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. Posojila daje na poroStvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih aH mesečnih obrokih, proti vknjižbi varščine tudi ^ 10-letno odplačevanje. Zadružniki vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku petletja znaša vrednost deleža 300 kron. Stanje 1. avg. 1&02: Dalaii: a) podpisani.........K 1.23U0O-— b> vplačani.........» 690.171-61 Dana posojila..........» 1.358.212-28 Dopolnilni zaklad.......» 203.86346 Vloga................» 568.867-09 ________________X__.__—------------- 1 Splošno kreditno društvo j i i M 1 M 1 M 1 M 1 v Ljubljani registrovana zadruga z omejeno zavezo Gospodske ulice štv. 7 -------------------"*N ^ Vabilo na naročbo omejenega števila i kuksnih deležev Šentjanske premogovne združbe na Dolenjskem po K 120. delež prost vsili prepisnih stroškov. To domače podjetje obljubuje izborno rento m je tedaj izvrstna naložba kapitala. Dotične pristopnice, prospekte in razna druga pojasnila stavi podpisani zavod gospodom interesentom na razpolago. Splošno kreditno društvo. I H ! i ii i I Krasen slovenski skladni koledar Ia! za trgovine, obrti, jirade, pisarne, šole in posameznike v moderni Jn elegantni obliki v založništvu tvrdke Ivana Bonača v Ljubljani. Cena je vzlic okusni izdelavi zelč nizka, samo 70 vin., s pošto 20 vin. vec in naj se blagovoli ta znesek v znamkah ali po nakaznici naprej vposlati. Prekupei dobe velik rabat in se na zahtevo dopošlje eenlk. Prckupel dole vrlik rabat fn se »a zahtevo pošlje cenik. r| Trgovci porabijo istega lahko kot lepo novoletno darilo in se brezplačno vtisne njihova firma. [$ SiP* Da ne bode, ako koledar kmalo poide prepozno, prosim gg. naročnike, da se čim preje oglasi kjer se bode na take pri razpošiljat vi v prvi vrsti oziralo. *•• j||jj Christofle & C.^ 1 c. io kr. dvorni založniki Znamka tovarne Znanka tovarne Heinriehhof Dunaj I. Opern Ring1 5. Težko posrebrnjeno 11 jh namizno orodje in posod je vseh vrst fjj{,j (žliee, vilice, noži itd.) Pripoznani najboljši izdelki izredne trpežnosti. Največja izbera najlepših modelov. gppr-Ilustrovan cenik na za h te vanje, "-»Jfli Vsi Christoflovi izdelki imajo v jamstvo svoje izvirnosti vtisneno gornjo varnostno znamko in ime Chrisloile. Mizarska zadruga J|[ v Eorici (Solkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom trgovcem in založnikom pohištva, da ima veliko zalog-o *i veliko zalogo izgotovljenega pohištva vseh slogov v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke Ant, Černigoja v Trstu, Via Piazza vcechta Žt. i, katero bodemo vodili pod jednakim imenom. v Solkanu pri Gorici. Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času. Cene zmerne. Delo je lično ter dobro osušeno. wr Dr. Rosa balzam I Pražko za želodec O -~ je splošno, že 30 let znano domača zdravilo, katero pospešuje tek, olajšuje prebavo inlehko odvaja. Pri rednemu vporabljanju ojačuje pie- bavne organe in dr/.i v pravem toku. Velika steklen. 1 gld., mala 50 kr. Za naprej poslani znesek pld. 9"28 se posije velika steklenica ia mala za 75 kr. poštnine pro-to na vse postaje Avslro-Ogerske. je staro, najprej v nap upora bij evano hišno zdravilo, katero vzdižuje čiste rane in jih tudi obvaruje neiistobe ter ubla/.ujoče deluje na vro.ino ter bolečine. V škatljah po 35 in 25 kr. S pošto 6 kr. več. Za naprej posiani znesek idil. 1-58 se pošlje «/, šfcatlja ali (Hd. 168 •/„ škatlja, ali gld. 230 "/i škatlj.<, : li fc'ld. 1 48 •/« »katlia, pošt ine prosto na vse postaje Avslro-Ogerske. deli zaboja 3 Glavna zaloga: Lekarna B. FRAGNER-ja, c. kr. dvornega zalagatelja „pri črnem orlu" Mala strana 203, na vnglu Spornerove ulice, potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubich, Pontoni in pl. Gironcoli. f» Dnevno razpošiljale po pošti. — Zaloga v vseh lefcarnali Avstro-Ogerskc. ¦"%( Kranjski Eanerso oljnati firnež, pristen •••••• čisto kranjsko laneno olje ••••••••••••• sladko jedilno laneno' olje •••••••••••••• priporoča Adolf Hauptmann prva Kranjska tovarna oljnatih barv, firneia, laka in kleja v LJubljani.