PoStmlaa plaSana w gotovini. Leto. VI, št. 273. V llublfani. v n®€§@8!@ 3, dsc^mbr® 1922, P©$Jarsu« St. *B Oln. H1FIEJ Glasilo Soiiaiiitifne stranke J«903layiie. Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št 312. Ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din, za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer sa ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste* Državnim nameščencem! .. Dne 1. decembra nismo prejeli obrobljenih povišanih dravinjskih doklad, ne nabavnih prispevkov, niti še ni ukinje-n? >n ne ublaženo nečuveno maksimira-nje drasrinlskih doklad. Obljubljene masti, m°ke in sladkorja po z-nižanih cenah ni-Drejeli ker je kapitalističnim vlasto-^žcem. to oa vsem. prejšnjim in današ-niim. klerikalnim in lažidemokratskim, ?e&lo: »Obljubiti in dati je preveč.« Tega ?esla so se dosledno držali, to čutimo na Rastni koži in prepričani bodimo, da se ga b°do tudi še naprej. Ne pustimo se varati demagogov, zadostujejo nam doseda-^ izkušnie. Pokažimo vsem svojim zatiralcem, izkoriščevalcem in zapeljivcem hrbet! Čujemo da se državni nameščenci Pravkar pripravljajo, da stopilo pred jav-n°st. kateri hočeio pokazati svojo bedo, v katero so jih pahnile buržuiske vlade s Svojo izstradalno moritvijo. Prirediti nameravajo protestni shod, kjer nai izve vsa 1avnost. kako znaio naše kapitalistične ylade izkoriščati svoje potrpežljive nameščence in se norčevati iz ni'h. Isto name-raVaio storiti že drugič naše žene. katere m°rajo stradati z družinami vred in predavati poleg nas vsled bojazljivosti s voj ih mož. Kako smešno bi bilo. ako bi volili 3. decembra listo tistih strank, katerih pred-stavniki nam niso dali doslei drugega pot r^no praznih obljub, da smo jim da.i mir čas. da so nakrnrli sebe in svojo žlahto. ak0 bi se naTn smejali v pest. za kako naivne in otročie bi nas imeli ako bi jim dokazali, da se ne zavedamo frivolne igre. katero igrajo z nami in bi jih v zahvalo za svojo grozno bedo. katero so nam naprtili. volili še svojim zastopnikom v občinski svet. Zavedajmo se. da bi si vzeli s tem sami sebi ves ugled ker nezavednega človeka ne mara nikdo. kličejo in vabijo ga pač priliznjeno — prijazno, kadar tra potrebujejo, kakor n. pr. sedaj pred volitvami. Koliko uspeha bi imeli naši protestni shodi in shodi naših žen za zboljšanje našega stania. ako bi sedai volili klerikalne in Jažidemokratske stranke, ki so krive naše bede čez teden dni na bi sklicevali protestne shode proti njim. Vsi bi se nam smejali in nihče bi jih ne vzel resno, ker bi vsi prav dobro vedeli, da smo sicer dobri volilni backi, toda brez zavednosti, ponosa in časti. Opozarjamo vse državne nameščence na uvodnik v številki 272. »Napreja« z dne 1. decembra t. 1. in na članek našega poslanca dr. Koruna v isti številki »Napreja« pod naslovom »Državnim in zasebnim nameščencem«, kier vsakdo, ki resno in trezno misli najde edino pravo pot zavednosti. Prei ali slej bomo preko vseh ovir korakali složno do tel poti s samozavestnostjo v srcu vsi državni nameščenci. kakor to zahteva naša čast in naš ponos. Obrnimo zato vsem svojim lažide-brotnikom in volilnim demagogom hrbet in spustimo 3. decembra svoio volilno kroglico v t r e t j o skHnfco. ki je skrinjica svobode, enakosti in bratstva ali skrinjica Socialistične stranke .iusosla-vije. Državni uradnik. Uradnikom in drugim delavcem! Minister dr. Žerjav in posl. prof. Reisner sta razposlala uradnikom za občinske volitve ogromno število lastnoročno podpisanih vizitk in pisem (v grozni slovenščini), kjer naštevata vse dobrote, ki jih »uživa« uradništvo po njuni zaslugi. Danes sl gospod! Vsi te spoštujejo !n Prosijo pomoči, še celo g. minister Žerjav se ti je prišel poklonit z vizitko, kakor da bi te prosil, da mu dovoliš avdienco. In ne po pošti, osebno so raznašali Pišnici, pa raznašalci niso bili raztrgani °trocl proletarcev, temveč elegantno oblečeni gospodje. To je precej veljalo, Pomisli, kako globoko sta morala poseči y žep ta dva dobrotnika, to iz ljubezni, čeprav pravijo hudobni jeziki, da zato, ker se vas bojita, ker ste — gospodje! . Pa še kakšni gospodje! Najvišji bel-grajski dostojanstveniki so morebiti čakali v predsobah na avdienco, toda g. minister so imeli zelo važno konferenco s še višjimi dostojanstveniki in to — ste bili vi. ljubljanski uradniki! Z vami je konferiral g. minister, za druge ni imel časa, in ta konferenca je trajala morebiti 5 ur. kajti pravijo, da vas je 2000 v Ljubljani in 2000 Žerjavovih podpisov — to ni karsibodi! Uradnik je izobraženec. Kot tak ve in še posebno kot državni nastavljencc, ki ima vpogled v korupcijski režim, ve, kako bi bilo treba prav vse preurediti, če hočemo priti do reda. Toda vse njegovo znanje in dobra volja nič ne pomaga, ker je posameznik nezmožen urediti celoti-Posameznik je kakor Kasandra, prerokinja. ki je videla bližajočo se pogubo, pa je ni mogla odvrniti, ker ji ljudstvo ni verjelo. Tebi ne veruje niti tvoj sodrug pri delu, niti tvoj prijatelj, niti tvoj brat ne — vse to pa zato, ker vleče vsak na svojo stran, ker se briga vsak le za svojo juhico, ker ni nobene organizacije, ki bi res družila in prepričala člane, da je treba delati za skupnost ne samo iz soli- darnosti, temveč tudi takorekoč iz do-bičkaželjnosti: vsak posameznik mora vedeti, da dela zase najuspešneje takrat, kadar dela za skupnost... Zakaj vsega tega ni? Zato, ker dovoljuješ, da vodijo tvo-. jo organizacijo drugi, namesto da bi se( brigal zanjo sam! Voditelji, ki bi morali biti samo izvrševalci tvoje volje, so postali tvoji pastirji, ki te poznajo i kot člana i kot državljana človeka samo pri volitvah, kadar imaš moč v rokah — takrat te imajo za velikega gospoda zato, da bodo po volitvah zopet oni veliki gospodje, ti pa ovčica, pohlevna kakor prej ... G. Žerjav misli, da je bog in ti veruješ, da je res. Drugače bi ne mogel upati, da ti bo njegova vizitka obrnila glavo drugam, nego hočeš ti.. - G. Davidovič misli istotako, drugače, bi ne pisal ljubljanskim volilcem, naj volijo tako in tako. G. dr. Tavčar st. istotako... Vsi volilni odbori skušajo z lepaki dokazati, da njihovi bogovi žele, naj Ljubljančani ne volijo po svojem razumu, temveč naj poslušajo bogove. Nasprotniki pa trdijo, da ti bogovi niso več pri zdravi pameti (!!), da so na smrtni postelji (!!) itd- Pa se pristaši zopet branijo: Naš bog je še vedno stori, popolnoma jasnih misli, samo na posteljo je priklenjen ... »Naš bog je tako močan, da vidi v, vaša srca! Ker nam je zmaga zagotove ljena, bomo z njegovo pomočjo uničili vsakega, ki ne voli nas.« To je najvišja reklama in ta reklama je dokaz, da smatraio vse te stranke Ljubljančane res za take backe, da se bodo dali s tako reklamo zapeljati proč od svojega razuma. Korupcija je posledica bede. Beda je posledica kopičenja bogastva v posameznih rokah, družinah in družbah. To kopi-: čenje bogastva na eni in bede na drugi strani je pa posledica neenakosti med pastirji in ovcami. Ta neenakost pa ni utemeljena niti po rojstvu, niti do zmožnostih. niti do pridnosti. Tisti, ki znajo misliti za par korakov naprej, odklanjajo današnji navidezni dobiček, če bi jim imel jutrišnji dan vzeti ne le tega. temveč tudi še dosedanje pravice. Vse ministrske obljube in vse priklanjanje raznih bogov ie tak navidezni do-ček, Kaj ti pomaga, če si danes gospod, ko bos pa jutri zopet hlapec?! Isto ie s politično korupcijo kompromisov. Kaj ti pomaga če bi tudi zmagal v zvezi s klerikalci, ko pa veš. da bodo delali klerikalci takoi do volitvah p o svojem programu, ki tvojemu direktno nasprotuje?! Ne venit nikomur! Vem! samo in edino svojemu razumu, odklanjaj vse bogove! Delal bom tako. kakor sem spoznal za prav. da se pa ne bom motil, se bom potrudil v družbi z drugimi iskati G. R. Dostal spada med tiste gospode, ki jim je s. ravnatelj A. Lajovic pel levite o demokratizmu, da se je »neizobraženo« delavstvo za trebuh držalo. Odgovora še nisem čital. morebiti zato ne, ker so sklenili podemokratiti se in res razpisati glasovanje po Lajovičevem predlogu. — Ker spada g. R. D. med te že popolnoma zrele gospode, zato mu ni treba hoditi na predavanja, tem manj, če je treba k prireditvenim stroškom prispevati toliko, kolikor velja četrt litra cvička. Seveda pri cvičku se pa ne sliši, kaj govore državni poduradniki na — predavanju o Cankarjevih »tllapcih«. Zato mora zvedeti za napad šele iz »Napre-ja«, ki pa v kratkem ne more vse tako podrobno povedati kakor na predavanju. Tam je dotični pod uradnik ne le trdil, temveč menda na vprašanje g. nadučitelja Lapajneta — še enkrat obširneje pojasnjeval, da se je zastopnik učiteljstva kot šesti pridružil tistim nemaksmiran-cem. ki so nasprotovali odločnejšemu nastopu proti maksimiranju poduradnikov tako. da ie zastopnik poduradnikov to občutil kot prošnjo. Delavec, ki je o tem kratko poročal v »Napreju«. da je delegat učiteljstva »govori! proti izplačanju draginjskih doklad poduradnikom«. je poročal torei netočno, a bistvo je vendar zadel, ker je g. R. D. nastoDil, če ne proti maksimiranju, pa vsai proti tistim, ki so odločno zahtevali odpravo maksimiranja. Tistih par učiteljev ki so bili na predavanju, mi bodo pritrdili. Pritrdili bodo pa tudi temu. da se niso čutili prizadete, kakor bi jim rad natvezil g. R. D., ki piše (»Učit. Tov.« 30. nov.): »namen ni bil le osebno zadeti našega zastopnika, temveč smešiti ves učiteljski stan pred javnostjo«. Na Slovenskem je zelo razširjeno mnenje da blati ves stan tisti, ki ožigosa kako nelepo dejanje posameznika. Mi trdimo. da blati ves stan dotični posameznik. ki se hoče s svojimi neleoimi dejanji skrivati za ves stan. Učitelji bi imeli biti užaljeni, da jih g. R. D. na tak način pravo oot. ne pa prosit! bogove, nal m! jo pokažejo. Bogovi kažejo vselei tisto pot, ki je prava zanje in za niih prijatelje! zastopa, pa ne smejo biti. vsaj pokazati tega ne smejo, ker bi postali s tem »proti-državni element«, organizacije pa nimajo, da bi iih branila — njih UJU je lažiorga-nizacija. dokler se volijo njeni odločujoči voditelji javno, vpričo gospodarjev. Ne-kai podobnega je tudi pri uradniškem odboru. saj smo ga videli zadnjič, ko ie soglasno izrekel »neomejeno« zaupanje g. Žerjavu, čeprav je v marsikaterem srcu bilo vse drugače ... Zato si dobro premislim, predno dam v »Naprej« kak »popravek« takega odbora. Ta odbor naj se pomeni najprei z govornikom poduradnikov. ta mu bo sicer najbrž potrdil, da je g. R. D. res glasoval za kake »tozadevne predloge in resolucije« obenem bo pa tudi povedal, da so bile tiste resolucije vse tako vodene, kakor ie vodena juha. ki jo srebalo dandanes uradniki. Zato so tudi tako pomagale, da otroci poduradnikov še zdaj. torej že nad pol leta niti tiste vodene juhe nimajo. ki jo imajo vsai otroci uradnikov —« kajti maksimiranje še zdai ni odpravljeno ... V »Učit Tovarišu« 9. novembra se isti g. izgovarja, da ne hodi na moja predavanja samo zato. ker niso nič vredna. Kdo mu je to pravil? Najbrž tisti gg. »socialisti« okoli »Zarje«, ki so pri socialistih prav tako skrivali svoje umazanosti za nedotakljivost stranke, kakor sr. R. D. svoje nerodnosti za čast učiteljskega stanu. Smeti se povsod boje pometanja! Sicer pa če so predavanja zanič, zakaj učitelji — sol naroda — ne nrirejaio predavanj v Ljubljani. G. R. D.! Pripravite kaka boljša predavanja, jaz ne hodim na cviček, vselej bom navzoč, če boste tudi dajali vsakemu po 10 minut za debato. Potem bomo vsi skupaj kmalu boli trezni, bolj pametni in tudi — boljše plačani! Če sem govoril bolj odkrito nego vam je všeč. pomislite da ste mi očitali nepoštenost — na to jaz ne morem molčati! Sem glavni urednik »Napreja«, ne »Slovenca«! _____________ še kaj Čud! kdo, Če delajo Kocmur Je vel In Prepeluhovci proti socialistom? Da volijo s komunisti vred klerikalce, drugo skrinjico, po volitvah pojdejo pa prav tako, kakor g- Pollak v »Zvezi industrij-cev« skupno s kao talisti in prve in četrte skrinjice prav tako, kakor g. Anton Kristan. Žerjavov prijatelj? Kapital je mednaroden. Kadar gre za žep, se najdejo v prijateljski družbi vsi »narodni«, »verski« in »socialni« nasprotniki. To je dokaz, kako je treba dosledno držati se programa in biti pripravljen vselej vse povedati v javnosti, čeprav bi se kdo bal, »da bo trpela stranka«. Stranka pa pri čiščeniu ne trpi Drav nič —* samo smeti so proti pometanju. (Amerikance je zastopal Etbin Kristan. Ker so ga pa prebrisanci v njegovi odsotnosti lahko ovili okoli prsta, so Amerikanci z dopisom z 9. januarja 1922, naslovljenem na g. dr. Periča, takratnega žuoana. ki so ga smatrali za socialista, pooblastili niega in vsakokratnega tajnika socialno demokratične stranke, ki je baš tiste dni o Božiču izpremenila svoje ime v »socialistično«. Seveda v Ameriki še niso vedeli o tem. Ker advokat g. dr. Perič ni vedel, kdo ie dotični tajnik, je zastopal Amerikance sam). Politične vesti. + V Zadru se bo 13. t. m. vršila obravnava proti bivšemu uredniku »L’ Adri-atida« Josipu Bavarinu in odgovornemu uredniku Antonu Stojanu, ki sta obtožena, da sta razžalila s tiskom kralja Aleksandra. •+ V zapadni Traciji so se uprli Turki, ki so postali mahoma gospodarji položaja. Okoli 500 oboroženih vstašev koraka proti Dedeagaču. Turki v zapadni Traciji hočejo, da se izvede v Traciji plebiscit. + Na Grškem je vojaška vlada dala aretirati generala Tapulasa, Dusmanisa in Valetta- Kakor je videti, je niso preplašile grožnje zaveznikov, ki so ji zagrozili z najhujšim bojkotom zaradi ustrelitve bivših grških ministrov. + V Egiptu je podal demisijo ministrski predsednik Sarruat paša. Demisija tega moža. ki ie bil velik prijatelj Angležev. je sprejelo egiptovsko prebivalstvo z velikanskim navdušenjem. + Tudi na Kitajskem je sklenil parlament z 262 glasovi proti 39 postopati proti ministrskemu predsedniku Wangu Tschungu Huai in zunanjemu ministru Wellingtonu Koou. ki sta preveč samo-'lastno manipulacijo z državnm denarjem. 4- Zaradi nafaiovejšh nenavadno ostrih francoskih odredb ie poskočil dolar na 8775 mark! Na berlinski borzi je nastala prava panika. + V Braunschweigu je sodišče ustavilo izhajanje komunističnega glasila »Niedersžichsische Arbeiter - Zeitung« za tri tedne, to pa zaradi tega. ker je list obdolžil vlado neresničnih dejanj. 4- Francosko vojno sodišče je obsodilo na smrt dva črnca, ki sta v neko gostilničarko. ki se jima je branila dati pijačo. streljala skoro celo uro. Francoska vlada ima v Poreniu okoli 100.000 črncev — voiakov. ki uprizarjajo neverjetne orgl’’e. o čemur na ie nemškim časopisom strogo orenovedano pisati. + Iz Moskve je odootoval 27. novembra v Lausanno sovjetski delegat Ci-čerin v spremstvu 17 ljudi. Blasnikova tiskarna. (Kratko pojasnilo proletarcem, da bodo vedeli, zakaj so nam smeti branili pometati v stranki pri odprtih oknih, in da bodo znali bolj ceniti svoje organizacije, nego do razkola, ko so se zanašali samo na svoie — bogove). Slovenski delavci v Ameriki so nabrali In v Slovenijo poslali 10.000 dolarjev, da si opomore socialistični tisk. Za ta denar je bila kupljena Blasnikova tiskarna za 3 milijone K- Nekaj so pridali Blasnikovi dediči, 700.000 K pa je imel zbrati neki konzorcij (gg. Anton Kristan, Albin Prepeluh, Ivan Podlesnik in Mih. Rožanec). Že takrat je imela biti več nego polovica last Amerikancev, tembolj pa skupno s temi 700.000 K, ki so bile v »socialističnih« rokah. Konzorcij je imel trdno pogodbo na vzajemnost, da ne bi mogel kak posameznik nagajati. Ta konzorcij se je pa razdražil na ta način, da so brez privoljenja Ivana Podlesnika ostali trije plačali po g. Kmetecu dolg, ki ga je bil konzorcij napravil z lombar-dom delnic pri »Splošnem kreditnem društvu« in ima zdaj te delnice v rokah g. Kmetec, prijatelj g- Antona Kristana in svak g. Iv. Kocmurja. Minule dni se je vršil občni zbor delničarjev Blasnikove tiskarne in tam je bilo sklenjeno zvišati kapital z 3 na 4 milijone. tako, da bo večina proti ameri-kanskim delnicam še večja in da bo požrtvovalna pomoč amer. delavstva — poštenih 10.000 dolarjev — ki so svojega časa bili vredni precej nad polovico tiskarne, padli daleč, daleč pod polovico. Morebiti je tiskarna vredna zdaj 8 milijonov K, Amerikanci pa imajo delnic samo za 1,340.000 K, ki bi jih danes še za to ceno komaj prodali, ker ima tiskarno trdno v rokah — večina pod predsedstvom g. A. Prepeluha, bivšega poverjenika za socialno skrb in socialista. Ali se ZVONIMIR BERNOT: „UčiteIistvo v nevarnosti*. Dnevn® vesti. »Slovenčevo« lopovstvo ie postalo 1. decembra očitno vsem. ki so čitali »Slovenca« in se potrudili prečitati tudi »Naprej«. Namesto da bi g. Smodej tožil, Dravi samo. da nai dokažem, čeprav sem dokazal že v »Napreiu«. Ves Kvasov slučaj priznava v celoti, svojo obrambo pa zida na to da sem zagovarjal Kvasovo laž. Ni res. gospodje! Le razlagal sem jo in posrečilo se mi ie dokazati da ste ga Prisilili s terorjem. Zgubiti kruh in streho ie dandanes skoro tako hudo kakor v Kristovih čas'h križ in v srednjem veku grmada. gospodje pismarji! V upravi »Napreja« je podpisal mučenec prvič — nihče ne misli, da smo ga s silo in teror-iem k temu prisilili in si zato izbrali žrtev iz klerikalnega »Akad. doma«! N!hče tega ne veruje, tudi vaši backi ne! Pač pa vsak ve. da protiiziave nihče ne podpiše rad. nihče se ne tolče rad po zobeh. Človek laže samo v sili — razumete? Da ga oa za izjavo niste prosili, to vam tudi verjamemo — kdaj je še kak gosnodar svojega hlapca za kai orosil? — Z. B. Upokojenci! Na razne lažnjive klevete izjavljamo, da obstotia konzorcij »Upokojenca« Iz samih upokojencev, in da so tl na sestanku soglasno sklenili voliti skupno SSJ, ker jim je le ta stranka nudila priliko, da bodo sami po svojih zastopnikih zastopali svoje koristi in pri-služene pravice. Čeprav je bilo prejšnje društvo razpuščeno, ostali smo skupaj še nadalje, ker nam nobena moč ne more prepovedati misliti tako, kakor nas silijo naši želodci. Tovariši bodite složni, ne pustite se zapeljati in goljufati. Volite vsi tretjo skrinjico! — Načelstvo konzorcija. Kocmurjevci so tudi idejni prijatelji klerikalcev, ne samo koritni. Če hočeš izstopiti iz katoliške cerkve, moraš uradno podati pismeno izjavo, drugače si član prav do smrti. Zato se g. Kocmur ni strinjal s sklepom socialističnega kongresa 1920, da mora vsak član vsak mesec poravnati svoj prispevek in je takoj začetkom 1. 1921. izdal posebne pristopne izjave, na katerih je natiskano, da ostane član toliko časa, »dokler ni preklical to svojo pristopno izjavo«. Na ta način ima njegova organizacija lahko 5000 članov! Zdaj tudi lahko razumete, zakaj nismo dobili verskega davka. Ce bi verniki plačevali svojo cerkev iz zavednosti, bi bila ta cerkev vse drugačna, tako pa vladajo v nji pastirji ovčicam kakor — pri »Zarjanih«. — Kdor vam daje pravice brez dolžnosti, vas hoče goljufati. Najprej so dolžnosti, potem šele smemo zahtevati pravic. Splošno pevsko društvo ljubljanskih volUcev vabi vse člane pevce da se udeleže pevske skušnje v nedeljo dopoldne 3. decembra. Prinesejo nai s seboj note za »Viered se povrne« In »Blagor mu. ki se soočije«. Pogreb zajednice bo točno ob 17. uri. — Odbor. Priprave naših čitateljev iz pevskih krogov so nam zelo všeč. Vendar pa se nam zdi krivično, da se brigajo samo za enega mrliča. Res je. da Imajo klerikalci v svoih krogih dovoli navadnih višjih in naivišjih Devcev. ki bodo niih »Zvezo delovnega ljudstva« pokooali z veseljem, kakor so drugi Drei pokooali »Boi za sv. vero«, toda kdo se bo brigal za pokop jedeesarskeea napuha? Prorokovanje. Ljubljančani zbijajo šale — to 'e dobro znamenje. Slabše znamenje ie pa to. da te povsod na vsakem oglu ustavi znanec z vprašanjem: »Kako bo? Kdo bo zmagal?« Očitno vprašuje?© Ljubljančani zato. da bi videli Ide je večina. da bi se }i pridružili tudi oni. Prijetno je namreč hoditi z večino, kruh opo-ziciie res ni posebno sladak — za straho-petneže. Ponosnim borcem je pa vsekakor slajši nego popljuvana potica javne korupcije. Ker ne vemo, koliko je takih borcev v Ljubljani, zato nismo in ne bomo prerokovali, koliko glasov dobimo 3. decembra. Samo eno vemo brez prerokovanja; več nas bo. nego nas ie bilo pred čiščenjem. To oa ie dokaz napredka in marsikdo se bo temu napredku čudil. Nasprotne tri skupine pa. ki skušajo loviti glasove na obljubo zagotovljene zmage računajoč samo na glasove tistih čakavcev. ki se ne boie ničesar drugega, samo manjšine in ki si ne žele ničesar drugega, samo da bi bili v večini, čeprav bi ta večina bila iz samih hudičev — s takimi volilci bodo nasprotne stranke propadle tud' če zmagajo. Zato gorenje pogrebno prorokovanje ni prorokovanie. temveč gotovost: samo naša stranka gre v boi po svojem programu. vse druge z vabami. Zmagali bomo. če je v Ljubljani že dovolj volilcev, ki spoštuieio — svoj razum. Uganka je rešena. Jaka: Miha. ali se ti ne zdi čudno, da bo volil Cene klerikalce. sai ie vendar komunist!? — Jože: Kai se boš čudil! Ali ne veš. da je bil Cene komunist, če je bil pijan, kadar je bil trezen, je bil pa klerikalec! — Jaka: Aha. sedai pa že vem zakaj imajo skupno listo! Zastopnica delavnega razreda ie edino socialistična stranka, kar ve že vsak otrok. Vrzite na dan volitev svoje kroglice v t r e’t i o skriniico! Mi socialisti odklanjamo kompromise, ker stojimo na strogo razrednem stališču! V oomirjente volilcem. Sedanji boj za Ljubljano je pokazal nasprotnike v strašni nagoti. Ne ustrašijo se najhujših laži in orevar da bi zbegali naše voliice. Ljudje, ki ponujalo po 1000 Din za posamezni glas. so zmožni vsega. Lahko nam natve-ziio še kakšnega Kvasa, lahko prideio s še hujšo lažjo. Ne verjemite jim. verujte samo in edino — svojemu razumu! Opozorilo volilcem. Pri volit vi se lahko pripeti, da ne bo mogoče dognati identitete volilca. Takemu volilcu se lahko zabrani volitev. Ker vemo da bodo kapitalisti poizkušali vse mogoče, da zmanjšajo število naših glasov, je potrebno. da ima vsak volilec pri sebi kakšen dokument (domovnico, krstni list. oosel-sko knjigo poštno ali železniško legitimacijo itd.), da se ž njim v potrebi izkaže. Shod »zaiedance« ali predstava v »Un'onu«. O govoru dr. naduskoka in o govoru I. Tavčarja ni vredno zgubljati časa. Nekoliko zanimivosti je omenil edino veliki gromovnik in večni županski kandidat dr. Triller. Ko že ni vedel drugega. se je začel samega sebe hvaliti, češ, bil sem voditelj aprovizaciie (zato da je strojil revne želodce in poslal dr. Šušteršiču na Dunai 17kg suhega mesa), delal celih 9 let po volji vol lcev brez honorar-ia! To naporno delo ga je naravnost umorilo. svojo pisarno je zanemarjal, ker je opravljal pofcle v korist mestne občine. Ustanovljena je bila mesn;ca (ki le služila le članom deželnega odbora in magistrat-ni oorodici). preskrboval (seveda gospodo) s kurivom, belo moko. sladkorjem itd. (otroke in bolnike pa so pustili lakote umirati 1) Opctovano se ie vozil na Dunaj prosjačit moko. premog itd. 7v forbTcT pa sta z županom nosila akte upravnega sodišča »kot predsednika aprovizacije« in obenem kot »zagovornika« tistih trgovcev. ki so bili zaradi kršitve aprovizacij-ske naredbe kaznovani! (Povedano na 'avnem shodu pri »Levu«!) Gospod doktor! Kako ie mogoče služiti dvema gospodoma? Vaše žalovanje, da Vam ni bila sreča mila v Belgradu. ker ie bil za Vas ministrski stolček kislo grozdje, je naravnost otročje smešno! Kako Vam ie bilo pri srcu deželna in mestna uprava in kake sposobnosti imate za to. se vidi že na pragu Ljubljane, kjer imajo kmetje ne samo v hiši. ampak celo v hlevu, stranišču in na dvorišču boljšo svečavo kakor mestni stanovalci ki ie niti za drag denar ne morejo dobiti. Volilci bodo zato vzlic Vašim jeremijadam obrnili hrbet skrinjici, ki ie kakor sami pravite, »zad-nia« in spustili kroglico v tretjo skrinjico? Druge večje nesreče na tem impozantnem shodu ni bilo. ako zvzamemo Seidalnovega namestnika, visoko izobraženega gosooda Vojsko, ki je govorniku ministriral in s svoio visoko izobrazbo ljudi brcal, klobuke popravljal in ven metal. Da se ie na takem obnašanju občinstvo zgražalo, ni treba omenjati. Impozantni shodi! Tako čitamo v časopisju. Upokojenci! Ali ste slišali na teh impozantnih shodih samo eno besedo soregovoriti o uookoiencih? Nikdo vas niti ne omeni, brigajo se za vas toliko kakor za »cucka«. V ponedeljek vas nikdo nebo več pogledal. Pomislite na posledice in .spustite kroglico v tretjo skrinjico! Ne pustite se zapeljati od političnih, z Judeževimi groši kupljenih goljufov, nastopite možato kakor en mož! Mari&or, Že cel teden je molčala in bi še, toži »Volksštima«, da ni tega presnetega pro-vokateur-reporteurja »Naprejevega«, ki ne pusti ljudi na miru. A ni to tragično? Pa še bolj tragično je, da je morala »Volksštima« pr_estati en cel teden nagobčnika samo zato, ker ni bilo varno ziniti najmanjšo besedo k točkam, ki jih je imel naš provokateur-reporteur ta čas ne repcrtoaru. Cim bi kakšno spregovorila — brrr! Saj bi potem tudi tasti naeni bralci, ki »Napreja* ne berejo in ki v interesu golouhovskem sploh ne smejo zvedeti za njegovo pisanje, tudi ti bralci bi zvedeli, da je centralni odbor SSJ v Belgradu te dni namlatil ljubljansko Kocmurjev* stvo in ž njim seveda njegove nezakonske polbrate krog »Enakosti« in »Volks-štime«, ki so se s tem obsojenim Koc-murjevstvom zvezali v boj proti pokrajinski organizaciji SSJ, katero je isti centralni odbor priznal kot legitimno zastopnico naše stranke na Slovenskem. O, ne bomo še molčali, ne, dokler bomo s takšnimi dokazi- mariborski proletariat lahko poučili, da je zašel v pest klikici ljudi, ki ga bodo s svojim neumnim delovanjem logično popolnoma odstranili iz stranke, če se jih pravočasno ne reši! Pa naj potem »Volksštima« še en cel teden molči ali pa celo večnost. Ce hoče govoriti, pa naj dokaže, da ni bilo Golouhovstvo tisto, ki je mariborskemu delavstvu vrinjalo Kocmurjevce kot »pravoverne socialiste«, dočim je legitimno organizacijo neprestano psovalo, češ, da je privesek enega samega človeka, ne pa združenje svobodnih ljudi, ki jim je tisti človek samo eno izmed orodij izvrševanje njihove socialistične volje. In če hoče »Volksštima« še nadalje govoriti, pa nai dokaže, da ni stala v ljubljanskem volilnem boju s svojimi simpatijami na strani tiste lažisocialistične, skupinice ki je izlila na nadčloveško delo ljubljanske organizacije SSJ največ volinega gnoda, ki se je zgolj iz tega namena zvezala z najbolj umazanima strankama na Slovenskem v najumazanejši mandatarski kompromis. O, ne bomo molčali, ne! »Volksštima« naj se le pripravi na še vse hujše reči, ki jih bo naš »provokater« povedal v kratkem mariborskemu proletariatu na nje naslov in na naslov elementov, kateri jo vzdržujejo pri njenem sedanjem malomeščanskem, antisocialističnem življenju. Ali right — smo rekli že davno tega! Iz Seja Pokrajinskega načelstva SSJ In KDZ se bo vršila v torek dne 5. dec. ob 13- v uredništvu »Napreja«, Dnevni red važen — točna udeležba dolžnost. Soarugi! Kdor hrepeni po socialistični znanosti in vedi, pozor! — Diskusijski večeri se bodo zopet pričeli, in sicer se bodo vršili redno vsak četrtek ob 7. zvečer v Gaberj h v gostilni g. Svetla. — Sklenili smo skrbeti za vedno zan:miva predavanja. Na žel;'o sodrugov se bo tudi predavalo o predmetih, katere si bodo sami želeli. — Sodrugi in sodružice. če hočete sooznati socializem vsai de’oma. ali če hočete celo delati zani. morate poprej priti do podlaere za to. ki jo boste dobili na diskusrah. če jih boste redno obiskovali. — Prioelfite tudi žene s seboj! — Kad:ti ie med oredavanjem prepovedano. — Krajevni odbor SSJ v Celju. Iz str©**. gfbanla. Odbor codružnice ljubljanskih čev-Iiarsk'h pomočnikov vabi vse svoje člane na shod. ki se bo vršil v Donedeljek. 4. decembra ob ool 8. zvečer v društvenih prostorih. Šelenburgova ulica 6, II. nadstropje levo. Dnevni red ie važen. Naj se zborovania udeleže vsi člani ob določeni uri. — Odbor. Mnik Svobodo« Spl. del. iz. zv. »Svoboda« v Spodnji Šiški. Prihodnja plesna vaja se bo vršila v ponedeljek 4. t. ni., ne pa kakor običajno v torek. — Plesni odsek. Seja »Svobode« v Sp. Šiški. Sodru-ge odbornike že danes opozarjam na važno odborovo sejo, katera se bo vršila v sredo 6. t. m. v Zadružnem domu. — Predsednik. Izjava. Bilo nam je po udeležencih javljeno, da je g. dr. Dinko Puc, na svojem shodu na Barju v nedeljo dne 26. t m. počastil bančno uradništvo z izrazi, ki so zelo dvomljive vrednosti. Smatramo kot svojo dolžnost, da kot strokovna organizacija bančnega uradništva, ki se v dnevno politiko absolutno ne vtika, stopimo izzvani s tako insultacijo pred javnost z nastopno izjavo: 1. Podpisano društvo se kot strogo in izključno samo strokovna organizacija ogiblje vsake politike ter smatra politično prepričanje svojih' članov kot njih privatno zadevo. 2. Konstatiramo, da napad, kot ga je zagrešil g- dr. Dinko Puc napram bančnemu uradništvu bazira v celoti ali na ob- žalovanja vredni neinformiranosti ali pa na vsega obsojanja vredni zlobi. — Ljubljana, dne 28. novembra 1922. — Društvo uradništva denarnih zavodov Slovenije. Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani. Drama: Sobota 2. dec.: »Jack Straw«. Delavska predstava. Izven. Nedelja 3. dec. ob 3. popoldne »Kro-jaček-junaček«. Izven; ob 8. zvečer »Idi-jot«. Izven. Ponedeljek 4. dec.: »Ploha«. Red B. Opera: Sobota 2. dec.: »Carmen«. Red C. Nedelja 3. dec.: »Gorenjski slavček«. Izven. Ponedeljek 4. dec.: Zaprto. Odgovorni urednik : Anton Podbevfiek. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. SLABOST? SLABO SPANJE? Nervoznost? Neveselje-do dela? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Fel-lerjev Elzafluid! Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot kosmetikum za usta, glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši najbolj delujoč kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino 3 dvojna-te ali 1 špecijalaa steklenica 24 dinarjev; 36 dvojnatih ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev in 5% doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Elzatrg št. 252 Hrvatsko. Častna izdava. Podpisani Karol Schmidt, mizarski pomočnik v Celju, obžalujem in preklicem tem potom vse neosnovane očitke, s kojimi sem žalil dr. Korošca, načelnika SLS na zborovanju Jugoslovanske strokovne zveze, dne 26.t.m. v Narodnem domu v Celju. Celje, dne 27. nov. 1922. Karol Schmidt 1. r. Moderna spalnica iz orehovega lesa, nova, še nerabljena, se po zelo ugoHni ceni proda. Vpraša se pri Walter Stemberger, Mengeš pr Ljubljani. Razpis. Vsak, kdor hoče vsaj de-lomo poznati socializem in biti socialist, naj čita knjigo „So«‘iali/em in verau. Naroča se pri ta>n:štvu SSJ, Ljubljana, poštni predal 168, in stane lepo in trdno vezana 9 Din. bro- - - - širana pa 7 Din. Pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev V Zagrebu je razpisanih nekaj pravniških, inženirskih, zdravniških, računskih in služabniških mest Natančnejši pogoji in zahteve so navedene v razpisu, ki je objavljen v vseh uradnih listih naše države. Rok razpisa traja do vključno 9. decembra 1922. ■ Ml ■■lin m m mmm ir—.m ■ — I Po znižan? ceni priporoča svojo veliko izbiro | modernih klobukov Modni salon Stuch!y-Maške Židovska ulica 3. ■■■■■■■besuh Znižana šEE cene ES* IBM rassr.i KB2TU pn A.ŠiNKOVJC nasl. SC. soss, Ljubljana, Mast- j trg 19. j Zimska sezona I j jj Lastni izdelki I j Manufaktura - Moda - Konfekcija Drago Sdiwab trg 81. 3 LjUbijSRS Pvornl trg Si 3 priporoča speci.jelno serijske izdelke, kakor zimske suknje. raglane m dne in športne obleke usnjene suknjiče in ra