Na predvečer največjega slovenskega kulturnega praznika je bilo letos najbolj slovesno v Vesci. Kljub mrazu, ki je vztrajno grizel v kosti, se je med mlaji v središču vasi stiskalo več tcc obiskovalcev. Vsi smo prišli na počastitev slovenske kulturne dediščine, na katero smo bili kot prebivalci občine Vodice tokrat še posebno ponosni. Stali smo namreč pred rojstno hišo našega rojaka, znanega slovenskega umetnika, Matije Koželja. Njemu je bil posvečen ta večer in v njegov spomin smo skupaj odkrili spominsko ploščo na pročelju njegovega nekdanjega doma.
V spomin velikim umetnikom
Jerneja Kimovec Matija Koželj in France Prešeren
ijt : k ii i In" sr i TJ.1W3wi1l
J	" -i i P L I • liL hI
i * G MATIJA KOŽEIJ
■um Ai| iill ihl.iulu ih kslturni Jv-Hi >■ i LUII Lirk^UUl JtrVrttto«tMi'tftiiil
7. februarja je minilo 164 let od rojstva slovenskega slikarja in ustvarjalca velike kulturne zapuščine Matije Koželja. Prireditev je potekala v čast njegovemu življenju in delu, obenem pa so organizatorji v njej domiselno združili več vrst umetnosti, pesem, sliko in poezijo, ter se tako poklonili tudi našemu poetu brez primerjave, Francetu Prešernu. Pravzaprav bi lahko simbolično rekli, da je France Prešeren svoj dar v nekoliko spremenjeni obliki predal Matiji Koželju; ravno v času ko je naš največji pesnik preminil, se je namreč mladi Matija začel zavedati svojih edinstvenih sposobnosti. Te so najprej opazili njegovi starši in bratje. Posebno ga je spodbujal brat Jernej, nato pa je njegov duhovni vodja postal takratni vodiški kaplan Mihael Peternel. Po njegovi zaslugi je Matija prestopil prag risarske šole v Ljubljani, ki jo je obiskoval dve leti. Kljub temu da pozneje na likovno akademijo ni mogel, ni izgubil volje in poguma in je ustvarjal naprej. V mladosti je predvsem rad slikal portrete, prva naročila pa si je priskrbel s prerisovanjem slik že uveljavljenih umetnikov. Pozneje se je poročil in preselil v Kamnik, kjer je zgradil svoj domači atelje. Veliko je tudi potoval po sosednjih državah in se tako dodatno izobraževal. V skladu s takratnimi evropskim trendom je oblikoval tudi svoj prepoznavni slog slikanja. Uvrščamo ga med t. i. poznonazarenske slikarje, katerih značilnosti so predvsem slike z religiozno in zgodovinsko tematiko s poudarkom na pripovednosti in poučnosti. Slikarji te smeri so namreč s svojimi umetninami želeli krepiti tudi versko in narodno zavest. Zato so večinoma upodabljali lepše dogodke iz krščanske zgodovine, Marijo, Jezusa kot otroka in svetnike; pogost motiv so bile tudi krajine in prizori iz narave. Figure Matije Koželja lebdijo na oblakih,
obrazi so lepi in idealizirani. Čopič je usmerjal mehko, a natančno in čisto, tako da njegove umetnine tudi odlično dopolnjujejo arhitekturno zasnovo prostora, kar lahko občudujemo v približno 50 cerkvenih objektih po Sloveniji. V svojem skoraj 50-letnem ustvarjalnem obdobju (umrl je leta 1917) je poslikal več kot 130 oltarnih in drugih slik, 22 križevih potov in scensko oblikoval 14 božjih grobov. Njegovo prvo ohranjeno delo pa si imamo vendarle čast ogledovati v domačih krajih. Gre za sliko sv. Lucije v cerkvi na Skaručni. Tudi številne druge cerkve v naši občini so dobile njegov pečat: poslikave v župnijski cerkvi sv. Marjete, križev pot v repenjskem samostanu in v cerkvi v Šinkovem Turnu, deli šmarnogorske in zapoške cerkve itd. Vso njegovo zapuščino smo si lahko skozi prireditev ogledovali na belem platnu pred hišo, nize slik pa je spremljala slovesna glasba. MPeZ Biser ter združeni cerkveni zbori iz Vodic, Zapog, Repenj, Skaručne in Šinkovega Turna so pod vodstvom Spele Vrtačnik namreč zapeli več Prešernovih in drugih znanih slovenskih pesmi. Takoj po pozdravu godbenikov iz Vodic so dogodku dodali pridih pomembnosti z brezhibno odpeto himno, potem pa so z glasbenimi utrinki ves večer skrbeli za dobro počutje naših ušes; pozornost oči si je tako ali tako v popolnosti prislužil Matija Koželj.
Ko nam je voditeljica Tanja Dominko razkrila nekatere podrobnosti iz življenja omenjenega mojstra, smo se bolj živo zavedli pomena slovenske kulture in umetnosti. Se bolj zavzeto pa je o tem spregovoril župan Brane Podboršek. Osvetlil je napore slovenskega naroda za ohranitev svoje kulturne in nacionalne identitete. Menil je, da so Slovenci od začetka svojega obstoja ustvarili mnogo zanimivega, a vendar Prešernovim poezijam ob bok še danes ne upamo postaviti ničesar. Je pa možnosti za delanje dobrega in za prispevek k napredku lastnega naroda veliko in eno izmed njih je kar najbolje izkoristil Matija Koželj. In tako kot sta Prešeren in Koželj začela kot posameznika ustvarjati zgodovino celega naroda, se moramo tudi vsi mi kot posamezniki truditi za ustvarjanje zgodovine naše občine. To pomeni, da imamo skupno odgovornost do naslednjih generacij. Ohraniti moramo kulturne dosežke, na katere smo vsi ponosni,
in obenem skrbeti, da bodo doma v prostoru sožitja, prijateljstva in medsebojnega spoštovanja.
S tem se je strinjal tudi dr. Anton Štrukelj, župnik iz Zapog. Dejal je, da naša skrb danes v prvi vrsti prav gotovo velja mlademu rodu in njegovi prihodnosti. Vsak človek je prejel dragocene darove, ki jih mora razvijati. To pomeni, da vsak naredi iz svojega življenja nekaj lepega in da se vsi naučimo občudovati to lepo, dobro in plemenito, saj velika dela dvigajo človekovega duha in so hkrati tudi razlog za hvaležnost. Sicer pa se je dr. Strukelj še zahvalil svojemu kolegu Francu Mervarju, ki je že pred leti dal pobudo za obeležitev spomina na našega soobčana, ter županu, ki je njegovo zamisel rad sprejel in na ta dan tudi uresničil. Dodal je, da bo temu dogodku najverjetneje sledila še vrsta drugih dejanj. Med njimi je omenil izdelavo Koželjeve poti, na kateri bomo (upamo) nekoč vsi lahko občudovali bisere, ki nam jih je mojster zapustil.
Potem pa je prišel čas za najpomembnejši dogodek večera. Oba govornika sta skupaj stopila do spominske plošče in jo tudi uradno odkrila. To je bila iztočnica za začetek slavja, ki se je nadaljevalo v pozne večerne ure. Pred sklepom prireditve smo sicer slišali še Matejo Seršen na lastnoročno izdelani "frajtonarici", za slovo pa so nam godbeniki vsaj malo ogreli podplate. Voditeljica se je zahvalila vsem nastopajočim in gostom ter hkrati vse povabila k prigrizku in zdravici v znak veselja, prijateljstva in spodbude za nadaljne podobne projekte. Dejstvo, da se je povabilu odzvalo lepo število občanov in da je bila organizacija dogodka primerljiva s podobnimi prireditvami kjerkoli po Sloveniji, priča, da se dobro zavedamo pomena naših kulturnih vrednot in da znamo ceniti edinstvenost in lepoto. Seveda je tako edino prav.
Kultura bivanja po meri ljudi
¿^lenka Jereb
Pred kratkim sem v enem od naših časopisov zasledila članek o Sloveniji kot zelo ugodni tržni niši na trgu nepremičnin. Namesto da svojo zemljo ohranjamo našim potomcem, jo za majhne denarce razprodajamo tujcem, ti pa kujejo svoje dobičke ter jo po veliko višji ceni razprodajajo naprej. Čeprav se včasih zdi, da imamo Slovenci šibko samopodobo, pa je vendar med nami mnogo takih, ki smo ponosni na svojo identiteto, zgodovino, na svojo kulturo, predvsem pa cenimo državo, ki nam predstavlja dom, toplino in dobro počutje med ljudmi, s katerimi bivamo. Ob kulturnem prazniku vsako leto razmišljamo o veličini slovenskega naroda, ki se je kljub svoji majhnosti moral skozi stoletja zgodovine nenehno potrjevati in dokazovati. Letos pa ima to razmišljanje za našo občino še poseben pomen. Svetniki so na prvi letošnji seji obravnavali avtorsko študijo vsebinske in urbanistične zasnove novega centra Vodic, ki je zasnovan na delu območja današnjega Kopitarjevega trga. Obstoječa študija Trga slovenske zastave izpričuje zgodovino našega naroda in daje pomembno težo zastavi kot pomembnemu državnemu simbolu, ki se počasi vrača v zavest Slovencev. Upošteva tudi kulturo bivanja po meri ljudi, ki želimo ohranjati izročila naših prednikov, in ne
želimo živeti v soseski sodobnih blokov in stavb, ki nikakor ne sodijo v občino Vodice. Daje dušo našemu kraju in ljudem, ki si želimo, da se ohranja tradicija, ki so jo naši predniki hranili in prenašali iz roda v rod, hkrati pa prispeva k širši prepoznavnosti naše občine v globalizaciji sveta, ki se ji ne moramo izogniti. Glede na dejstvo, da je večina stavb splošnega družbenega pomena v zelo slabem stanju, se nam ponuja možnost, da po predstavitvi občanom skupaj zasnujemo središče, ki bo po meri ljudi, ki bo ponujalo možnost druženja in medsebojnega srečevanja na območju, ki bo zaprto za promet. Morda se bodo pod vaškimi lipami spet sklepali pomembni dogovori ali pa bo to le zbirališče družabnih ljudi. Da pa smo ponosni na svoje umetnike in naše prednike, smo dokazali na proslavi v Vesci, kjer je župan Brane Podboršek skupaj z zapoškim duhovnikom Antonom
Štrukljem odkril ploščo stvaritelju številnih fresk Matiji Koželju. Poročamo tudi o tradicionalnem veleslalomu na Krvavcu, s katerim smo po Prešernovi meri proslavili slovenski praznik. Ker pa nam je letošnja zima naklonjena, ker mraz ščipa v lica in se zajeda v naše kosti, so športniki dodobra prišli na svoj račun. Po vseh krajih naše občine so se odvijale številne tekme v skokih, sankanju in smučanju, tako da se je marsikdo težko odločil, katere se bo udeležil. Ne prezrite strani občinske uprave, ki vas vabi na zbore občanov in vas seznanja s pomembnimi informacijami.
V teh mrzlih dneh ne pozabite na živali, ki potrebujejo našo naklonjenost, predvsem pa sprehajajte svoje hišne ljubljenčke na vrvicah, da ne boste prišli navzkriž z zakonom. Kazni za umorjeno gozdno žival, ki jo povzroči pes, so, kot nam sporočajo lovci, zelo visoke.
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije pod zaporedno številko 462.
Izdajatelj: Občina Vodice, Kopitarjev trg 1, Vodice
Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno.
Izhaja mesečno v 1450 izvodih.
Odgovorna urednica: Alenka Jereb
Tisk: Kubelj, d.o.o.
Datum natisa: februar 2006
Naslov uredništva: Kopitarjev trg 1, 1217 Vodice
Elektronski naslov uredništva: kopitar.vodice@siol.net,
Javno občinsko glasilo Kopitarjev glas na medmrežju:
www.vodice.si,
Slika na naslovnici: Robert Hočevar
Sporočilo bralcem
Odgovorna urednica si pridružuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Pisma bralcev naj ne bodo daljša od ene tipkane strani oziroma naj vsebujejo največ 2000 računalniških znakov. Disket in neobjavljenih pisem ne vračamo.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Vse prispevke sprejemamo do osmega v mesecu.
V spomin velikim umetnikom
Občinska uprava poroča:
Kultura bivanja po meri ljudi, Župan Občine Vodice sklicuje zbore občanov, Občina pripravlja prodajo zemljišč za gradnjo, Kaj plačujemo s položnico za komunalne storitve?, Spremembe pravilnika o plačilu staršev za programe v vrtcih povzročile precejšnje razburjenje staršev
Seja sveta:
6. izredna seja
Aktualno:
Župan preveril izvajanje storitev dostave toplega obroka, Oskrbovanec zadovoljen s pomočjo na domu, Področno prvenstvo OS v judu, Šola za starše v vrtcu Skratek Svit Občni zbor PGD Vodice
Intervju:
S skrbno nego in toplo besedo prinaša vedrino med svoje oskrbovance
Občni zbori:
Občni zbor PGD Polje, Občni zbor ŠPD, Gams 2006
Karitas:
Župnijska Karitas Vodice nadaljuje z dobrodelnostjo
Društva:
Opozorilo, Enodnevni izlet Biserčkov po Dolenjski, Skupaj se imamo fletno
Šport:
Hitreje, višje, močneje, Na vodiški "velikanki", Smučarski skoki na Selu, Sneg in mraz omogočila obilo zimskih užitkov, Sonce, polarni mraz in 54 udeležencev
Otroški kotiček
Oglasi, Zahvale Prešerno na Krvavcu
Župan Občine Vodice sklicuje zbore občanov v naslednjih terminih:
-	v torek, 7.3. 2006, ob 19. uri v domu PGD Zapoge - za vasi: ZAPOGE, DORNICE, TOROVO;
-	v sredo, 8.3. 2006, ob 19. uri v domu PGD Repnje - za vasi: REPNJE, DOBRUŠA;
-	v četrtek, 9.3. 2006, ob 19. uri v domu PGD Polje - za vas: POLJE;
-	v torek, 14.3. 2006, ob 19. uri v Domu krajanov Utik - za vasi: UTIK, BUKOVICA, KOSEZE, SINKOV TURN, SELO, VESCA;
-	v ponedeljek, 20.3. 2006, ob 19. uri v Domu krajanov Skaručna - za vasi: SKARUČNA, VOJSKO, POVODJE;
-	v sredo, 22.3. 2006, ob 19. uri v dvorani Kulturnega doma Vodice - za vas: VODICE.
Občina pripravlja prodajo
-fl • • x X-	-g •
zemljišč za gradnjo
Rado Čuk - višji svetovalec II
Ko se skozi Vodice peljete od avtoceste proti Mostam, je velika verjetnost, da boste sli po Kamniški, morda pa tudi po Vodiški cesti. Ni potrebno prav daleč, da pod cerkvijo zagledate skoraj nepozidan travnik. Gre za območje, kjer je že pred 20 leti Občina Ljubljana Šiška odkupila večino zemljišč, sprejela zazidalni načrt in predvidela pozidavo, ki pa se še ni zgodila.
V preteklem letu je bil zato sprejet spremenjen in dopolnjen zazidalni načrt (ZN ŠS 14/1-1 Vodice 1 faza - del). Malo pred novim letom je Občinski svet imenoval posebno komisijo za vodenje in nadzor postopka prodaje teh zemljišč. Od tedaj so bili narejeni naslednji koraki:
-	priprava pravnega pregleda stanja nepremičnin,
-	začeli so se pogovori o zamenjavi ali odkupu tistih delov, kjer so lastniki zemljišča fizične
osebe,
-	v pripravi je cenitev nepremičnin,
-	prav tako se že izvaja pogodba o pripravi programa infrastrukturnega opremljanja zemljišč.
Od javne razgrnitve občinskega lokacijskega načrta naprej se marsikdo oglasi z vprašanjem, kdaj bo mogoče začeti z zidavo, ali bo občina prodajala zasebnim investitorjem ali bo prodala celotno zemljišče enemu ponudniku ipd.
Na podlagi dosedanjih pogovorov je mogoče za občino izluščiti vsaj dva pomembna cilja: Doseči čimboljši ekonomski učinek in ob morebitni prodaji posameznih parcel v čim večji meri ugoditi domačinom. Zato je zelo primerno, da morebitni kupci, sicer zgolj informativno, pa vendarle v primeru resnega namena čimprej to svojo namero posredujejo občinski upravi, da bi pri nadaljnjih postopkih priprave prodaje lahko upoštevala čim realnejše število morebitnih individualnih kupcev - domačinov.
Kaj plačujemo s položnico za komunalne storitve?
Damjan Stanonik, univ. dipl. polit., Miran Sire, univ. dipl. org.
Posamezne postavke, ki jih najdemo na položnici za porabljeno pitno vodo, predpisuje vrsta republiških in občinskih aktov
Pri zadnjem poračunu (pri položnicah, za december 2005) se je pojavilo kar nekaj vprašanj v zvezi s tem, kaj uporabniki storitev JP Komunala Vodice, d.o.o. plačujemo z mesečno položnico. Na tem mestu skušamo na čim bolj jasen in razumljiv način obrazložiti vsebino položnice oziroma računa za mesečne komunalne storitve.
JP Komunala Vodice, d.o.o. je po Odloku o lokalnih gospodarskih javnih službah v Občini Vodice ter svojem ustanovitvenem odloku izvajalec obveznih gospodarskih javnih služb oskrbe s pitno vodo ter odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode. Skladno s tem uporabnikom (občanom, fizičnim in pravnim osebam) te storitve tudi zaračunava ter jim pošilja mesečne fakture oz. položnice. Velja poudariti, da se te po svoji vsebini oz. strukturi v ničemer ne razlikujejo od tistih, ki so jih izstavljali predhodni upravljavci/vzdrževalci sistema (JKP Prodnik, JP Vodovod-Kanalizacija, Občina Vodice) in kakršne v principu izstavljajo vsi izvajalci teh javnih služb.
V osnovi imamo v naši občini dve vrsti položnic, in sicer:
-	položnice za uporabnike, ki še niso priključeni na kanalizacijsko omrežje ter
-	položnice za uporabnike, ki so že priključeni na kanalizacijsko omrežje.
Na prvih najdete naslednje postavke:
1. Voda - normalna poraba
Cena za m3 porabljene pitne vode je 87,00 SIT za fizične osebe in 141,89 SIT za pravne osebe. Navedeno ceno vode je potrdil Občinski svet Občine Vodice na svoji seji dne 14.02.2000 in se od takrat ni spremenila.
Voda se obračunava na podlagi mesečne akontacije (predvidena poraba vode na podlagi porabe vode v preteklosti). Dvakrat letno se na terenu izvede dejanski
popis stanja vodomerov, kar je podlaga za poračun porabe vode. S tem se ugotovi, ali je bila z akontacijami zaračunana točna količina porabljene pitne vode. Posledično se razlika premalo obračunane vode zaračuna, morebitni presežek že plačane vode pa se poračunava z akontacijami v naslednjih mesecih. Uporabniki se prevelikim poračunskim zneskom lahko izognejo s sporočanjem točnega stanja vodomerov neposredno našemu javnemu podjetju (do 3. v mesecu na tel. 01 833 26 25).
Cena vode je torej nespremenjena od 01.03.2000. Je med nižjimi v Sloveniji in dejansko ne pokriva niti stroškov rednega, kaj šele investicijskega vzdrževanja vodovodnega sistema. Položnice v januarju so bile pri nekaterih uporabnikih višje, ker je bil izveden poračun za osem mesecev ali več.
2. Republiško vodno povračilo:
Gre za republiško dajatev, ki se steka v državni proračun, izvajalec javne službe pa jo je uporabnikom dolžan zaračunavati skupaj z vodarino. Vodno povračilo se plačuje za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč v lasti države. Država je dolžna zbrana sredstva porabljati za izvajanje državnih javnih služb s področja vodarstva, za investicije in vzdrževanje (državne) vodne infrastrukture ter morebitnih odškodnin s tem v zvezi.
Republiško vodno povračilo je določeno na podlagi Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), Uredbe o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/02) ter Sklepa o določitvi cene za osnove vodnih povračil za rabo vode, naplavin in vodnih zemljišč, ki ga izda Vlada Republike Slovenije. V letu 2005 je bila njegova višina oziroma cena 13,10 SIT. Za leto 2006 pa je bil ta sklep izdan dne 05.01.2006 (Uradni list RS, št. 4/06 ) ter določa zvišanje cene na 13,30 SIT.
Navedena postavka se bo tako na položnicah za leto 2006 povečala za 0,20 SIT pri m3 porabljene vode. JP Komunala Vodice v državni proračun odvaja tudi
vodna povračila za del izgubljene vode (požarna voda, napake, izgube na sistemu), za razliko od nekaterih drugih upravljavcev, ki tudi ta del prevalijo na končne uporabnike, kar se posledično odraža v višji ceni vodnega povračila.
3. Stevnina:
Sredstva, zbrana na podlagi plačane števnine, se porabljajo strogo namensko, in sicer za menjavo števcev. Obračunski vodomeri morajo biti skladno z Zakonom o meroslovju (Uradni list RS, št. 22/00) in Pravilnikom o meroslovnih zahtevah za vodomere (Uradni list RS, št. 26/02) zamenjani oz. umerjani vsakih pet let.
Cena pokriva storitev redne menjave vodomera (demontaža, montaža, vodomer, tesnilni in spojni material, prevozni, manipulativni ter administrativni stroški), potrdil pa jo je Občinski svet Občine Vodice s Sklepom o določitvi cene števnine pri oskrbi s pitno vodo (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 9/04 in 6/05). Znesek se skladno s sklepom dvakrat letno usklajuje z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin v RS. Cena je odvisna od dimenzije / nazivnega premera vodomera. Za najbolj običajne vodomere dimenzije DN 20 mm trenutno znaša 480,44 SIT.
Naj ob tem še dodamo, da prejšnji upravljavci / vzdrževalci vodovodnega sistema vse do leta 2004 niso izvajali svoje zakonske dolžnosti redne menjave vodomerov. Zato je v zadnjih dveh letih potekala intenzivna menjava vodomerov (Sinkov Turn, Koseze, Vodice, Torovo, Vesca, Dornice), ki se bo nadaljevala tudi v letu 2006. Predvidoma se bodo vodomeri v letošnjem letu menjali predvsem v naseljih: Dobruši, Povodju, Repnjah, Vojskem in Zapogah.
Stevnina je torej namenjena zakonsko predpisani menjavi vodomerov. Porablja se strogo namensko ter pokriva zgolj stroške storitve menjave.
4. Republiška okoljska dajatev:
Republiško okoljsko dajatev je dolžan plačevati vsak, ki z odvajanjem odpadnih voda (zlasti uporabljeno pitno vodo) obremenjuje okolje. Predpisuje jo Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04), podrobneje pa jo določa Uredba o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 123/04, 142/04 in 68/05). Z gradnjo kanalizacijskega sistema in predvsem čistilnih naprav se obremenitev okolja zmanjšuje, posledično pa tudi okoljska dajatev.
Kmetovalci, ki izvajalcu javne službe predložijo ustrezno vlogo, so za del vode, ki se porablja izključno za kmetijske namene in dodatno ne obremenjuje okolja, oproščeni plačila okoljske dajatve.
Okoljska dajatev je prihodek proračuna Republike Slovenije. Občini je omogočeno, da zbrana sredstva iz naslova te dajatve zadrži, če jih namensko porabi za gradnjo oz. posodobitev sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih voda. O tem odloči Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje z upravno odločbo.
Vlada z vsakoletnim sklepom (za leto 2006 v Uradnem listu RS, št. 120/05) določi ceno za enoto obremenitve voda, na podlagi katere se izračuna ceno okoljske dajatve po m3. Zaradi vladnega dviga cene za enoto obremenitve voda za leto 2006 se bo posledično zvišala tudi okoljska dajatev in bo letos znašala 107,30 SIT (tekom leta so sicer možni manjši popravki).
Okoljsko dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda torej predpisuje država, porablja pa se za gradnjo kanalizacijskega sistema. Sorazmerno s širjenjem sistema za odvajanje in čiščenje odpadnih voda naj bi se v principu zmanjšala.
5. Taksa za vzpostavitev kanalizacijskega sistema
Takso za vzpostavitev kanalizacijskega sistema izvajalec javne službe zaračunava na podlagi Odloka o uvedbi takse za vzpostavitev kanalizacijskega sistema in čistilne naprave v Občini Vodice iz leta 2000 (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 4/00 in 6/02). Višina takse je 40,00 SIT/m3 porabljene vode. Tako zbrana sredstva so namenjena vzpostavitvi kanalizacijskega sistema v občini.
Novela odloka iz leta 2002 je prinesla dopolnilo, da so uporabniki upravičeni do oprostitve povračila za priklop na kanalizacijsko omrežje v višini že plačane občinske takse. Podobno kot pri republiški okoljski dajatvi so kmetje za vodo, ki se porablja za kmetijske namene, plačila te takse oproščeni.
Vsa zbrana sredstva takse za vzpostavitev kanalizacijskega sistema se torej upoštevajo pri povračilu za priklop na kanalizacijsko omrežje - lahko rečemo, da gre za neke vrste dolgoročno varčevanje za kanalizacijski priključek.
Na drugih vrstah položnic (uporabniki, ki so že priključeni na kanalizacijsko omrežje) najdemo enake rubrike kot na prvih, le da je pod točko 5. zaračunana kanalščina. Ti uporabniki občinske takse za vzpostavitev kanalizacijskega sistema ne plačujejo več.
6. Kanalščina:
Višino oziroma ceno kanalščine za m3 porabljene vode je potrdil Občinski svet Občine Vodice s Pravilnikom o povračilih za priklop na vodovodno in kanalizacijsko omrežje v oktobru 2002. Tudi novi pravilnik (Uradno glasilo Občine Vodice, št. 6/05) povzema enako ceno, ki znaša 258,00 SIT.
S ceno kanalščine je uporabnikom zagotovljena storitev odvajanja in čiščenja odpadnih voda (obratovanje, vzdrževanje in enostavna reprodukcija kanalizacijskega sistema in čistilne naprave).
Kanalščino torej plačujejo le uporabniki, ki so priključeni na kanalizacijsko omrežje. Cena ostaja nespremenjena od leta 2002.
V	vsaki od navedenih rubrik je potrebno prišteti še 8,5 % davek na dodano vrednost, kot ga določa Zakon o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 89/98 ter spremembe in dopolnitve).
V	nadaljevanju položnice je pisna obrazložitev akontacije oz. poračuna (popis ali menjava vodomera), kontaktni podatki za sporočanje napak na javnem vodovodnem omrežju ter napotki za sporočanje stanja vodomera.
Kot ste lahko razbrali iz obrazložitev, imajo vsi zneski, ki so navedeni na računih, pravno podlago v predpisih države ali občine. Če ste bili pozorni na datume sprejema posameznih cen, ki jih določa oz.
potrjuje občina, ste lahko ugotovili, da se v zadnjem mandatnem obdobju niso višale. (Opravljene so bile zgolj nekatere uskladitve cen, ki jih določajo odloki.) Nekatere informacije o podražitvah, ki naj bi jih določilo kar komunalno podjetje, lahko tako ovržemo kot neresnične.
Prav je, da se na tem mestu še enkrat opravičimo našim uporabnikom, ki ste v mesecu januarju prejeli položnice oziroma račune z napačnim zneskom. Vzrok je bila sistemska napaka na novih računalniških programih, ki jih uporablja naše javno podjetje. Naredili smo vse potrebno, da je bila napaka odpravljena, preveč plačane zneske pa smo vam odšteli s položnicami, ki ste jih prejeli v februarju.
Upamo, da vam bo zapis v pomoč pri prebiranju računov oziroma položnic, ki vam jih izdaja JP Komunala Vodice, d.o.o.. Za dodatne informacije lahko pokličete na tel. št.> 01 833 26 25 v času uradnih ur: ponedeljek, sreda in petek od 10:30 do 12:00 ter še v sredo od 14:00 do 17:00 ure.
Vpis v vrtec Skratek Svit Vodice
Spoštovani starši!
Vabimo Vas, da vpišete svojega otroka v naš vrtec:
SKRATEK SVIT VODICE, enoto v UTIKU in SKARUCNI. Za šolsko
leto 2006/2007 vpisujemo otroke do konca meseca aprila. Vlogo za vpis dobite v vrtcu {kratek Svit.
Lahko nas pokličete na telefonsko številko 8324 992 ali nas obiščete vsako sredo med 13. in 16. uro.
Z veseljem Vam bomo pokazali naše vrtce, se vam predstavili in odgovorili na vaša vprašanja.
Kolektiv vrtca Skratek Svit
Spremembe pravilnika o plačilu staršev za programe
v vrtcih povzročile precejšnje razburjenje staršev
Zakaj so
mesečni prispevki nekaterih staršev višji?
Lilijana Djerkovic, prof. soc. in zgod.
Predšolska vzgoja ima pri vzgoji otrok prav poseben pomen. Predstavlja prvo organizirano stopnjo vzgoje in prvi pravi stik otrok s svojimi vrstniki in vzgojitelji. Zelo pomembno je prizadevanje, da čim več otrokom omogočimo vključitev v predšolsko vzgojo že v zgodnjem otroštvu. Toda ob vse pogostejšem spreminjanju zakonodaje za plačilo programov v vrtcih in zviševanju stroškov za predšolsko vzgojo je to tudi za starše zelo zahtevna in tudi draga naloga.
Konec leta 2005 je Ministrstvo za šolstvo in šport namreč objavilo spremembo pravilnika o plačilu staršev za programe v vrtcih in na ta način naložilo dodatno finančno breme večini staršev, najbolj pa je prizadelo kmete in samostojne podjetnike. Ti so namreč po novem pravilniku razvrščeni za en, dva ali celo več razredov višje kot lani, in sicer glede na višino katastrskega dohodka oziroma prihodkov od dejavnosti. To je povzročilo precejšnje razburjenje staršev, predvsem tistih, ki so bili uvrščeni kar za nekaj razredov višje kot prej. Najhujše nasprotovanje je povzročilo določilo pravilnika, po katerem se za uvrstitev v plačilne razrede pri kmetih upošteva katastrski dohodek starša.
V	Vodicah je kar nekaj primerov, ko se je plačilo povečalo za več razredov. Večinoma so to kmetje. Na podlagi dejanskih podatkov iz vlog pa statistični izračuni v Občini Vodice o spremembah kažejo, da so povprečno v letu 2006 vlagatelji uvrščeni v 3,03 plačilni razred, kar ni veliko več v primerjavi z letom 2005, ko je poprečje bilo 2,64 plačilni razred.
V	poprečju torej ne gre za bistveno povečanje prispevkov, ker pa govorimo o poprečju, to ne velja za tiste posameznike, ki so se jim prispevki občutno povečali.
V	Občini Vodice je bilo za koledarsko leto 2006 oddanih 129 vlog za sprejem otrok v vrtec. Od tega je 132 otrok v vrtcu Vodice,
ostalih 18 pa obiskuje druge vrtce. Poprečni dohodek na družinskega člana pri prosilcih je 108.752,00 SIT (poprečna bruto plača v RS je 267.571,00 SIT). Glede na poprečni dohodek na družinskega člana se določi tudi denarni znesek, ki ga morajo zagotoviti starši. Tako se prosilci razporedijo v 9 plačilnih razredov-, od razreda 0 do razreda 8. Višji je razred, višji je denarni prispevek. V plačilnem razredu 0 je obiskovanje vrtca brezplačno. Do njega so upravičeni le tisti vlagatelji, ki prejemajo denarno socialno pomoč. Prosilci, ki so razporejeni v plačilni razred 8, pa plačujejo najvišje prispevke.
Znano je, da Zakon o vrtcih določa, da največji del stroškov predšolske vzgoje krijejo občine iz svojega proračuna. Od posamezne občine pa je odvisno, ali za predšolsko dejavnost zagotavlja le toliko, kolikor je po zakonu dolžna ali pa zagotovi tudi kaj več sredstev. Ker se zavedamo pomena predšolske vzgoje za našo občino, smo tej dejavnosti v zadnjih dveh letih namenili zelo veliko sredstev, veliko več, kot nam jih narekuje zakon.
Tako smo v preteklem koledarskem letu samo za vzgojnine namenili 87 milijonov SIT v Vrtcu Vodice in 13 milijonov SIT za otroke, ki obiskujejo druge vrtce v ljubljanski in drugih občinah. Poleg vzgojnin občina financira še materialne stroške vrtca, za katere je v letu 2005 prispevala približno 10 milijonov SIT. Prav tako pa financira druge operativne in tekoče stroške. Ne gre pozabiti, da je lani Občina Vodice za izgradnjo novega vrtca v Vodicah namenila kar 250 milijonov SIT.
Tabeli prikazujeta uvrstitev vlagateljev v posamezne plačilne razrede v letih 2005 in 2006. Iz tabel je razvidno, da je bilo v letu 2005 največ vlagateljev uvrščenih v prvi plačilni razred (36 vlagateljev), v letu 2006 pa v drugi plačilni razred (41 vlagateljev). Iz tabele za leto 2006 je razvidno, da je v Občini Vodice še vedno največ prosilcev, in
sicer 54, umeščenih v prvi in drugi plačilni razred, kar pomeni, da je skoraj polovica otrok v teh dveh razredih. Razliko od prispevka, ki ga plačujejo starši in polne cene vrtca, pa še naprej, tako kot doslej, zagotavlja Občina Vodice.
STATISTIČNI PODATKI NA PODLAGI VLOG ZA 2006
plačilni	število	število
razred	vlog	otrok
0	1	]
1	19	33
2	36	4]
3	21	30
4	21	22
5	16	17
6	9	9
7	3	4
8	3	3 skupaj	129	160
STATISTIČNI PODATKI ZA LETO 2005
plačilni	število	število
razred	vlog	otrok
071]
1	29	36
2	22	3]
3	27	27
4	14	19
5	7	7
6	6	7
7	5	5
8	1	2 skupaj	]]8	]45
6. izredna
seja
10. 2. 2006
Alenka Jereb
Trg slovenske zastave -idejna zasnova novega centra občine Vodice
Osrednja tema prve letošnje seje je bila študija urbanistične zasnove novega centra Vodic, ki ga je svetnikom kot avtorsko delo predstavil Damjan Stanonik. V svojem uvodnem govoru je pojasnil, da ga je pri oblikovanju idejne zasnove vodila predvsem misel ponuditi občankam in občanom boljšo kakovost življenja, občini zagotoviti istovetnost oziroma identiteto s prostorom ter večjo prepoznavnost v širšem prostoru.
Uvodoma je župan poudaril, da je skrajni čas, da občina pristopi k začetku izgradnje novega centra Vodic. Spregovoril je o neustreznih prostorih, v katerih delujejo občina, zdravstvene ambulante, posta, knjižnica in kulturni dom, ki je tik pred zaprtjem. "Na današnji seji se nam ponuja priložnost, da preučite omenjeno študijo in jo potrdite kot temelj za izgradnjo novega centra," je svetnike nagovoril župan Podboršek.
Kot je povedal Damjan Stanonik, je Trg slovenske zastave zasnoval na delu obstoječega Kopitarjevega trga tako, da bi iz sedanjega nastala dva trga, in sicer Trg slovenske zastave in Kopitarjev trg. Trg slovenske zastave bi zaokrožili štirje osnovni objekti. Cerkev sv. Marjete bo tako postala ena izmed štirih osrednjih objektov novega trga. Nasproti bi postavil občinsko stavbo, na levo in desno stran trga pa še kulturni dom in Slovensko hišo oziroma hišo slovenskih znamenitosti, v kateri bo dovolj možnosti za predstavitev lokalnih znamenitosti in Slovenije v malem. Na
sredi trga bi stalo sedem že obstoječih lip, ki po izročilu predstavljajo povezavo med posvetnim in duhovnim življenjem, sredi teh pa kamniti podstavek v obliki knežjega kamna, v katerega bi bil vsajen drog s slovensko zastavo. Trg bi bil tlakovan s kamninami sedmih slovenskih pokrajin. Ta prostor bi bil zaprt za promet in bi služil medsebojnemu druženju in družabnemu življenju. Na obrobje tega trga, torej na Kopitarjev trg, bi bil umeščen še zdravstveni dom s vsemi potrebnimi ambulantami ter sodoben trgovski center, ki bo izražal potrebe občank in občanov.
S tako oblikovanim in zasnovanim središčem Vodic bi se po Stanonikovih besedah izboljšala kakovost bivanja naših občanov, hkrati pa bomo dali velik poudarek pomenu slovenske zastave kot državnemu simbolu. Ne smemo pozabiti, da je med drugo svetovno vojno velik domoljub Stanko Kocelj s cerkvenega zvonika snel nemško zastavo in namesto nje izobesil slovensko, za kar je bil zaprt in pozneje kot talec tudi ubit. Tako bo nov trg postavljen tudi v spomin na to plemenito dejanje.
V razpravi, ki je sledila, je bilo slišati, da bi morali v zasnovo trga vključiti tudi vodo, saj je sestavni del obstoječega občinskega grba. Svetniki so se spraševali o velikosti finančnega zalogaja, ki bi bremenil občinski proračun. Predlagali so, da se študija predstavi širši javnosti, tako da bi tudi občani lahko prispevali konstruktivne predloge. Pri postavitvi slovenske hiše naj bi v večji meri vključili možnost razvoja turizma. Slišali smo tudi pobudo o postavitvi spominske plošče Stanku Koclju in poimenovanju dvoran v bodočem
kulturnem domu po osebnostih, ki so s svojim delom pripomogle k prepoznavnosti kraja. Damjan Stanonik je poudaril, da so vse pripombe dobrodošle, da bo prav gotovo širša javnost seznanjena s študijo, da resnici na ljubo Vodice nimajo veliko možnosti za turizem, imamo pa možnost, da s postavitvijo takega središča ljudi vsaj za nekaj ur privabimo v naš kraj. O možnosti razvoja turizma je spregovoril še župan, ki je svetnike seznanil z načrtovano izgradnjo Koželjeve poti, ki bo kulture željne popeljala po poti Koželjevih umetnin. Poudaril je, da na tej seji ne govorijo o dokončni obliki trga, zato je še prezgodaj govoriti o finančnem zalogaju. Občina je z Urbanističnim inštitutom Slovenije sklenila pogodbo o izdelavi ocene razmestitve objektov in vrednosti investicije za urejanje zemljišča. Prostor se mora urediti v skladu z veljavnim Zakonom o urejanju prostora, potrebno je izdelati prve študije, nato pa bodo svoje predloge podali tudi občani. Po daljši razpravi so svetniki soglasno sprejeli in potrdili študijo urbanistične zasnove novega centra Vodic, ki se bo ujemala s kulturo bivanja v naši občini.
V nadaljevanju so soglasno potrdili maloprodajno ceno zemeljskega plina, ki se je zaradi nakupne cene pri Geoplinu dvignila na 101,28 SIT/m3 brez DDV. Zaradi intenzivnega urejanja zemljiškoknjižnih zadev je bil sprejet tudi sklep o ukinitvi javnega dobra. V zadnji točki dnevnega reda pa je župan pozval vse stranke in liste, naj zaradi odstopne izjave enega izmed članov Nadzornega sveta občine Vodice do 25. februarja predlagajo svojega člana, ki pa ne sme biti član občinskega sveta ali drugega matičnega delavnega telesa.
AlenkaJereb
Župan preveril izvajanje storitev
dostave toplega obroka
Vsak delavnik predstavniki skupine za ustanovitev Mladinskega centra Vodice odpeljejo kosilo na domove starejših občank in občanov, ki si ga sami zaradi zdravstvenih ali kakršnihkoli drugih razlogov ne morejo pripraviti. V kuhinji OS Vodice pripravijo kosilo, ga skrbno shranijo v namenske posode, ki ohranjajo primerno toploto jedi, predstavniki skupine pa poskrbijo, da je jed čimprej na mizi naših občanov. Sredi februarja jih je obiskal župan Brane Podboršek, saj se je želel prepričati, kako so zadovoljni z omenjeno storitvijo. Z zadovoljstvom lahko zapišemo, da so ponujeno storitev sprejeli z odprtimi rokami. Pohvalili so hrano, jedilnik, hitro dostavo, točnost, hkrati pa izkoristili priložnost in se z županom še pomenkovali, mu zaupali svoje zdravstvene težave, saj vedo, da naš župan prisluhne vsakemu, če ima le čas.
zapeljali naprej k Janezu Spenku. Gospod je ravnokar prebolel pljučnico, zato smo ga
Najprej smo se odpeljali v Utik, kjer stanuje Franc Zorman. Sovaščani ga prav gotovo dobro poznajo, saj je zaprisežen gasilec. Na občnem zboru PGD Utik so mu letos podelili naziv častnega člana, ki ga je prejel za dolgoletno izjemno uspešno in aktivno delo in osebni prispevek pri razvoju gasilstva. Prav zadovoljen je s kosilom, saj pravi, da je okusno, če pa ni dovolj toplo, si pa še sam malo pogreje. Glavno, da je pravočasno na mizi, saj se opoldne že prileže topel glavni obrok.
Pot nas je vodila proti Selu, kjer smo obiskali našega starega znanca Antona
zmotili pri opoldanskem počitku. Dobrovoljno nas je sprejel, pohvalil okusno kosilo, ki ga je včasih še preveč kot on lahko poje. "Nič zato, pa še za hišnega čuvaja kaj ostane, "se je odrezal gospod Janez. Vedeli smo, da moramo pohiteti, saj je ponavadi kosilo vedno pravočasno na mizi. Najprej smo v Repnjah obiskali
Gosarja, ki zelo rad dopisuje v rubriko Vi sprašujete. Tokrat smo ga mi za spremembo povprašali po kosilu. Nič se ni pritoževal, še pohvalil ga je, le slaščic ne mara, saj kot pravi, za njegovo sladkorno bolezen niso prav primerne. Z županom sta spregovorila še nekaj besed o zdravju, nato pa smo se
Janeza Mohorica, ki stanuje sam v starejši hiši v bližini samostana. Sedel je pred hišo in užival na soncu. Pravi, da je hrana enkratna, ravno prav topla, pa še posode mu ni treba pomivati. Ker sam stanuje v hiši, je to še posebej dobrodošlo. Vesel je bil županovega obiska, saj zaradi nog, ki ga nočejo več ubogati, ne more pohajati naokoli. Na Dobrusi smo najprej obiskali zakonca Angelco in Franca Dresar. Gospa Angelca boleha že nekaj časa. Za dihanje potrebuje kisik v jeklenki,
zato je dostava toplega obroka zelo dobrodošla. Ko je zagledala župana, se je vsa zadovoljna namuznila in veselo pripomnila-. "Danes bo pa kosilo prav
gotovo še okusnejše, ker ga je prinesel sam župan." Njena soseda Cirila Kusar se je odjemalcem pridružila pred nekaj dnevi. To pomoč so ji svetovali njeni domači, kajti pogoj za zdravje je čim bolj pestra in raznolika prehrana. Gospa Cirila ima najraje mlečne jedi, vendar se tudi tej hrani ne more
odreči. Zaenkrat je prav zadovoljna in upajmo, da bo tudi v prihodnje. Vrnili smo se v Vodice in obiskali še Miha Tonija.
Odkar njegova žena boleha, mora večina gospodinjskih in hišnih del opraviti sam. Tri leta je gospodinjil sam, odkar pa mu nosijo kosilo, je tega zelo vesel in še bremen je manj. Dela je pri hiši vedno dovolj.
Oskrbovanec zadovoljen s pomočjo na domu
Alenka Jereb
Pravi, da ga je s ponujeno možnostjo pomoči na domu seznanil njegov bližnji sosed, predsednik DU Vodice Janez Podgoršek, za kar se mu še posebej zahvaljuje. Do sedaj je že imel pomoč negovalk, vendar je moral plačati polno ceno. Pri 20 urah tedensko pa je to že krepak finančni zalogaj. Pogovori so hitro stekli in prej kot v enem tednu ga je že obiskala negovalka.
Dobro sta se ujela, z Jano se rada malo pošalita in tako dan obema hitreje in lepše
mine. Gospa Jana ga obišče vsak delavnik v dopoldanskem času. Pomaga mu pri oblačenju, osebni negi, pripravi mu zajtrk in mu pomaga tudi pri hranjenju. Zaradi bolezni in invalidnosti ima omejeno gibljivost rok in nog, zato je zelo hvaležen, ker mu Jana pomaga pri vsakdanjem razgibavanju. Mišice si krepi s posebno stojko in električnim kolesom, seveda ob pomoči negovalke. Ta mu pripravi tudi kosilo, ga nahrani in počisti za seboj. Naš sogovornik je zelo zadovoljen z Janinim
Po mesecu dni izvajanja pomoči na domu smo obiskali prvega oskrbovanca. Želel je ostati anonimen, zato sem ustregla njegovi prošnji (op. pisca; naslov hranimo v uredništvu). Njegovi najbližji so dopoldne v službi in šolah, zato je pomoč socialne negovalke Jane Stare še kako dobrodošla.
načinom kuhanja in rad poje vse, kar je na jedilniku. Pravi, da se sproti dogovarjata, kakšno kosilo mu bo pripravila, in doslej ga ni še nikoli razočarala. Kot sam priznava, se je je tako navadil, da bi bili dopoldnevi med tednom, ko so vsi najbližji zaposleni, zelo dolgi in dolgočasni. Jana ga že priganja, da ga bo ob toplejšem vremenu z vozičkom odpeljala na sprehod.
Vešča je svojega dela, zato se bosta z oskrbovancem prav gotovo dobro razumela.
Francka Rozman
Področno prvenstvo OS v judu
"Za otroke je judo koristen šport, saj razvija motoriko, vliva samozavest in nauči prenašati poraze," je povedala predsednica JUDO zveze Ljubljana Raša Sraka.
V	januarju je bilo v telovadnici OS Vodice Območno prvenstvo osnovnih šol za Ljubljano in Gorenjsko. Ker me je zanimalo, zakaj ravno v Vodicah, mi je predsednica zveze, ki tudi tekmuje v tem športu in je na lanskem svetovnem prvenstvu dosegla 3. mesto, povedala, da za tako tekmovanje menjavajo šole in jih s tem nagradijo. Tudi na vodiški šoli imajo tečaj juda, ki ga vodi Anja Dobovšek. Da so uspešni, bodo povedali rezultati s tega tekmovanja.
V	starostni kategoriji učenk in učencev letnik 1997 in mlajši je nastopalo 120 tekmovalcev. Razdeljeni so bili v skupine po štiri, kjer so se borili vsak z vsakim. Vsi tekmovalci so prejeli medalje. 1. mesto je dosegel TADEJ LAKNER, 2. mesto pa BLAŽ BURGAR.
V	starostni kategoriji letnik 1994 do 1996 je nastopalo 110 tekmovalcev in 28 tekmovalk iz 42 osnovnih šol. KATJA KERŽIČ in KAJA OVIJAČ sta dosegli 2. mesto. Med fanti pa si delijo 1. mesto ANDREJ MARINČIČ, TILEN PODGORŠEK in ŽIGA VRTAČNIK. Tudi to tekmovanje se konča na območni ravni.
V	starostni kategoriji starejših učenk in
učencev letnik 1991 do 1993 je nastopalo 56 tekmovalcev in 20 tekmovalk iz 31 osnovnih šol. Borbe so se odvijale na borilnem prostoru in so trajale po tri minute. Na Državno prvenstvo osnovnih šol se uvrstijo po štirje učenci in učenke v vsaki kategoriji. MATIC OVIJAČ je bil prvi, PRIMOŽ MARINČIČ pa tretji. Čestitamo vsem tekmovalcem in jim želimo uspešne nastope.
JUDO je v bistvu moderna adaptacija starih borilnih veščin jujitsa, preoblikovan in
vgrajen v sistem telesne kulture ter hkrati moderen borilni šport. Jigoro Kano je razvil in dodal načelo "največji učinek z najmanjšo močjo". Spoznal je, da ima duševno stanje v judu prav tako pomembno vlogo kot popuščanje in moč. Namen te borilne veščine je samoobramba. To so meti in ne udarci. Naučiš se tudi pasti brez posledic, kar ti v življenju lahko koristi. Zato tečaje zelo priporočajo otrokom za razvoj samozavesti in motorike.
Šola za starše v vrtcu
v
*	Škratek Svit
.¡S Hedvika Rosulnik
Otroci so vredni najboljšega, ker so otroci, in iz nobenega drugega razloga. Svoje dostojanstvo in svojo vrednost imajo preprosto zato, ker so...
Barbara Coloroso
Večina o vlogi staršev in o vzgoji začne razmišljati, ko se rodi otrok. Ob veselju pa pridejo skrbi, takšne in drugačne, tudi vzgojne. Običajno vzgajamo, kot so nas vzgajali naši starši, trudimo se, da ne bi ponavljali njihovih napak, poslušamo nasvete, nekateri berejo, vendar je tudi kakovostno knjigo o vzgoji treba znati poiskati. Vsi oz. večina se po svojih najboljših močeh trudi, da bi bili dobri starši. Dober namen pa ni dovolj, pomembno je, kako otrok sprejema in doživlja vzgojo,
saj je vsak otrok drugačen. Vzgoja je odnos med starši in otroki, ki ga oblikujejo oboji. Besede pogosto ne padejo na plodna tla, pomemben je zgled, na vzgojo vplivajo tudi vrtec, šola, okolje, mediji... Žal pa pogosto več pozornosti vzgoji namenimo šele, ko se pojavijo težave. Te je potrebno prepoznati, samo tako lahko iščemo odgovore, rešitve in ustrezno pomoč. Reševanje je pogosto težavno. Zato je zelo pomembno, da se starši pravočasno primerno usposobijo za zahtevno poslanstvo.
V pomoč staršem že nekaj let v vrtcu organiziramo ŠOLO ZA STARŠE. Namen ni dajanje nasvetov, receptov, saj vzgojno področje ni tako enostavno. Različni strokovnjaki staršem predstavijo različne vzgojne teme in ob tem podajo usmeritve,
napotke. Staršem je omogočen pogovor, izmenjava izkušenj, postavljanje vprašanj. V letošnjem šolskem letu smo za starše in strokovne delavce organizirali štiri srečanja. V vrtcu se trudimo, da izberemo kakovostne predavatelje in aktualne teme. Na prvem srečanju je Bogdan Žorž spregovoril o razvajenosti. Na vseh ostalih srečanjih pa je Marja Strojin staršem predstavila, kako nastaja samopodoba, kako otroku pomagamo oblikovati pozitivno samopodobo in kako postavljamo meje. Obiska in odziva staršev smo bili veseli. Sredstva, ki jih je občina VODICE namenila za ŠOLO ZA STARŠE vrtcu Škratek Svit Vodice, so upravičila namembnost. Starši se žal ne zavedajo dovolj, kako pomembno je predšolsko obdobje in prva leta šolanja. V teh letih starši za svoje otroke lahko največ naredijo. Pomembno je, da se tega zavedajo, napake se lahko popravljajo, čeprav je včasih težko. Pomembno si je vzeti čas za otroka, včasih tudi za Šolo za starše.
Občni zbor PGD Vodice
t
& Peter Cernivec
V	gasilskem domu Vodice je potekal vsakoletni občni zbor, na katerem so vodiški gasilci naredili pregled minulega leta, predstavili kratkoročne in dolgoročne cilje društva ter podelili priznanja nekaterim članom.
Občni zbor je s pozdravom gostom odprl predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Bogomir Novak. Sledila je predstavitev dnevnega reda, ki so ga obiskovalci v nadaljevanju soglasno potrdili. Za predsednika zbora je bil izvoljen Rok Jeraj. Sledila so letna poročila.
Prvo poročilo je predstavil predsednik društva Bogomir Novak. Povedal je, da sta se v minulem letu upravni in nadzorni odbor sestala na 12 rednih sejah, neformalno pa so se gasilci srečevali vsak četrtek in rešili večino aktualnih zadev. Sestali so se tudi na štirih žalnih sejah za pokojnimi člani. Poslovili so se od Simona Premka, Ivane Žitnik, Pavle Erce ter Antona Grčarja, ki so dali velik prispevek društvu.
V	preteklem letu so pomembno vlogo namenili izobraževanju svojih članov ter delu z mladimi, oboje namreč zagotavlja
obstoj društva. Udeleževali so se Florjanovih maš, proslav in parad, med katerimi sta bili najpomembnejši 50. obletnica gasilskih zvez Slovenije ter 10. obletnica Gasilske zveze Vodice. V preteklem letu so organizirali Klobasarsko tombolo ter gasilsko veselico v juliju. Po besedah predsednika je sodelovanje z Občino Vodice zelo dobro, saj je ta v preteklem letu društvu namenila dva milijona tolarjev za nakup osebne zaščitne opreme. Ob koncu je predsednik Novak omenil še velike spremembe v prihodnosti gasilstva, saj bodo morala z letom 2009 vsa gasilska društva postati visoko kategorizirana, sprejet pa je bil tudi nov zakon o gasilstvu, ki natančno določa delovanje gasilskih društev. Ob tem je izrazil zaskrbljenost, da bi število gasilcev še upadlo.
Svoje poročilo je predstavil tudi poveljnik društva Damijan Jagodic. V letu 2005 so vodiški gasilci sodelovali na enajstih intervencijah in opravili 68 ur. Sodelovali so tudi pri drugih akcijah, kot so varovanje kresov, pranje cest in akcije ob gasilskem dnevu, za kar so porabili 256 ur. V sodelovanju z Občino Vodice so se udeležili čistilne akcije, prevažali otroke v okviru počitniških kratkočasnic in drugo.
Udeleževali so se tudi gasilskih parad ter žalnih slovesnosti. Pregledovali so hidrante, ki so v nasprotju s prejšnjimi leti večinoma že popravljeni. Sodelovali so pri treh večjih gasilskih vajah in se dobro odrezali. V preteklem letu se je veliko število članov PGD Vodice udeležilo najrazličnejših izobraževanj, kar je po mnenju poveljnika zelo spodbudno. Na tekmovalnem področju je bilo leto 2005 za vodiške gasilce kar uspešno, saj so se člani uvrstili na državno prvenstvo in dosegli še nekaj drugih dobrih rezultatov. Dobro je šlo tudi mladincem in pionirjem.
Sledilo je poročilo gospodarja doma, Matevža Janharja. Povedal je, katera oprema je bila kupljena v preteklem letu, koliko časa so delovale naprave in koliko kilometrov so prevozila društvena vozila.
V	preteklem letu so izvedli tudi inventuro in odpisali veliko stare in neuporabne opreme. Na napravah in vozilih so naredili redne servise, v kratkem pa nameravajo narediti tudi nekaj prenov v gasilskem domu.
Matevž Janhar je prebral še blagajniško poročilo, saj je bila blagajničarka Milena Jeraj zadržana. V preteklem letu so prihodki znašali približno štiri milijone tolarjev, odhodki pa okoli 2,8 milijona SIT.
Zadnje poročilo, poročilo mladinske komisije, je predstavila Jerneja Hafner.
V	preteklem letu so bili pri delu z mladino doseženi vsi zastavljeni cilji in naloge.
nadaljevanje na 14. strani
S skrbno nego in toplo besedo prinaša vedrino med svoje oskrbovance
Alenka Jereb
V mestih so socialni servisi že dodobra uveljavljeni in sprejeti. Ponujajo pomoč na domu za vse starejše, invalidne, kronično bolne osebe ter mlajše osebe s težkimi duševnimi motnjami. Tudi v naši občini smo v začetku tega leta začeli izvajati obliko pomoči, ki omogoča, da bodo lahko upravičenci čim dlje časa preživeli v domačem okolju, hkrati pa razbremenjuje svojce, da se lažje posvetijo medsebojnim odnosom in socialnim stikom. V goste smo povabili Jano Stare,socialno negovalko, ki izvaja tako obliko pomoči, in kot ona sama pravi, uživa v svojem delu.
Gospa Jana, naši občani vas še ne poznajo. Vem, da prihajate iz medvoškega konca, ostalo pa nam zaupajte sami.
Po poklicu sem socialna negovalka. Delo s starejšimi in invalidnimi osebami me zelo veseli, kajti zavedam se, da človek v težkih trenutkih, ki jih včasih spremlja tudi osamljenost, ne potrebuje samo čistega stanovanja, hrane in najboljše nege, temveč tudi osebo, ki ga sprejme takšnega, kot je, ki se ji lahko izpove in ji zaupa. Skušam se vživeti v njegova občutja, mu
prisluhnem in ga vzpodbujam na njegovi življenjski poti.
Kakšne vrline mora torej imeti človek, da lahko opravlja vaš poklic?
Biti mora pozitivna oseba, v medčloveških stikih prilagodljiva, poštena, komunikativna, predvsem pa zanesljiva. Preprosto rečeno, rad moraš imeti ljudi. Vliti jim moraš upanje in jih moralno podpreti. To je zlasti pomembno za tiste ljudi, ki so priklenjeni na posteljo, in so zato še bolj odvisni od drugih ljudi.
Zaupali ste mi, da vas je k temu delu spodbudila vaša osebna izkušnja z mamo. Je bil to odločilen korak, da ste se prekvalificirali iz trgovke v socialno negovalko? Tako je. Moja želja po tem delu izvira še iz mladosti, ko sem pomagala mami. Po kapi je postala invalidka in je bila odvisna od naše pomoči. Večkrat sem jo česala, ji spletala kite, ji umivala noge, pozneje, v času njene bolezni, pa ji tudi sredi noči masirala noge, ki so jo zelo bolele. Po kapi sem ji morala ob pomoči mojih sester menjati plenice. Ni mi bilo težko, vesela sem bila, da sem ji lahko pomagala. To mojo nagnjenost do negovanja so opazili tudi moji svojci, ki so me vzpodbujali, da sem se prekvalificirala. Naredila sem tečaj, ki mi je izredno pomagal tako na področju nege kot psihologije človeka in mi dal osnovo za izvajanje pomoči na domu. Največ izkušenj pa sem pridobila na terenu. Tako to delo opravljam približno tri leta.
Prvi stiki so verjetno vedno najodločilnejši in najtežji. Koliko časa potrebujete, da navežete pristen stik z oskrbovancem?
Kakšen teden, štirinajst dni zagotovo potrebuješ za navezavo pristnih stikov. Predvsem pa je to odvisno od posameznika. Nekateri so zelo nedostopni, drugi so bolj odprti. Če je človek bolj zaprt, ne smeš
preveč dregati v njegovo zasebnost, takrat je najboljše, da samo čakaš. Sčasoma te spoznajo in takrat pridobiš tudi zaupanje. Nekateri pa so že od začetka zelo zaupljivi, včasih želijo imeti celo pretirano pozornost. Zaupajo ti veliko stvari, seveda pa je moja naloga, da postavim določeno mejo. Ne bi se želela hvaliti, vendar mi moji oskrbovanci zatrjujejo, da znam navezati stike in da se jim zdi, da jim prinašam srečo v stanovanje.
Katerim ljudem ste do sedaj nudili pomoč na domu? So bili to starostniki ali tudi duševno prizadete osebe oziroma invalidi?
Največ izkušenj imam pri delu s starejšimi osebami, pa tudi z osebami, ki so bile dalj časa kronično bolne. Navajena sem nege bolnikov, ki jim je potrebno pomagati pri uporabi ortopedskih pripomočkov. Znam rokovati z dvižnimi napravami, saj se pri našem delu človek vsega nauči, samo voljo mora imeti. Nisem pa še oskrbovala in nudila pomoči osebi s težko motnjo v duševnem razvoju. Pri mojem delu je predvsem pomembno to, da ljudje začutijo, da jim želiš pomagati. Nikakor pa jim ne smeš dati občutka usmiljenja. Tistim, ki so priklenjeni na posteljo, moraš organizirati življenje tako, da svoje misli čim bolj odvračajo od bolezni, prinesti jim moraš vedrino v njihovo stanovanje. Velikokrat k temu pripomore tudi kanček humorja, ki popestri vsakdanjik.
Kako poteka vaše delo?
Vse je odvisno od posameznika. Svoje delo prilagajam njihovim željam, ki pa morajo seveda biti v okviru dogovorjenih storitev. Te obsegajo gospodinjsko pomoč, osebno higieno in nego ter seveda pomoč pri ohranjanju osebnih stikov do največ 20 ur tedensko, oziroma 4 ure dnevno. Najpogosteje oskrbovanec želi imeti pomoč pri osebni higieni in negi, pomoč pri kopanju, pripravim mu lahko topel obrok ali tudi kosilo, lahko ga pospremim do
:
lekarne, do zdravnika. Nekateri želijo iti na sprehod, spet drugi so raje za stenami svojega stanovanja. Negovala sem tudi že osebo, ki je bolehala za demenco in se je zelo rada spominjala dogodkov iz svoje mladosti. Včasih takšnim bolnikom tudi pustim, da počnejo stvari, ki so jih počeli v času opravljanja svojega poklica. Pomembno je, da so srečni v svojem svetu. Spoštujem njihovo voljo in delo prilagodim njihovim željam in potrebam. Tako rekoč jim pomagam, da lahko živijo človeka polno življenje doma, da jim ni potrebno iti v dom za ostarele. Delam večinoma v dopoldanskem času, lahko tudi popoldne, vse se dogovorimo.
Spregovoriva še o stikih, ki jih morate imeti s svojci oskrbovancev. Verjetno so ti tudi potrebni.
Seveda so potrebni, niso pa nujni. Včasih
Pri mojem delu je predvsem pomembno to, da ljudje začutijo, da jim želiš pomagati. Nikakor pa jim ne smeš dati občutka usmiljenja.
se da dobro sodelovati že z oskrbovanci samimi, v določenih primerih pa je nujno sodelovanje svojcev. To je predvsem takrat, ko oskrbujemo hudo bolne ljudi, ki ne morejo govoriti ali pa tiste invalidne osebe, ki potrebujejo posebno nego. Seveda je največji problem, če so svojci
Seveda je največji problem, če so svojci večino dneva v službi. V takem primeru se dogovarjamo v pisni obliki preko sporočil ali kako drugače Vsekakor pa so dogovori nujni.
Vsak človek mora biti v službi kar najbolj aktiven, zato veliko lažje dela, če ve, da je njihov družinski član v dobrih rokah. In to jim mi prav zagotovo nudimo.
večino dneva v službi. V takem primeru se dogovarjamo v pisni obliki preko sporočil ali kako drugače. Vsekakor pa so dogovori nujni.
Kljub temu da so Vodice skoraj na pragu Ljubljane, se življenje od mestnega močno razlikuje. Ali vi mogoče opazite tudi razliko v sprejemanju pomoči?
Prav gotovo se take oblike pomoči na podeželju, kjer se je ta projekt šele začel, težje uveljavljajo in sprejemajo med ljudmi kot v mestu. Dober glas se širi med ljudmi, zato upam, da bodo ljudje z odprtimi rokami sprejeli tako obliko pomoči. Svojci se trudijo po svojih močeh, vendar še niso vsi seznanjeni z vsemi oblikami pomoči, ki jim jo lahko nudimo. Sama sem delala večinoma z ljudmi na podeželju, zato težko sodim o teh stvareh. Ena izmed naših negovalk, ki je delala v mestu, pa mi je zaupala, da veliko raje dela na vasi, saj so tu ljudje bolj odprti in pripravljeni za komunikacijo. Nikakor pa to ni edini dejavnik, predvsem je to odvisno od narave človeka. Za zdaj to dejavnost v Vodicah opravljam sama, vendar pričakujem, da ko bodo ljudje spoznali, da jim nudimo družabništvo, nego, gospodinjsko pomoč, predvsem pa razbremenimo ostale družinske člane, bodo bolj korajžni pri koriščenju naše pomoči. Vsak človek mora biti v službi kar najbolj aktiven, zato veliko lažje dela, če ve, da je njihov družinski član v dobrih rokah. In to jim mi prav zagotovo nudimo.
Na koncu najinega pogovora bi se dotaknili še enega pomembnega vprašanja. Se vi bolj nagibate za pomoč na domu ali se vam zdi, da je enostavneje svojca zaupati v oskrbo domu za ostarele?
Tam, kjer so svojci pripravljeni imeti oskrbovanca doma, je najlepše izvajati pomoč na domu. Z oskrbovancem se lahko
domeniš, kdaj in kako mu boš nudil pomoč, mu pospraviš dom, lahko mu pripraviš hrano, ki si jo želi. Vse, nega in oskrba poteka po dogovoru in znotraj dogovorjenega časa je veliko možnosti za prilagajanje. Resnično se pri oskrbi na domu lahko veliko bolj posvetimo in pomagamo starostniku, invalidu ali bolni osebi. V domu ostarelih pa vse poteka po ustaljenem redu. Jejo tisto, kar jim pripravijo, ni možnosti prevelikega prilagajanja. Tam si zadolžen za določeno število oskrbovancev, ki jih moraš nahraniti in opraviti nego. Delo je veliko bolj rutinsko. Mi imamo pri oskrbi na domu srečo, da se osebi lahko bolj posvetimo. Velika ugodnost oskrbe na domu je še ta, da te vedno obišče ista oskrbovalka, kar je zelo pomembno predvsem pri osebni negi in drugih oblikah pomoči, ki se vežejo na oskrbovančevo intimno plat življenja. S finančnega vidika pa se izkaže, da sta cenovno obe obliki oskrbe izenačeni, morda je oskrba na domu celo cenejša. Če ob tem upoštevamo še dejstvo, da starostnik ostane v svojem okolju in je to za njegovo zdravstveno in psihološko počutje boljše, potem sem še bolj naklonjena oskrbi na domu.
Vse, nega in oskrba poteka po dogovoru in znotraj dogovorjenega časa je veliko možnosti za prilagajanje.
Cisto na koncu pa vas prosim še za kakšno misel o vaši zaposlitvi v Vodicah.
Vsak dan z veseljem prihajam v službo. Vrnila sem se s porodniškega dopusta, sem polna delovnega elana. Z mojim oskrbovancem se zelo dobro razumeva, zato upam, da je zadovoljen z mojim delom. Kar pa je najlepše, se oba zelo rada malo pošaliva, zato delavnik mine, kot bi mignil. Samo da se malo otopli, bova odšla tudi na sprehod, saj vsak človek potrebuje sonce, ki nam polepša dan.
Gospa Jana, bilo je prijetno poklepetati z vami. Pravijo, da se dober glas širi v deveto vas, zato upam, da boste kmalu dobili še kakšnega oskrbovanca, ki bo
nadaljevanje z 11. strani
Organizirali so gasilski veleslalom na Žimančih njivah, za bolj vešče smučarje pa smuko v Mojstrani. Tekmovali so v krosu, pomagali pri veselici in bili uspešni na gasilskih tekmovanjih. Pionirji I so dosegli prvo mesto, Pionirji II tretje in Mladinci I drugo mesto.
Ob razpravi se je predsednik društva zahvalil direktorju Javnega podjetja Komunala Vodice Damjanu Stanoniku, saj se je stanje s hidranti zelo izboljšalo in tako je tudi področje vodooskrbe boljše. Gasilce je prosil, da hodijo na pogrebe, saj s tem izkažejo spoštovanje pokojniku, prav tako pa lahko veliko pomagajo na pogrebu. Nato se je zahvalil Victoria clubu za vsestransko pomoč.
Župan Občine Vodice Brane Podboršek se je zahvalil članom PGD Vodice za različne oblike pomoči in izrazil upanje, da bodo tudi v prihodnosti tako dobro sodelovali, če ne še boljše. Povedal je, da je Občina v preteklem letu sredstva namenila predvsem za nakup zaščitnih sredstev, saj je varnost gasilca zelo pomembna. Glede vadbišča, ki je bilo gasilcem obljubljeno, je župan pojasnil, da je prišlo do zapletov, saj naj bi na predvidenem mestu potekala obvozna cesta. Dodal je, da se bodo po najboljših močeh potrudili in projekt izpeljali.
Dobro sodelovanje z vodiškimi gasilci je omenil tudi predsednik GZ Vodice Alojzij Kosec in se jim zahvalil za vso pomoč. Povedal je, da se bodo na GZ Vodice še naprej trudili, da bi dobljena sredstva pravično in koristno razdelili med vsa gasilska društva v občini.
Občni zbor PGD Polje
Jerneja Kimovec
Sedaj smo že navajeni, da na začetku novega leta vsako gasilsko društvo v naši občini pripravi svoj občni zbor. Na njem povzamejo dogodke preteklih 365 dni in obenem naredijo načrte za bližnjo prihodnost. V soboto, 21.1., so na vrsto prišli gasilci iz PGD Polje.
Občni zbor se je začel z minuto molka v spomin na pokojnega člana Zvoneta Belčiča. Po pozdravu gostov iz sosednjih društev je bilo imenovano in potrjeno delovno predsedstvo, ki so ga sestavljali predsednik Peter Kosec ter člana Slavka Dacar in Srečo Fujan. Sledila so posamezna poročila za leto 2005.
Najprej je besedo prevzel predsednik PGD Polje Peter Aljaž. Ponosno je povedal, da so zakorakali že v 85. letnico delovanja društva, nato pa podal kratko statistiko preteklega leta. Društvo, ki ima trenutno 220 članov, se je kot ponavadi udeležilo vseh pomembnejših aktivnosti v občini: klobasarske tombole, čistilne akcije, Florjanove maše na Smarni gori, veselice, vaj, tekmovanj... Pri slednjih ni bilo mogoče mimo odličnih rezultatov starejših gasilk in gasilcev, ki so v svojih kategorijah zasedli prvo mesto in postali pokalni zmagovalci za leto 2005. Pomemben dosežek v preteklem letu pa je bila tudi modernizacija društva, saj so prešli na elektronsko poslovanje na področju prijav za tečaje, predlogov v čine ter predlogov za odlikovanje. Uvedli so tudi hitro, enostavno in zanesljivo obveščanje
gasilcev prek WEB poštarja, v prihodnje pa si želijo uspešno zaključiti še oblikovanje elektronske evidence članstva s pomočjo programa Vulkan.
Predsedniku je s poveljniškim poročilom sledil Janko Hočevar, ki je najprej na kratko opisal devet manjših intervencij v letu 2005. V zvezi s tekmovanji je tudi on še posebno pohvalil veterane in veteranke ter se ob tem zahvalil Lojzetu Koscu in Janezu Jenku za njuno strokovno mentorstvo. Seveda pa ni pozabil niti na uspehe vseh ostalih ekip, ki se leto za letom trudijo po najboljših močeh. Nato je posvetil nekaj besed pomembnosti gasilskega izobraževanja in imenoval vse, ki so lani uspešno opravili osnovni tečaj ali tečaj IDA. Naštel je še razne strokovne posvete in predavanja, ki so bili na voljo, potem pa komentiral udeležbo na paradah, pogrebih in ostalih gasilskih prireditvah. Ta sicer ni bila slaba, je bilo pa vendarle opaziti upad v primerjavi z letom 2004, zato je pozval vse, da bolj odgovorno sprejemajo to svojo moralno in zakonsko dolžnost. Kljub temu je bil s poslovanjem v preteklem letu zadovoljen in se je na koncu iskreno zahvalil vsem, ki v društvo vnašajo življenje. Blagajničarka je povedala, da se v prihodnje leto prenaša več kot dva milijona sredstev, predstavnici komisije za članice in mladinske komisije pa sta poročali še o ostalih aktivnostih. Ob koncu te točke dnevnega reda je nadzorni odbor potrdil vsa predstavljena poročila. Znana je bila tudi že udeležba na občnem zboru: 63 članov in 17 gostov. Ti so v nadaljevanju tudi prevzeli besedo. Najprej je izčrpen komentar podal poveljnik GZ Vodice Alojz Kosec. Pozornost je namenil predvsem gasilski izobrazbi, sodelovanju z drugimi društvi in z občino, problemom z neusklajenim (zdravstvenim) zavarovanjem članov in
Po pozdravu gostov je nadzorni odbor predstavil finančno poročilo, v katerem niso odkrili nobenih napak, verifikacijska komisija pa je poročala, da se je občnega zbora udeležilo 59 članov in 12 povabljenih gostov.
Sledila je podelitev priznanj. Za dvajsetletno aktivno članstvo v društvu sta priznanja prejela Janez Jerinc in Marko Jeraj, za tridesetletno pa Niko Jeraj. Priznanje tretje stopnje je prejel Gregor Kimovec, druge stopnje Jože Jeraj in plamenico tretje stopnje Primož Erce. Podelili so tudi posmrtno priznanje Antonu Grčarju.
Pri zadnji točki dnevnega reda (razno) so določili višino letne članarine, nato pa se posvetili neuradnemu delu občnega zbora -pivu in klobasi.
možnosti kategorizacije društev v prihodnosti ter splošnim podatkom o gasilstvu v Sloveniji. Na območju celotne države trenutno deluje približno 120.000 gasilcev in pohvalno je, da jih je v naši občini kar 1100. Za poveljnikom so svoje čestitke, pozdrave in lepe želje izrazili še ostali gostje, nakar je Peter Kosec prebral županovo pismo z opravičilom za odsotnost in z obljubo, da se bo oddolžil na zboru občanov Polja v začetku marca.
V razpravi na poročila je beseda večinoma tekla o udeležbah na sestankih in operativnih urah, v planu za leto 2006 pa je predsednik med drugim omenil nadaljevanje dela v novem in starem gasilskem domu ter dolgoročni nakup novih vozil. 7. točka so bile podelitve priznanj. Pozdravili smo kar lepo število nagrajencev, med njimi že omenjene veterane in veteranke. Za 40 let aktivnega dela je priznanje prejel Anton Potrč, 10 let manj pa z gasilci sodelujeta Slavko Prusnik in Janko Hočevar. Gasilsko odlikovanje oziroma plemenico 3. stopnje so si letos prislužili Drago Žnidar, Slavc Fujan in Erika Potrč. Potem pa je ostala na seznamu le še najkrajša točka 'Razno', s katere smo hitro preskočili na živahen pogovor in pogostitev. Občni zbor je trajal skoraj dve uri, ki pa sta v sproščenem vzdušju dokaj hitro odtiktakali mimo.
:
Občni zbor SPD Gams 2006
SPD Gams, Vida Pirc
Letošnji občni zbor je bil pravi preizkus opremljenosti in usposobljenosti gibanja v zimskih razmerah. Tisti, ki smo se na Rašico odpravili s Sela, brez derez skoraj nismo imeli tam kaj iskati. Dobrodošlo je bilo predsednikovo priporočilo, naj se družine z otroki, pa tudi ostali zaradi varnosti na Rašico podajo raje iz vasi Dobeno ali iz vasi Rašica.
V	veliko veselje nam je bilo, da se nas je kljub mrazu, snegu in ledu zbralo skoraj sedemdeset zvestih članov SPD Gams. Gostoljubna koča nas je pričakala s toplim čajem, tako da smo kmalu lahko začeli z uradnim delom občnega zbora. Se prej smo poravnali letno članarino in za zvestobo prejeli topel trak za ušesa.
V	uvodnem delu je predsednik najprej pozdravil gospoda župana Braneta Podborška, ki je tudi naš član. Z veseljem je pozdravil pet novih članov, kar kaže na trend povečevanja zanimanja za našo dejavnost, ter na koncu seveda vse prisotne. Po sprejemu dnevnega reda in ostalih formalnosti je prešel h konkretnim zadevam. Podal je finančno poročilo za preteklo leto, ki kaže, da smo pridobljena občinska sredstva enakomerno in v celoti porabili. Ob tej priložnosti se je županu
zahvalil za odobrena sredstva ter istočasno izrazil upanje za enako razumevanje naših potreb v tem letu.
Ko je podal poročilo o izvedenih izletih pretekle sezone, je s ponosom poudaril, da kljub deževnemu poletju noben izlet ni bil odpovedan. Na prizanesljivost narave računamo tudi letos, saj imamo v planu pet planinskih izletov in v jeseni še izlet po Sloveniji. Letos smo k običajnim terminom izletov dodali še enega, zimski pohod na Kališče, za katerega želimo, da bi v prihodnje za naše društvo postal tradicionalen. Najprej se torej nameravamo podati na Kališče, nato Golico, Vogel, Ograde ter jeseni še na Kamniško sedlo. Člani so plan izletov sprejeli v celoti.
Sledilo je poročilo motoristične sekcije, ki deluje v okviru našega društva. Tudi oni so potarnali nad slabimi vremenskimi razmerami, tako da so morali izrabiti vsak lep sončen dan za svojo ljubiteljsko dejavnost.
Ob koncu je predsednik opozoril še na nujne stvari za varno gibanje v gorah, na koristnost planinske nalepke in z njo povezane ugodnosti v kočah in pri nakupih planinske opreme, priporočil je naročnino na Planinski vestnik, razdelil propagandno gradivo, ki prihaja na naslov društva. Člane je seznanil, da ima društvo svojo spletno stran v okviru spletne strani Občine Vodice. Tam je že sedaj predstavitev našega društva, v bodoče pa bomo dodajali aktualne novice, poročila z izletov, fotografije, obveščali člane o terminih izletov, o morebitni odpovedih itd. Ob tej priliki se je zahvalil članici, ki izlete in ostale aktivnosti uredi v pisno obliko, ter skrbi, da so o naši dejavnosti preko Kopitarjevega glasu seznanjeni vsi občani.
Enega od članov je zanimalo, katero
obletnico že beleži naše društvo. Predsednik je odgovoril, da bo prihodnje leto 2007 jubilejno, saj bomo praznovali deseto obletnico, za kar bomo morali pripraviti posebne aktivnosti.
Pod točko razno je predsednik pohvalil vse zaslužne za izvedbo občnega zbora. Najprej je pohvalil Boštjana in Gregorja, ki iz leta v leto žrtvujeta ogromno prostega časa za nabiranje dobitkov za tombolo, brez katere bi tudi občni zbor izgubil svoj čar. Pohvalil je Mirana, ki je po zaledeneli cesti zvozil do koče vse dobitke za tombolo in seveda našo slastno malico. Pohvala je sledila tudi Alenki in Miru, ki sta to malico pripravila, ter Marku, ki je spekel sladico.
Zahvala je šla tudi Janezu in njegovim pomočnikom za vsakoletno gostoljubnost v koči.
S tem je bil uradni del občnega zbora končan, sledila je obilna in slastna malica ter že prej omenjena sladica. Tako podprti smo začeli s tombolo, kar je vedno osrednji družabni dogodek dneva.
Ko se je dan začel prevešati v noč, smo počasi drug za drugim odhajali v dolino. Nekateri smo se v trdi temi v dolino odpravili z naglavnimi svetilkami in baklami ter seveda z derezami na nogah, kar je enkraten užitek, verjemite.
Župnijska Karitas Vodice nadaljuje z dobrodelnostjo
Program dela za leto 2006
Francka Rozman
"Program je zasnovan dokaj široko in zahtevno, zato pričakujemo pomoč tudi od zunanjih dejavnikov, posebno od občine Vodice, ki se ji moramo zahvaliti za vsestransko pomoč in razumevanje ob naši dejavnosti v preteklem letu."
Tako so v svojem poročilu zapisali odgovorni v odboru Župnijske Karitas ( Tončka Polajnar, Slavka Fujan, Franc Mervar in Pavla Žnidar). Ta spada v Škofijsko Karitas Ljubljana in Slovensko Karitas, ki je bila ustanovljena za pomoč človeku v stiski. Ker se stanje v družinah zaradi gospodarskih razmer, nezaposlenosti in nizkih osebnih dohodkov slabša, je tudi vodiška Karitas
večkrat pred težko odločitvijo, kako rešiti posameznika iz težkega stanja. Družinam v stiski ali družinam z večjim številom otrok pomagajo pri nakupu šolskih potrebščin, pri plačilu šole v naravi in taborih. V stiskah pomagajo tudi s hrano, ki jo večkrat v letu razdelijo družinam in posameznikom. Pomagajo tudi z bolniškimi posteljami, sobnimi stranišči itd.. Narašča tudi pomoč ostarelim. V župniji je preko 180 oseb, starejših od 75 let. Poleg njih je tudi precej mlajših bolnikov, ki potrebujejo pomoč. Veselijo se pomoči na domu, ki je zaživela v začetku leta. S tem se bodo tudi razmere v družinah izboljšale. Tako bodo lahko ostareli in bolni deležni pomoči
svojcev, patronažne službe kot tudi socialnih negovalk. S skupnim prizadevanjem z občino in društvom upokojencev so tako dosegli velik napredek pri skrbi za starejše in invalidne osebe. Župnijska Karitas s svojimi sodelavci dvakrat letno obišče vse bolne in starostnike nad 80 let. Teh obiskov in pogovorov so zelo veseli in si jih želijo še več. Poleg obiskov organizirajo na Binkoštni praznik njihovo srečanje v župnijski cerkvi ter pogostitev in srečanja z vrstniki in znanci v župnišču.
Ob mednarodnem dnevu družine v maju organizirajo dobrodelni koncert Družina -ognjišče ljubezni v sodelovanju z Občino Vodice in MePZ Biser. V septembru zbirajo poljske pridelke. Naberejo veliko krompirja, zelja, korenja, pese, čebule, jabolk, vložene zelenjave in moke. Sredstva, ki jih imajo na voljo, so zadovoljiva, saj jim jih občina precej nameni, zberejo pa jih tudi z darovi občanov in s prihodkom dobrodelnega koncerta.
OPOZORILO
LD Vodice opozarja krajane in občane o problematiki
Spuščeni psi v naravi brez nadzora
Gre za nespoštovanje občinskega odloka, republiškega odloka, inšpekcijskega odloka in evropske konvencije proti mučenju živali.
Kazni in odškodninski zahtevki niso majhni: po občinskem odloku je predvidena kazen za spuščenega psa brez nadzora 100.000 SIT, odškodnina za srno pa znaša 150.000 SIT (Uradni list št. 73/2005).
Spuščeni psi v naravi brez nadzora kažejo na nehuman odnos do narave in njenih prebivalcev, še posebno v hudem mrazu in snegu, ko se že tako izčrpana divjad ne more braniti. Kdor spušča svojega čuvaja z namenom, da se pes izživlja v naravi, naj pomisli, kako bi bilo, če bi z njega trgali meso in kožo brez pomirjeval.
Za LD Vodice Edvard Bohinc
Enodnevni izlet Biserčkov po Dolenjski
Stanka Kert, Mira Locniškar, Marjana Mohoric
Ko je bilo največ snega, ko so vsi ostali doma in odmetavali sneg s svojih in sosedovih dvorišč, smo se mi lahkotno izognili delu in se podali na lep izlet proti Dolenjski.
Slabe vremenske razmere in nemogoči pogoji na cesti nas niso niti malo spravili v slabo voljo. Ravno nasprotno! Zaradi zastojev smo se morali večkrat ustaviti, kar smo izkoristili in razposajeno kakor šolarji poskakali z avtobusa in se začeli kepati. Se preden smo prispeli do cilja - Dolenjske, smo bili popolnoma premočeni. Nekateri so se na to pripravili in s seboj vzeli rezervno obleko, medtem ko so ostali upali, da se bo le-ta čim hitreje posušila. Seveda smo morali poskrbeti za svoje zdravje in hitro zaužiti ustrezno količino "zdravila-antiprehlad". Zaradi zgoraj omenjenih razlogov (zastojev na cesti in zamud) smo žal morali izpustiti sv. mašo v cerkvi pri Treh farah, ki smo jo želeli darovati za pokojno sopevko Tanjo Ješe.
Naša prva postaja je bila grad Otočec, kjer smo si v grajski restavraciji privoščili težko pričakovano jutranjo kavico. Najbolj pogumni pa so se podali peš po zasneženem in namočenem otoku. Pot smo nadaljevali čez Gorjance, kjer nas je pričakala zelena pokrajina. Vonj metliške črnine nas je privabil v Metliško klet, kjer smo okušali žlahtna vina in jedli slastno pogačo. Vodič vinske kleti nas je poučil o pravilnem okušanju in pitju vin ter nam razkazal njihovo vinsko klet. Dobra kapljica je vzpodbudila lepe slovenske pesmi iz naših grl.
Naše potepanje smo nadaljevali z ogledom Metliškega muzeja, kjer smo si ogledali kratek film o Beli krajini. V muzeju so predstavljeni stari slovenski običaji in navade ter zgodovina Bele krajine. Po srečnem naključju smo bili deležni čisto prave belokranjske poroke in nastop domače folklorne skupine na grajskem dvorišču.
Po popoldanski kavici smo se odpravili na ogled moderne in mlajše vinske kleti v Črnomlju. Tudi tu smo dobili veliko informacij o vinu in njegovem vplivu na zdravljenje duševnih ran. Lastnika vinske kleti je skrbno spremljal zvesti kuža, ki se mu je že poznalo celodnevno obiskovanje vinske kleti.
Prelep izlet smo zaključili na turistični kmetiji Cerjanec, kjer smo si privoščili zasluženo in težko pričakovano večerjo. Hkrati smo si tudi poplaknili izsušena grla in večer nadaljevali s slovensko pesmijo. Imeli smo čast, da smo se kot pevski zbor predstavili zlatoporočencema in njunim gostom, ki so praznovali na tej turistični kmetiji svoj jubilej. Zapeli smo jima nekaj pesmi in s tem popestrili večer tudi samim sebi.
Celodnevna dejavnost je pripomogla, da smo dame prišle na svoj račun, saj so se moški opogumili in nas zavrteli po plesišču. Seveda pa nismo izpustili priložnosti in smo zaplesali tudi z zlatoporočencema. Po napornem in zelo prijetnem dnevu smo se nekateri bolj, drugi manj utrujeni, vsi pa dobro razpoloženi vračali proti Vodicam.
Skupaj se imamo fletno
Jerneja Kimovec
Ko mladi govorimo o upokojencih, imamo večinoma v mislih ljudi, ki sedijo doma, pijejo kavo, berejo časopis, pletejo zimska oblačila ali pa se odpravljajo na umirjen nedeljski sprehod. A kdor je v petek, 13. 1., zvečer prišel v vodiško dvorano, se je lahko prepričal, da so nekateri starejši še kako aktivni in da znajo tudi marsikatero "ušpičiti". To so nam dokazali člani društev upokojencev iz treh sosednjih občin, Cerkelj, Komende in Vodic, ki so se ob tej priložnosti povezali in pripravili kratek zabavni program z naslovom "Skupaj se imamo fletno".
Prireditev je režiral Valter Horvat iz Komende, povezoval pa jo je simpatičen voditeljski par, ki sta ga sestavljala Francka Rozman in Tone Logar. V gorenjski narodni nosi sta se najprej sprehodila po sejemskem prostoru, ki je s stojnicami in čisto pravim lajnarjem živo naslikal praznovanje ob 'žegnanju', kakršnega so po vaseh in mestih prirejali pred desetletji. Sledile so prve točke, v katerih so se dvakrat predstavila 'poskočna dekleta' iz cerkeljske plesne skupine, pevci iz komendskega zbora in recitatorji. Najprej smo prisluhnili besedam Valentina Vodnika, pozneje pa so nas nastopajoči presenetili še z lastnimi pesmimi in voščili. Nato sta se voditelja sprla - seveda le v igri, saj sta oponašala pogovor zaljubljencev iz Prešernovega časa; na koncu je (pričakovano) iz prepira zrastla še večja ljubezen. Ta pa je bila spet na preizkušnji, ko se je mož potožil sosedovi 'kelnarci' in ko ga je ljubosumna žena zalotila pri popivanju z njo. Skeč, ki ga je pripravila skupina odličnih amaterskih igralcev iz Cerkelj, se je končal s spravo vseh treh in s skupno pesmijo. Potem se je spet plesalo. 'Juhuhu' vzkliki so spremljali cerkeljske plesalce, ki so se v parih odvrteli z odra, folklorna skupina društva upokojencev iz Komende pa je ogrela dlani občinstva, ki so sledile taktom tradicionalnih gorenjskih plesov. Ušesa so bila zaposlena s poslušanjem komendskega ansambla, ki je
na različnih inštrumentih spremljal plesalce, oči pa z občudovanjem kostumov narodnih noš. Nepogrešlijva harmonika je pospremila tudi veselo pesem vodiških upokojencev, ki so skozi kitice Vandrovčka in Srčka, ki dela tika taka, uprizorili pogovor med fanti in dekleti. V drugem delu večera so se posamezna društva podrobneje predstavila. Izvedeli smo, da so v Komendi zelo ponosni na svojo dramsko in folklorno sekcijo, v veliko veselje pa so jim tudi vsakoletna srečanja pri mlinčkih, kjer spoznavajo nove prijatelje iz sosednjih občin. Predstavnica cerkeljskih upokojencev je povedala, da imajo tudi pri njih pester rekreacijski in kulturni program, posebno pa imajo radi zanimiva skupna druženja, zato si želijo, da bi se še kdaj takole srečali z upokojenci iz sosednjih krajev in skupaj kaj lepega ustvarili. Nazadnje je voditelj povedal še nekaj besed o Društvu upokojencev Vodice, ki je izmed vseh treh najmlajše, a zato nič manj dejavno. Prav tako namreč organizirajo mnoga družabna srečanja s poudarkom na športu ali pa na kulturi. Dodal je, da v vodiški občini sicer deluje še
Društvo upokojencev Bukovica - Sinkov Turn (katerega predstavnik je bil med prireditvijo z nami v podobi lajnarja, ki je popestril čas med nastopi), nato pa na oder povabil predsednika vodiških upokojencev Janeza Podgorška. Tudi on je vse lepo pozdravil, pohvalil dokaj številčno udeležbo in izrazil željo po nadaljnih skupnih projektih. Sledili sta še dve posebni zahvali. Najprej je predsednik s šopkom presenetil pobudnico organizacije tega dogodka Vido Plevel iz Cerkelj, nato pa besedo prepustil županu Branetu Podboršku, ki je prejel aplavz za vso preteklo in prihodnjo podporo. Župan je vsem nastopajočim izrekel dobrodošlico in k naslovu prej slišane pesmi 'Slovenski deželi enake ne vem' pristavil: "Tako lepo, kot je v naših krajih, pa res ni nikjer drugje." Njegovo misel je nadaljevala nekoliko prirejena 'Prav lepa je vodiška fara', ki so jo skupaj zapeli kar vsi, tisti na odru in tisti med občinstvom. In medtem ko so se po podu vrtele narodne noše, po dvorani pa odmevali zvoki vseh treh harmonik, so si vsi želeli, da to druženje ne bi bilo zadnje in da bi se skupaj še kdaj imeli fletno.
Hitreje, višje, močneje
(olimpijski pregovor) - Dobruša 2006
Marko Jarc
Pisalo se je leto dvatisočšesto, ko se je petnajstega dneva v mesecu prosincu (januarju po novem) velika množica zbrala pod Repenškim hribom. Ni se ponovila zgodba izpred tisoč let, naših krajev niso ponovno ogrožali Turki, namen druženja je bil predvsem športen, saj je športno društvo Repnje-Dobruša organiziralo že tradicionalne skoke v alpskem slogu na Dobruški velikanki.
Kako je do tega druženja prišlo in kako je potekalo, je moj namen v tem pisanju pojasniti! Prvo in glavno sestavino, brez katere dobrih skokov ni, en kup snega, nam je podarila mrzla zima. Res je bila zima 2005/2006 radodarna s snegom, saj ga je ponekod zapadlo tudi preko pol metra. Seveda je sneg prejkone nevšečnost, kar so predvsem spoznali posamezniki, ki so ga morali to zimo kar nekajkrat "kidati". Ni pa sneg v napoto otrokom in zimskim športnikom. Tako se nas je iz Repenj in Dobruše našlo kar nekaj, ki smo sneg na Dobruški skakalnici dobro poteptali in skakalnico lepo ozaljšali, da je bila pripravljena na veliki dogodek v nedeljo.
Za dobre skoke pa potrebujete tudi dobre skakalce. Teh se je 15. januarja nabralo za štiri kategorije. Skakalcem smo omogočili poizkusno serijo, po kateri so strokovnjaki že videli, kje je kritična točka skakalnice in pa kakšne bodo daljave tega dneva. Poizkusni sta sledili še dve seriji in najboljši v obeh so prejeli nagrade in medalje. Najmlajši (v kategoriji do 15 let) so tekmovali na manjši Dobruški skakalnici, čeprav mladci nimajo veliko spoštovanja do velikanke in se nekateri z veseljem pomerijo tudi na veliki skakalnici. Tako je največ poguma in zbranosti z dvema najdaljšima skokoma pokazal Rok Jamnik iz Škofje Loke, ki si je s tem priskočil zlato medaljo. Drugo in tretje mesto sta osvojila domača športnika Darko Goričanec in Nejc Černivec. Med mladimi fanti (od 15 do 25 let) si je najžlahtnejše odličje prislužil Miha Kosec, ki se je tudi izkazal z najdaljšim skokom v rednem delu tekmovanja (27 metrov). Za njim sta zaostala precej izenačena, na drugem mestu Lah Žiga in tretji Roman Kern. Za zlato medaljo v kategoriji od 25 do 35 let sta se pomerila
Matjaž Slibar in Lojze Stopar. Slednji je bil v finalni seriji z dvema metroma daljšim skokom boljši, tako je bil Matjaž srebrn in Lojze zlat za športno društvo Repnje-Dobruša. V kategoriji veteranov se je razlika med skakalci prav tako merila v centimetrih. Sodniki so najdaljši daljavi na koncu pripisali Romanu Černivcu, ki je tako priskakal še drugo zlato medaljo za naše športno društvo. Drugo mesto je zasedel Tomaž Plešec in tretje Miro Oberstar. Fantje so na koncu za publiko skočili še enkrat na vso moč, merili smo jih v kategoriji naj daljava dneva - do konca in naprej. Tako se je šest kamikaz odpravilo prav na vrh zaletišča in so zares poleteli. Spet je bil nepremagljiv Miha Kosec, ki je zmagal tudi izven konkurence z 29. metri. S pogumnim skakanjem si je prislužil dve medalji in lepe praktične nagrade. Pri razglasitvi smo osrečili skakalce, ki so zasedli prva tri mesta v kategorijah, saj se je za vsakogar našla kakšna malenkost v obliki praktične nagrade, tako da ni bil prezrt pogum niti enega skakalca. Veseli so bili tudi gledalci, ki so lahko sami ocenjevali slog svojega favorita, pri tem pa jih ni zeblo, saj je bilo za toplo pijačo in jedačo dobro poskrbljeno. Lepa hvala vsem, ki ste prišli, in vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri izvedbi skokov, hkrati pa vabilo na naslednje skoke, ki se bodo zagotovo zgodili, ko bo dovolj snega. Nekaj slikovitih utrinkov je razvidno tudi na internetni strani občine Vodice, v pripravi je tudi naša stran, kjer si boste lako ogledali še več o naši dejavnosti.
Na vodiški "velikanki"
SD Victoria Club Vodice se vedno delavno
Francka Rozman
Vsi nastopajoči so bili nagrajeni s praktičnimi nagradami, ki so jih prispevali sponzorji.
Sonce je utonilo v meglen večer, celo nekaj kapljic se je prebilo iz oblakov in morda je bil ravno to razlog, da ni bilo prav veliko obiskovalcev na sobotni tekmi v Lokarjih. Victoria Club je namreč v zadnjem januarskem vikendu pripravil sobotno nočno in nedeljsko tekmo na skakalnici. Bilo je romantično. Skakalnica je bila dobro razsvetljena, odlično pripravljena za skoke, tudi vreme je bilo primerno, čeprav je mraz silil v noge. Na stojnici so točili tople napitke, ki so ogreli dlani in odganjali prehlad.
Tekmovanje se je odvijalo v štirih kategorijah:
-	mlajši in
-	starejši osnovnošolci
-	mladci do 30 let
-	starejši mladci nad 30 let
V obeh dnevih se je na skakalnici zvrstilo 24 tekmovalcev. Vsem čestitamo, ker se upajo spustiti in odskočiti v daljavo. Prav posebno pa čestitam veteranu Slavcu Blažiču, ki vsako leto navdušuje prisotne in izzove največ pohval. Tudi letos je navdušil, saj je v skupni razvrstitvi dosegel šesto mesto. Najdalj in sicer 24 m je skočil Igor Bider, ki je dosegel 1. mesto v skupni razvrstitvi, 2. mesto si je priskočil Primož Kadivec, tretji pa je bil Blaž Janhar.
Rezultati sobotne tekme: Mlajši osnovnošolci:
Žiga Jeraj , Rok Rozman, Jan Pangerc Starejši osnovnošolci: Rok Jamnik, Matevž Grčar, Luka Oberestar Mladci do 30 let:
Igor Bider , Primož Kadivec, Robi Redek Starejši mladci:
Roman Černivec, Slavc Blažič, Tomaž Brank
Rezultati nedeljske tekme: Mlajši osnovnošolci:
Žiga Jeraj , Nejc Černivc, Jan Pangerc Starejši osnovnošolci: Rok Jamnik, Matevž Grčar, Mladci do 30 let:
Igor Bider , Primož Kadivec, Blaž Janhar Starejši mladci:
Robert Justin, Tomaž Brank, Milan Potočnik
Organizatorji bodo morali v bodoče razmisliti o večji privlačnosti skokov , ki bi privabilo več ljudi. Trudijo se, da pripravijo dobro skakalnico, manjka le obiskovalcev, ki bi vzpodbujali tekmovalce.
Smučarski skoki na Selu
Peter Cernivec
V dolini Strahovice na Selu je potekal 6. tradicionalni memorial Pavleta Merčuna, tekmovanje v smučarskih skokih. Kljub majhnemu številu skakalcev so obiskovalci v tekmi lahko uživali, saj so bili skoki zelo lepi in dolgi.
Tekmovanje v smučarskih skokih na Selu se je začelo z manjšo zamudo. Razlog je bila želja organizatorjev po čimvečjem številu tekmovalcev. Večina, ki bi se tekme sicer udeležila, je tekmovala na drugem prizorišču, česar pa organizatorji niso pravočasno izvedeli. Tekmo so organizatorji, člani SD Strahovica, kljub temu izvedli, saj so v pripravo skakalnice in drugih pomembnih stvari vložili več dni napornega dela.
Na skakalnici, ki so jo pripravili David Kuster, Ivan Hribar ter vodja tekmovanja Jani Šijanec, so imeli tekmovalci na voljo štiri skoke. Dva skoka v poizkusni seriji in dva v seriji konkurence. Tekmovalci (do konkurenčne serije se jih je nabralo petnajst) so bili razdeljeni v štiri kategorije: kategorijo žensk od 16 do 26 let, kategorijo moških do 15 let, kategorijo moških od 16 do 26 let ter kategorijo moških nad 26 let.
Pred konkurenčno serijo sta se Jure Marenče s slovensko zastavo v roki in Matija Bergant z zlatim lovorjevim vencom s smučmi spustila po pobočju skakalnice. S tem sta slovesno odprla tekmovanje ter počastila spomin na Pavleta Merčuna, ki so
mu vsakoletna tekmovanja v smučarskih skokih na Selu tudi posvečena. Venec so nato odnesli na Pavletov grob. Pavleta Merčuna se spominjajo kot odličnega smučarskega skakalca, trenerja in enega izmed začetnikov smučarskih skokov na Selu.
Na uradno 40 metrski skakalnici je večina tekmovalcev s svojimi skoki prek 40 metrov navduševala obiskovalce. Padcev ni bilo, tekmovala pa je tudi ena ženska, ki je s svojimi dobrimi skoki še dodatno dvigovala razpoloženje obiskovalcev.
Za dobro motivacijo so med drugim poskrbele tudi bogate nagrade. Kot glavno nagrado so tekmovalci prejeli pokal in denarne nagrade, ki so jih prispevali Tomo Merčun, Nataša in Franc Seršen in Avtoelektrika Janez Šijanec. Poleg glavnih nagrad so spozorji, ki jih ni bilo malo, tekmovalcem podarili še praktične nagrade. Rezultati tekmovanja v smučarskih skokih, v katerih je najdaljši skok uspel Rožletu Žagarju, ki je s 46 metri izenačil rekord skakalnice, so bili naslednji:
Kategorija B Ženske od 16 do 25 let
1. mesto: Monika Planinc Kategorija A Moški do 15 let
1.	mesto: Andraž Korošec
2.	mesto: Gašper Štupar
3.	mesto: Miha Kveder Kategorija B Moški od 16 do 25 let
1.	mesto: Uroš Peterka
2.	mesto: Rožle Žagar
3.	mesto: Jan Tomazin Kategorija C Moški nad 26 let
1.	mesto: Dino Klemenčič
2.	mesto: Matjaž Žagar
3.	mesto: Tone Koželj
Članom SD Strahovica za odlično organizacijo zanimivega tekmovanja, dobro gostinsko ponudbo ter priskrbljene lepe nagrade za tekmovalce res vse pohvale. S tako ekipo bi tudi Planica zasijala v lepši luči.
Sneg in mraz omogočila obilo zimskih užitkov
Peter Cernivec
Sankanje
Sankaška sekcija SD Strahovice je na 800 m dolgi progi organizirala sankaško tekmo. 26 tekmovalcev, ki so sicer tekmovali v štirih kategorijah, so razdelili tudi po kakovosti sani, saj so izkušnje pokazale, da si zaradi vse večje popularnosti sankanja vedno več ljudi privošči boljše sani. Lepo urejena in vzdrževana sankaška steza, ki pelje mimo objektov SD Strahovica na Rašico, je z leti vedno bolj polna. SD Strahovica jo poskuša kar se da dolgo ohraniti, da bodo tudi čim dlje lahko uživali v sankanju.
REZULTATI dečki - navadne sani 1. Rok Rahne
deklice - tekmovalne sani 1. Anamarija Mis
dečki - tekmovalne sani
1.	Aleš Špenko
2.	Tomaž Mis
članice - navadne sani 1. Iva Seršen
članice - tekmovalne sani
1.	Majda Vrhovec
2.	Mija Borčnik
3.	Vera Špenko
člani - navadne sani
1.	Štefan Kunstelj
2.	Blaž Lončar
3.	Rok Posavec
člani - tekmovalne sani
1.	Krištof Špenko
2.	Franc Špenko
3.	Lojze Hribar
Tek na smučeh
Dan pred sankaško tekmo je Smučarsko društvo Strahovica pripravilo tudi tekmo v teku na smučeh. Letošnjega Kristanovega memoriala na progi v Šinkovem Turnu se je udeležilo 17 tekačev.
REZULTATI deklice
1. Nika Marenče
dečki
1. Vid Merčun
ženske
1.	Marta Seršen
2.	Cilka Marenče
3.	Mija Borčnik
moški do 50 let
1.	Bojan Trojar
2.	Tomo Šetina
3.	Damjan Repnik
moški nad 50 let
1.	Marjan Klemen
2.	Lojze Rupnik
3.	Tone Kosec
Sonce, polarni mraz in 54 udeležencev -
¿Jure Marence, SD Strahovica
Na letošnjo prvo februarsko nedeljo je bilo, tako kot piše že v naslovu, lepo sončno vreme, skoraj brez vetra, predvsem pa mraz (okrog -i3oC). Zato smo sprva še malo lovili sonce (tudi tisti, ki smo sicer radi bolj v senci), vendar se je bližal začetek tekme, ko tako ali tako vsem postane vroče...
Tekmovali smo kot vedno večinoma uspešno, vsi zelo zagrizeno, eni hitreje, spet drugi bolj zanesljivo, odstopil je samo eden. Nekateri so merili trenutno temperaturo snega s termometrom, drugi so imeli "podatek v glavi" še od lanskega leta, maže so bile sila različne. Eden od tekmovalcev, ki se mu je na semaforju nabralo malo (pre)več sekund, je imel po lastni izjavi na progi še tiskovno konferenco...
19. Memorial Janeza Sersena
Vedno posebej veselijo nastopi tekmovalcev in tekmovalk v mlajših kategorijah - tudi letos so bile vse zasedene. Ob res zavidljivem smučarskem znanju, ki so ga nekateri od njih pokazali letos, smo prepričani, da bo iz te množice čez leto ali dve zrasel še kakšen nov učitelj smučanja za naš tečaj v Sinkovem Turnu. Najbolj kakovostnim in zagnanim bomo v društvu z veseljem pomagali.
Ker naš memorial ni samo navadna smučarska dirka, ampak tudi dan spominov, smo po prihodu v dolino kot po navadi postali na Janezovem grobu, položili zlat lovorjev venec in mu prižgali svečo. Ta bo dogorela, spomini na pretekla leta in dogodke pa bodo ostali.
Bližal se je večer, v dolini Strahovice smo razglasili uradne rezultate in razdelili darila, ki so jih sponzorji memoriala tudi tokrat prispevali za vse udeležence tekmovanja.
Se letošnja absolutno najhitrejša: med ženskami Maja Kimovec, med moškimi pa Rok Vrhovnik.
Uživajmo v zimi, dokler je sonce ne prežene!
Rezultati 19. Memoriala Janeza Sersena za leto 2006 (najhitrejši po kategorijah):
Cicibanke: Lea Kimovec Cicibani: Mark Merčun Deklice: Maja Kimovec Dečki: Matevž Nered Mladinke: Tjaša Bergant Mladinci: Matic Kimovec Članice D: Majda Vrhovnik Članice C: Tatjana Rihtarič Članice B: Natalija Zaletel Članice A: Katarina Kepic Člani E: Tone Marenče Člani D: Jože Lindič Člani C: Matjaž Bergant Člani B: Rok Vrhovnik Člani A: Matjaž Hribar
Leila, Višja strokovna šola, d.o.o., Mencingerjeva 7, 1000 Ljubljana, tel. 01/2811340, http://www.leila.si, irena.marinko@guest.arnes.si
VIŠJE STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE:
POSLOVNI SEKRETAR
Vizija in strategija šole: Naše osnovno poslanstvo je dati študentom dobro izobrazbo in pripeljati do diplome tudi tiste, ki se ne morejo pogosto udeležiti predavanj: matere z otroki, komercialiste na terenu, zaposlene v tujini. Skrbimo za kakovost izobraževanja na vseh področjih in skušamo čimbolj povezovati teorijo s prakso. V naši šoli razvijamo pozitivno vzdušje in veselje do učenja.
Predmetnik:
I	letnik: Poslovno sporazumevanje v tujem jeziku: angleščina, Psihologija dela, Ekonomika in management podjetja, Gospodarsko pravo, Računalništvo in informatika, Organizacija poslovanja, Računovodstvo in finančno poslovanje, Praktično izobraževanje.
II	letnik: Poslovno sporazumevanje v tujem jeziku: nemščina, Poslovno sporazumevanje v slovenskem jeziku, Javna uprava, Sodobno pisarniško poslovanje, Koncepti in veščine komuniciranja, Računalniški praktikum, Praktično izobraževanje.
Organiziranost študija: Izobraževanje traja dve leti oziroma štiri semestre. Studij se zaključi z diplomsko nalogo in zagovorom. Studijsko leto se začne praviloma oktobra in konča junija naslednje leto. Predmetnik in število ur sta prilagojena programu za odrasle. Predavanja potekajo modularno, po posameznih predavanjih se opravljajo izpiti. Če imajo kandidati dve ali več let delovnih izkušenj na poslovno administrativnem področju, so lahko delno ali v celoti oproščeni opravljanja praktičnega izobraževanja. O ustreznosti izkušenj odloča študijska komisija. Po uspešnem zaključku izobraževanja izda Višja strokovna šola Leila d.o.o. javno veljavno diplomo in študent pridobi naziv Poslovni sekretar/Poslovna sekretarka.
Cena enega letnika je 304.000,00 SIT, če se plača v enem obroku. Če študenti plačajo v treh obrokih, je cena 320.000,00 SIT za en letnik. V šolnino je vključena vpisnina, učbeniki in ponavljanje izpitov.
Zakaj bi izbrali nas?
1)	Naši študenti so uspešni pri študiju, delu in
v zasebnem življenju.
2)	S študenti delamo individualno. Ne pomenijo nam le številke, ampak osebo, s katero se dve leti srečujemo vsaj dvakrat tedensko in z večino navežemo prijateljske stike za vse življenje.
3)	Studenti imajo možnost, da zaključijo študij prej kot v dveh letih.
4)	Studenti so organizirani v delovne skupine, kar povečuje učni uspeh in prispeva k nastajanju novih poslovnih in prijateljskih zvez.
5)	Solnina je med najnižjimi v Sloveniji.
6)	Brezplačne individualne konzultacije s predavatelji.
7)	Brezplačna pomoč pri iskanju zaposlitve.
8)	Brezplačno svetovanje pri razvoju kariere.
9)	V času, ko poteka pouk tujih jezikov, so možne brezplačne inštrukcije za angleški in nemški jezik.
10)	Možnost nadaljevanja študija na mednarodni visoki strokovni šoli na Finskem.
11)	Zagotovljeno brezplačno parkiranje.
12)	Izobraževanje izvajajo predavatelji z univerzitetno diplomo, magisterijem ali doktoratom, ki imajo izkušnje pri delu v gospodarstvu in poučevanju in uporabljajo sodobne učne metode.
13)	Srečali boste veliko novih in zanimivih ljudi z vseh področij dela.
Informacije o vpisu dobite na telefonski številki 01/2811340 ali preko internetnega naslova irena.marinko@guest.arnes.si.
:
Otroški kotiček
Pobarvanka
Nagrajenka pobarvanke iz prejšnje številke je Lana lun, Pustnice 20, 1217 Vodice.



m i
Mirno nam plove čolnič življenja, dokler ti ,Zvezda, nad nami blestiš...
ZAHVALA
Na lepo, sončno nedeljo smo se poslovili od našega dragega ata
HINKA ROSULNIKA
- mežnarjevega ata iz Šinkovega Turna. Ob tem bi se radi domači zahvalili vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih njegovega slovesa stali ob strani, nam pomagali, izrekli pisno ali ustno sožalje, darovali za maše in cerkev in bili kakorkoli povezani z nami. Še posebej se zahvaljujemo Majdi Podgoršek, Mariji Čuk, Veroniki Jamšek in ostalim pri patronažni službi za vsakodnevno nego v času njegove bolezni, nadškofu Francu Perku, g. župniku in ostalim duhovnikom za poslovilni mašni obred, članom PGD Šinkov Turn, pogrebni službi Navček, g. Lamovšku, pevcem, nosačem, praporščakom in vsem govornikom.
Hvala za darovano cvetje in sveče, ki bodo še dolgo gorele v njegov spomin.
Žena Cilka in otroci z družinami
NOVOROJENČKI
14. 1. 2006 smo dobili kar tri nove prebivalce.
Mamici Barbari in atiju Boštjanu Žerjavu s Skaručne sta se rodila dvojčka Domen in Laura. Mamici Sabini in očiju Boštjanu pa se je rodil Anže Režek iz Utika 30 a.
Mamici Nataši, očku Gorazdu in malemu Lanu se je v petek, 27.01.2006, pridružil še en družinski član Gal Rozman.
Čestitamo!
Svežim novicam iz krajev, kjer se razteza Občina Vodice, lahko
prisluhnete tudi na Radiu Gorenc.
Natalija Rus, sodelavka Radia Gorenc, ki živi v Vodicah, bo vsak prvi in tretji ponedeljek pripravljala sveže novice, ki jim bo moč prisluhniti ob 15.30. uri na frekvenci 89,1 MHz.
V novice bo vpletala vse - od
dogajanja na občinski ravni, delovanja društev do
investicij v komunalno infrastrukturo.
Preverite vsak prvi in tretji ponedeljek v mesecu ob pol štirih popoldne.
Obvestilo
H
n n n n n n n




PTIČJA GRIPA
Ob najdbi mrtve ali opažene sumljive ptice ravnajte skrajno odgovorno; kličite na
tel. 477 93 53.
Virus se širi tudi na mesojede živali, zato morajo biti psi in mačke pod strogim nadzorom!
LD Vodice
Prešerno na Krvavcu
Prešerno na Krvavcu
Odlična smuka, zanimiva veleslalomska Alenka jereb tekma in veselo druženje
Se Prešeren bi bil vesel pisane množice naših občanov, ki se je v prazničnem jutru odpravila na Krvavec počastit slovenski kulturni praznik. Tudi tokrat (že petič po vrsti) so organizatorji dokazali, da se s prepletanjem kulturnih in športnih dejavnosti da odlično pripraviti zanimivo praznovanje, ki zbližuje in povezuje ljudi.
Prešerno razpoloženi skupine in posamezniki, opremljeni z vso smučarsko opremo, so zavzeli krvavška smučišča in se med množico ostalih smučarjev podali na jutranje ogrevanje. Da bi se nekoliko hladno jutro utegnilo ogreti in nebo razjasniti, je bilo slutiti že takoj po prvem spustu. Ob 10. uri se je začelo zares. Po tekmovalnem poligonu so se spustili najprej najmlajši, nato pa še starejši smučarji. Najbolj vneti so bili tisti, ki so tekmovali v duhu "Pomembno je tekmovati, še pomembneje pa zmagati!" V izteku je navdušena množica opazovalcev primerjala dosežene čase in navijala za svoje tekmovalce, hkrati pa z odobravanjem pospremila vsakogar, ki je pripeljal skozi cilj. Razpoloženje je dvigoval tudi komentator Peter, ki je spremljal tekmo s terase brunarice Sonček, vrtel glasbo in delal dobro reklamo za organizatorje tekme Kraljevski klub Vodice in Občino Vodice.
Dogajanje se je pozneje preselilo k brunarici, kjer je MePZ Biser začel kulturni program z Zdravljico, zapel še nekaj svojih uspešnic, godba pa končala z venčkom poskočnih melodij. Po uvodnem nagovoru se je župan Brane Podboršek zahvalil za udeležbo in sodelovanje vsem 95. tekmovalcem in vsaj 50. navijačem, ki so nestrpno čakali na razglasitev rezultatov, in jim zaželel še naprej ugodno smuko in prijetno praznovanje. Skupaj z Jožetom Ercetom sta podelila priznanja najuspešnejšim tekmovalcem in skupinam. Njihovo razpoloženje je bilo uspehu primerno, skupaj z njimi pa smo se veselili vsi, ki smo v duhu olimpijskega gesla "Pomembno je sodelovati, ne zmagati!" prisostvovali veleslalomskemu tekmovanju. Veselo druženje, pomenkovanje in klepet ob dobri kapljici in še odličnejši malici so nas prepričali, da ob letu osorej ponovno zavzamemo krvavške strmine.
Najuspešnejši tekmovalci v posameznih kategorijah:
DEKLICE DO 13 LET:
1.	Anja Ovijač
2.	Maja Kimovec
3.	Liza Rahne
DEČKI DO 13 LET:
1.	Nejc Merčun
2.	Primož Marinčič
3.	Matija Oblak
MLADINKE:
1.	Tina Pirc
2.	Lucija Štebe
3.	Tjaša Rahne
MLADINCI:
1.	Matic Kimovec
2.	Primož Keržič
3.	Janez Nahtigal
ČLANICE A:
1.	Marjana Hribar
2.	Nataša Jeraj
3.	Monika Kastelic
ČLANI A :
1.	Jože Erce
2.	Anže Babnik
3.	Matija Bergant
ČLANICE B :
1.	Nataša Seršen
2.	Lilijana Černivec
3.	Marjetica Bergant
ČLANI B :
1.	Tomaž Vrhovnik
2.	Tomo Merčun
3.	Damjan Repnik
VETERANKE:
1. Majda Vrhovnik
VETERANI:
1.	Edo Bergant
2.	Lojze Vrhovnik
3.	Matija Štubelj
SKUPINE:
1.	Kraljevski klub Vodice
2.	Strahovica
3.	Občina Vodice