PcfttBina platana t gotovini. IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. Craa pasamemi Herilki Din 1*50. TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino, lndustrlfo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za V* leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani Uredništvo in upravniStvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici St. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon St. 30-69. Leto XVII. V Ljubljani, v soboto, dne 17. marca 1934. štev. 32. Hunska Poučen primer, kako so gospodarski interesi močnejši od vseh političnih želj, dokazujejo sedanja rimska posvetovanja med Mussolinijem, Gfimbfisem in Doilfussom. Ce bi odločevali le politični momenti, potem bi na teh posvetovanjih takoj prišlo do soglasnosti, najbrže pa niti ne bi bila potrebna, ker bi se ob Suvichevem obisku na Dunaju in v Budimpešti ustanovil oni od Mussolinija propagirani carinski blok, ki bi se kot klin zagozdil med Malo antanto. Toda gospodarski razlogi so se izkazali močnejši od vseh političnih in tako so se rimska posvetovanja preokrenila v čisto drugo smer. Svojo akcijo v Podonavju je začel Mussolini predvsem iz dveh razlogov: da odtegne Avstrijo popolnoma vplivu Nemčije in da oslabi z ustvaritvijo protibloka — Malo antanto. Gospodarski računi Madjarske, ki ne more pogrešati žitnega trga Nemčije in za kateTega Italija ne more nuditi nobenega nadomestila, ti razlogi so povzročili, da se skuša najti v Rimu rešitev, ki bi pritegnila k sodelovanju tudi Nemčijo. Iz gospodarskih razlogov ni mogoče Nemčije pogrešati pri gospodarski obnovi Podonavja in vse nasprotje med Dunajem in Berlinom ne more na tej resnici nič izpremeniti. Kakor hitro pa je Nemčija pripuščena k sodelovanju, je tudi konec sanj o tem, da bi Avstrija uravnala vse svoje delo le po eni melodiji. Prav tako se je ponesrečil politični načrt proti Mali antanti. Tudi najbolj vroča želja, da naj bi trozveza Rim - Dunaj - Budapešta dvignila iz mrtvila tržaško in reško pristanišče, ne more spremeniti dejstva, da je v nasprotju z Malo antanto ta želja nedosegljiva. Prav tako pa je jasno, da enako ko Nemčije tudi Češkoslovaške ni mogoče izločiti iz Podonavja. Tudi brez sodelovanja Češkoslovaške ne gre in tudi češkoslovaškega trga ne moreta pogrešati ne Avstrija in ne Madjarska. Zato je morala izzveneti akcija, ki se je začela z očitno sovražno tendenco proti Mali antaniti, z zatrjevanjem, da je sodelovanje Male antante za-željeno. Rimska posvetovanja so torej prinesla popoln preobrat in gospodarskim stvarnostim so se morale umekniti vse politične žellje. Pa niti po tem preobratu še ni gotovo, če bodo rimska posvetovanja dosegla kaj več ko platoničen uspeh. Kajti niti ta gospodarska zahteva Italije, da dovoljujejo podonavske države preference samo onim izvenpodonavskim državam, katerih trgovinska bilanca je napram njim pasivna, se ne bo dala izvesti. Ker je danes samo Italija pasivna, bi bila tudi samo Italija deležna preferenc. 2e prejasno je, da Nemčija na takšni bazi ne bo sodelovala. Vse kaže, da bodo tudi rimska posvetovanja iz istega vzroka brez pravega uspe-,^a^or 80 bila pogajanja v Stresi in vse prejšnje^ konference. Problema podonavskih držav namreč ni mogoče rešiti s stališča izvenpodonavske države in kdor hoče s političnim pritiskom izsiliti rešitev, ki ne odgovarja življenjskim interesom Podonavja, mora doživeti neuspeh. Podonavsko vprašanje je mogoče rešiti le s stališča podonavskih držav samih. Takšno stališče pa je doslej zavzela edinole gospodarska Mala antanta. Po tem stališču naj postane najprej vsaka država Male antante, potem pa vsaka država Podonavja subjekt skupne gospodarske politike, da se s tem prepreči, da bi bilo Podonavje le bojišče, na katerem bi se odigravali boji velikih sil. Z absolutnim varovanjem Suverenosti vsake podonavske države naj se postopoma ustvari gospodarska enotnost Podonavja, ki bi enotno nastopala tudi proti velesilam. Naj-7M države Male antante dosežena gospodarska skupnost, ki bi stremila tudi za ustvaritvijo enotnega carinskega ozemlja, ta skupnost bi se potem razširila z istim ciljem na vse Podonavje. Samo to je pot, ki vodi k rešitvi. Seveda pa izključuje ta' pot tako vsak napadalni revizionizem, kakor tudi vsako hegemoni-stično težnjo katerekoli velesile in naj bi se ta še tako previdno prikrivala. Ni še nobenih pravih znakov, da bi se rimska posvetovanja vršila na tej dozoreli višini, temveč še vedno se tudi pri vsakem čisto gospodarskem vprašanju kaže še ono staro politično kopito, ki bi najraje s silo razbilo vsak poizkus gospodarske konsolidacije Male antante. Zato pa je tudi naš zunanji minister popolnoma pravilno konstatiral, da treba še počakati na realne dokaze, da je namen rimskih posvetovanj, doseči realno sodelovanje vseh podonavskih držav. Tega dokaza dosedaj rimska posvetovanja še niso dokazala, zato pa je tudi njih efekt tako majhen, da niso dosti več ko le poizkus, da se prikrije manever umikanja. Za Malo antanto pa je to že uspeh, ker se iz njega vidi pravilnost koncepta držav Male antante na gospodarsko rešitev podonavskega vprašanja. iCakO’ z&otftaU upcavb dc&. 1 žolco* a dc&ai/itcfn nžuHovoddvi* popotnuna zastacel Nad 2,85 milijonov hektarjev ima Jugoslavija državnih gozdov, ki dajo na leto okoli 6 in pol milijonov kubičnih metrov lesa, dejansko doseženi dohodek pa je znašal v 1. 1932/33 celih 2,3 milijona, da je dobila Jugoslavija za en kubični meter znatno manj ko 1 Din. Da ni mogoče takšnega gospodarstva trpeti še naprej, je jasno, saj se to pravi naravnost zapravljati državno imetje. Inž. Manojlovič, ki je zbral vse te podatke o slabi rentabilnosti naših državnih gozdov, podaja v drugem članku navodila, kako bi bilo mogoče zboljšati državno gozdno gospodarstvo. Pri tem opozarja zopet na Poljsko, ki je pri skoraj enakem stvarnem položaju dosegla iz svojih gozdov tudi stokrat višji dobiček. Pred vsem je Poljska razveljavila vse dolgoročne pogodbe. Afera »Kriva-je« dokazuje, kako Je tudi za nas nujno, da prične država sama izkoriščati svoje gozdove, ne pa da prepušča glavni dobiček tujim družbam. Poljska je nadalje investirala v državne gozdove velike vsote, zgradila potrebne ceste in železnice, ker je brez tega vsako racionalno izkoriščanje gozdov nemogoče. Proračun poljske gozdne uprave je zato visok in je znašal od 250 do 550 milijonov Din, dočim se giblje naš med 66 in 150 milijoni. Zato pa je dosegala Poljska čisti dobiček v višini 240 do 550 milijonov Din, dočim se je gibal naš med 2,3 in 94 milijonov, kar Je bila že rekordna višina. Je pač tako, da ne more nobeno podjetje dajati večjih dohodkov, če se vanj nič ne investira. To velja za vsako zasebno podjetje in prav tako tudi za vsako državno in zato tudi za državno gozdno upravo. Druga naj večja napaka naše gozdne uprave je, da je preveč komplicirana in birokratska. Posamezni predpisi so že pravi anahronizem in čisto nemogoči v vsakem količkaj razvitem gospodarstvu. Tako na primer se mora vršiti tudi prodaja lesa iz državnih gozdov po predpisih zakona o drž. računovodstvu. Vsaka prodaja v gospodarskem življenju mora sloneti na ekspedltivnosti in zaupanju, zakon o drž. računovodstvu pa je zgrajen na počasnosti, kompliciranosti in absolutnem nezaupanju. V dokaz navaja inž. Manojlovič dva primera. Na prodajo je bil les po ceni 8,582.383 Din. Licitacija Je bila razglašena v »Služb. Novinah« in v zakonitem roku. Oglasil pa se je le en ponudnik — in to zelo solidna tvrdka — ki jo ponudila 11 milijonov 459.000 Din. Ker pa je bil en sam ponudnik, se je razpisala seveda nova licitacija, in ker pri tej ni nihče več ponudil ko 6,600.000, še tretja. Na tej Je bila izklicna cena že samo 6 milijonov 456.200 Din, a ponudniki so bili še nižji. Koncem koncev sploh ni prišlo do prodaje, a bi brez nemogočih predpisov mogel biti dosežen že pred meseci mnogo boljši dobiček. Tako Je gozdna uprava vsled birokratskih predpisov samo pri eni prodaji izgubila milijone. Neki trgovec je hotel odkupiti od države več sto vagonov drv po znatno višji ceni, kakor pa je bila običajna. Potreboval pa je les takoj, ki ga je gozdna uprava tudi imela, ker je že imel kupca. Do kupčije zopet ni prišlo, ker se mora prodaja najprej razglasiti V »Služb. Novinah«, ker treba razpisati JlCitacijo, katere se morajo udeležiti vsaj trije interesenti, da minejo me-seci, ker je kratkomalo nemogoče preje ko v 2 mesecih skleniti po predpisih kupčijo z gozdno upravo. Tako dolgo pa trgovec ni mogel čakati in kupčija je propadla. Zato je nujno, da se vsi ti birokratski predpisi odpravijo in da tu- di gozdna uprava posluje po trgovskih načelih. Nadaljnja napaka državnega gozdnega gospodarstva Je v koncesioniranem načinu izkoriščanja gozdov, ki je mogoč le v kolonijah. Vsled teh dolgoročnih pogodb o Izkoriščanju gozdov je navadno vsako racionalno izkoriščanje gozdov po državi nemogoče. Poleg tega odpira ta sistem na široko vrata korupciji ln zlorabam ln zato so ga že vse države odpravile. Samo v nekaterih balkanskih državah je ta sistem Se ohranjen. Mnogo trpi gozdna uprava tudi vsled komplicirane in počasne uprave, vsled pomanjkanja določil o odgovornosti posameznih uradnikov, vsled večnih komisij in stroge uprave nemogočih predpisov zakona o drž. računovodstvu. Zato bi bilo nujno: na eni strani bi se morali razveljaviti vsi dolgoročni dogovori, za kar je vedno dovolj možnosti, ker se nobeno podjetje ne drži dogovorjenih pogojev. Tako dolgujejo tvrdke z dolgoročnimi pogodbami državi okoli 80 milijonov Din. Država bi morala upravo gozdov voditi v lastni režiji in da bi to bilo tudi najbolje, dokazuje uspeh gozdnih uprav v Sloveniji in na Hrvatskem. Kljub vsej krizi bi morala in mogla imeti država od gozdov lepše dobičke, toda pogoj je, da se državno gozdno gospodarstvo popolnoma preuredi in to — čim prej! 7xfyPrager Pressec Madjarski Usti pišejo, da se pripravlja blok slovanskih držav, ki bi ga tvorile države Male antante, Poljska, Rusija in Turčija. Avstrijska vlada demantira, da bi se utihotapljalo skozi Avstrijo orožje v Mad-jarsko. Mnogo se po »vetu demantira. Za avstrijskega vojnega ministra je bil imenovan monarhist general Schčnburg-Hartenstein. Knez Starhcmbcrg je pozval bivše socialne demokrate, da vstopijo v Heimwehr. Njegov poziv pa ni našel nobenega odmeva. Habsburžani se nameravajo vrniti v Avstrijo in Dollfussova vlada še trudi, da bi jim vrnitev čim prej omogočila. Tako izjavlja minister Schuschnigg, da je samo vprašanje pravice, če se odpravi zakon, ki prepoveduje Habsburžanom bivanje v Avstriji. Več sto učiteljev i« ravnateljev je bilo v Avstriji odpuščenih iz službe, ker so pripadali socialno-demokratski stranki. Angleški Ksti pozdravljajo ustanovitev svobodnega pristanišča v Trstu, ker bi potem mogla dobavljati Anglija za Avstrijo v Trst premog, za kar bi kot kompenzacijo naročala les iz Avstrije. Nizozemski poslanik v Berlinu je protestiral vsled nedovoljenega prehajanja hitlerjevskih napadalnih oddelkov na Nizo1-ze rusko. Nemški propagandni minister je naročil nemškim trgovcem, da v korespondenci s tujimi tvrdkami ne uporabljajo pozdrava: Heil Hitler! Nenapadalni pakt je sklenila Italija z Argentino. Tudi z drugimi južno-ameriški-ini državami sklene Italija podobne pakte: Dočim Staviskijeva žena ne izdaja sokrivcev in pomagačev njenega moža, je njegov tajnik zelo zgovoren in je izdal že celo vrsto bivših Staviskijevih prijateljev. Azija aziatskim narodom je geslo, ki ga Japonska posvojeni izstopu tiz Društva narodov vedno bolj propagira. V kratkem se sestanejo v Daj ren 11 zastopniki Japonske, Kitajske, Mandžurije, Malajskega polotoka in drugih azijskih držav, da ustanove pripravljalni odbor za ustanovitev azijskega društva narodov. Obenem naj bi se ustanovil tudii gospodarski blok azijskih držav. Narodna socialistična stranka je bila ustanovljena tudi na Japonskem. Princ Sikst Pkrmski, ki je skušal med vojno pridobiti Avstrijo za sklenitev separatnega miru s Francijo, je umrl v Parizu v starosti 47 let. Vodstvo avtomobilske zbornice v Angliji je priporočilo vsem avtomobilskim tvor-nicam, da znižajo delovno dobo od 40 na 36 ur tedensko, obenem pa naj zvišajo delavske plače. Denacstw Minister Demetrovič o sedanji kreditni krizi Ža časa proračunske razprave so nekateri poslanci omenili tudi naziranje ministra DemetrOviča o sedanji kreditni krizi, kakor ga je izrazil na svojeČasni konferenci privrednikov in narodnih poslancev Savske banovine. Ker je bito to naziranje šele sedaj objavljeno, a je nad vse zanimivo, ga objavljamo tudi mi. Minister Demetrovič je dejal: »Vsled krize ni rentabilnosti v poljedelski proizvodnji in zato ne more kmetovalec zadostiti svojim obvezam. V podobnem položaju se nahajajo tudi drugi privred-niki. Imam vtis, da se vsak privrednik sprašuje, kako dolgo bo še mogel vzdržati, ko troši svoj kapital. Ali en mesec ali eno leto? Kajti če ta položaj; še dalje traja, bo končno moral propasti. Moje osebno mnenje je, da je tdgfey MzetV drugih razlogov, v mnogem kriva naša denarna politika. Stabilizacija našega dinarja se ni posrečila, poleg tega pa obstoja še ta fatalnost, da naše gospodarstvo mnogo trpi vsled dvojnega tečaja, notranjega in zunanjega. Cena kmetijskih proizvodov je vsled tega mnogo nižja, kakor bi bila, če bi se tečaji izenačili. Pri nas obstoji na črni borzi devalvacija dinarja v višini 45°/o. Mnenja sem, da je treba potegniti konsekvence iz dejanske devalvacije in da se vsaj na ta način popravijo in kolikor mogoče dvignejo cene kmetijskih proizvodov. Po mojem mnenju se ne more kreditna kriza ozdraviti brez spremembe naše denarne politike.« ZNIŽANJE obrestne mere za BLAGAJNIŠKE ZAPISE NARODNE BANKE Narodna banka je znova znižala obrest no mero za blagajniške zapise. Enomesečnih ne bo izdajala več, za dvomesečne se zniža obrestna mera od 1-5 % na 1 °/o, za trimesečne pa od 2-5 % na ‘2d/o. * HrV. katoliška banka v Zagrebu izplača za 1. 1933. lOodstotno dividendo, to je 2-50 dinarja za delnico. Rumunska narodna banka je objavila, da za potovanja v tujino ne izdaja več deviz. Grška je cedirala svojo terjatev pri nemški Državni banki v višini 105 milijonov KČ Češkoslovaški narodni banki' in s tem izravnala svoj pasivni saldo s Češkoslovaško. Avstrijska narodna banka bo izplačala ko lani tudi letos ©odstotno dividendo. — Vsled padca šilinga pa dobi vsak delničar mesto lanskih 8-64, letos 11-45 šilingov za delnico. Avstrijska vlada je odložila reformo drobiža, ker je možno, da pride do avstrijsko-niadjarskega valutnega sporazuma in bi bil kovani drobiž v obeh državah enak. Italijanske velebanke: Banca Commer-ciale (700 milijonov J,ir glavnice), Crediito Italiano (500 milj. lir) in Banca di Roma (200) plačajo za 1. 1983 zopet 5% dividende. Vse tri banke so definitivno sanirane in je vse zamrzle kredite ter preveliko število delnic prevzela italijanska vlada P« I. R. I. Credit Lyonnais je zaključil lansko poslovno leto s čistim dobičkom 83-2 (l. 1932. 83) milijonov frankov. Zavod bo izplačal k° lani 20odstotno dividendo. Bilančna vseta banke je nazadovala za 1-6 na 14-67 milijard frankov. Vloge so padle za 2 milijardi na 12’5 milijard. Veliki dobiček banke je bil dosežen predvsem vsled uspeš-nega emisijskega delovanja banke. TU JI KAPITAL V BOLGARSKI INDUSTRIJI Po najnovejši statistiki je na Bolgarskem 448 industrijskih delniških družb, ki imajo iskupno 3235 milijonov levov delniškega kapitala. Tuji kapital je udeležen v 60 podjetjih, večinoma večjih, s kapitalom 1615 milijonov levov. nmmjrmrfiff Devizno tržišče Tendenca čvrsta; promet 1,416.559-77 dinarjev Vsled porasta deviznih zaključkov v klirinških devizah (Dunaj-Din) se je povečal totedenski devizni promet za 344 tisoč. Kajti skupno' je bilo v tekočem tednu nabavljeno potom avstrijskega' privatnega kliringa šilingov in inoz. dinarjev za 1,073.000 napram 775 tisoč dinarjev v preteklem tednu. Kako se je gibal dnevni devizni promet nam kažejo te številke: 12. marca 1934 Din 297.72613 Dunaj—Curlh, 13. marca 1934 Din 306.528’04 Dunaj^-London, 14. marca 1934 Din 465.219-94 Din—Dunaj, 15. marca 1934 Din 221.929-32 Dunaj—Din, 16. marca 1934 Din 125.156-34 Pariz. Največji dnevni devizni promet v tem tednu je bili dosežen na sredinem, najmanjši pa na petkovem borznem sestanku, dočim so na poedinih borznih dnevih prevladovali zaključki v devizah Dunaj in Din. Narodna banka je intervenirala v Londonu (za Din 80.000-—), Parizu (za 80.000 dinarjev) in v Curihu (za Din 40.000-—). V bonih grške Narodne banke ni bilo niti prometa niti notic. Od ponedeljka tekočega tedna dalje je znašal dnevni promet v avstr, šilingih (vse v tisočih): 203; 192; 48; 96; 40; in v inoz. dinarjih: 30; —; 375; 56; 24. Porast oziroma padec prometa v poedinih devizah tekočega napram minulemu tednu je bil naslednji (vse v tisočih Din): Amsterdam minuli teden 2 (tekoči teden 7), Berlin — (8), Bruselj — (32), Curih 64 (70), London 180 (138), New York 52 (9), Pariz — (80), Din. deviza 373 (494) avstr, priv kliring, Dunaj 402 (579) priv. kliring. Devize 12. marca 1934 16. marca 1934 najnižji najvišji najnižji najvišji Amsterdam 2308-18 2319-54 2311-24 2322-60 Berlin 1359-03 1369-83 1360-97 1371-77 Bruselj 799‘68 803’62 800-24 804-18 Curih 1108-35 1113-85 1108-35 1113-85 London 173-97 175-57 17475 176-35 New York 3405-50 3433-76 3405-50 3433-76 Pariz 225-85' 226-97 225-88 227 — Praga 14229 143-15 142-34 14320 Trst 293-79 296-19 293;79 296-19 Temeljem gornje tečajnice so v tekočem tednu malone vse devize le neznatno oscilirale in včeraj notirale ob ponedeljkovih tečajih devize Curih, New York in Trst. Vse ostale na tukajšnji borzi beležene device so v razdobju tega tedna okrepile svoje tečaje, Amsterdam za 3-06 točke, Berlin za 1-94 točke, Bruselj za 0-56 točke, London za 0-78 točke, Pariz za 0-03 točke in slednjič Praga tudi za malenkost 005 točke. Avstrijski šilingi so bili trgovaui najnižje po Din 9-15, a najvišje po 9-25. Efektno tržišče Tendenca nespremenjeno stalna Tudi v tekočem borznem tednu ni došlo do zaključkov. Prav tako je še nadalje beležila ponudba v delnicah Kranjske industrijske družbe na bazi Din 250-— brez povpraševanja in so tudi povsem izostale notice bančnih ter ostalih industrijskih papirjev. Izmed državnih vrednot je tekom tega tedna dosegel Seligman še največjo tečajno okrepitev 3, odnosno 6 točk v povpraševanju, odnosno v ponudbi, dočim je učvrstil 8% Blair svoj denarni in blagovni tečaj za 2, oziroma 1 točko, a 1% Blair za poldrugo, odnosno za pol točke. Vsi ostali državni efekti so v razdobju tega tedna beležili ■r-r večinoma brez znatnejših vmesnih tečajnih oscilacij — ob nespremenjenih tečajih, kakor nam predočuje spodnja efektna tečajnica: 7% inv. pos.: od 12. do 16. mdroa 72—78. Agrarne obveznice: 12. in 13. marca 36 povpr., 14. in 15. marca 35 povpr., 16. marca 36—37. 8% Blair: 12. in 13. marca 53—55, 14. in 15. marca 54 povpr., 16. marca 55 do 56. 7% Blair: 12. marca 50—52, 13. marca 50—51-50, 14. in 15. marca 51-50 povpr., 16. marca 51-50—52-50. | Seligm. obveznice: 12. in 13. marca 62 do 64, 14. in 15. marca 64 povpr., 16. mar-:ca 65—70. Begluške obveznice: 12. marca 53 povpr., 48i mflrCa 54 povpr., od 14. do 16: marca 53—54: Vojna škoda: 12i marca 316 povpraševanje, 13: maroa 315—317, 14. in 15. marca 316—817, 16. marca 316—318. Ne bo vieč boja zaradi ločenih zbornic Med drugimi amamdmani je bil sprejet tudi amandman, po kaiterem sme trgovinski minister v sporazumu z ministrskim svetom izprememti uredbo o gospodarskih zbornicah, izdano na podlagi čl. 393. in 394. obrtnega zakona. Sprejem tega amandmana se je od nekaterih tolmačil tudi tako, kakor da bi s tem nastala zopet prilika, da se oživi borba za ločene in skupne zbornice. Takšno tolmačenje pa je popolnoma napačno. Kajti trgovinski minister je pri utemeljevanju novega amandmana izrečno naglasil, da gre ile za to, da se omogoči spojitev beograjske trgovinske in industrijske zbornice v skupno zbornico. Nadalje je treba urediti spore nekaterih zbornic na jugu države zaradi razdelitve področja teh zbornic. Ce bi se namreč področja popolnoma krila z mejami banovin, kar se je nameravalo, potem bi bile nekatere zbornice občutno pri zaidete. Tako bi n. pr. sarajevska zbornica izgubila kar sedem okrajev. In da se morejo področja zbornic pravilno razdeM, je namen novega amandmana. Določbe čl. 393 in 394 pa ostanejo še naprej v veljavi in je vsako novo razpravljanje o skupnih in ločenih zbornicah popolnoma odveč. Mednarodni borzni indeks Razpoloženje na velikih svetovnih borzah je bilo v preteklem tednu mlačno in kupčij je bilo sklenjenih le malo. Samo na londonski, amsterdamski in berlinski borzi je bilo razpoloženje bolj ugodno. Tečaji so se gibali tako-le: Koncem 1927 = 100 %>. 17.11. 24.11. 3. III. 10. III. London 75-8 78-3 79-9 82-5 Pariz 59-9 59*2 57’9 56-4 Berlin 30-8 31-5 31-8 32-3 Praga 61-3 63-1 62*2 60-1 Dunaj 30-2 30-2 33-4 32 6 Bruselj 28-9 28-2 28’1 28-1 Amsterdam 35-0 34-7 34’1 34-9 Stockholm 12-9 13-0 13-3 13-3 Curih 44-6 43-8 43’7 42-8 Ne\vYork 67-4 65-2 64-8 62-7 Na podlagi tečajev na desetih velikih svetovnih borzah izračunani indeks je v preteklem tednu nazadoval od 44-9 na 44-6 °/o. NAPOVED PRID0BNINE ZA LETO 1934. Združenje trgovcev v Ljubljani opozarja svoje člane, da poteče rok za vložitev napovedi pridobnine za leto 1934. (dohodek 1983.) dne 31. marca 1934. Kdor do tega dne ne bi mogel predložiti svoje napovedi, naj zaprosi pri davčni upravi za podaljšanje roka prijave. Vsa ostala navodila dobijo trgovci v tajništvu Združenja. Uprava. Zunanja TRGOVINSKA POGAJANJA ČEŠKOSLOVAŠKE IN RUSIJE Po časopisnih poročilih so se trgovinska pogajanja med Češkoslovaško in sovjetsko Rusijo že pričela. Pogajanja potekajo ugodno in računa se ria skorajšnjo sklenitev pogodbe. Ta bo hajbrže sklenjena na podlagi načela največje ugodnosti, medsebojna zamenjava blaga pa se bo uredila s kontingenti. * Za veronski sejem je bilo prodanih čez 100 lepih medjimurskih konj, za katere so prejeli kmetje po 4 do 6 tisoč Din za konja. Tudi iz Švice, Avstrije in Nemčije je prišlo v Medjimurje mnogo nakupovalcev konj. Čsl. kmetijski minister dr. Hodža je pa nekem shodu napovedal uvedbo žitnega monopola na Češkoslovaškem1. Monopol pa se bo uvedel zelo previdno, da ne bo oškodovano domače poljedelstvo. Csl. agrarni senatorji zahtevajo, da se proglasi1 trgovina z živimi živalmi kot kon-cesionirani obrt. Češkoslovaški žitni sindikat je dovolil, da se uvozi iz Jugoslavije in Rumunije po 1500 vagonov koruze. Uvoz se mora izvršiti do 15. maja. Cene surovim kožam so se na Češkoslovaškem in v Nemčiji v zadnjem času dvignile. Švicarska vlada je do konca 1. 1935. prepovedala vsako novo ustanovitev tvornice za ure ter tudi vsako povečanje sedanjih tvornic. Promet v baselskem pristanišču na Reni je narastel od 1.411 tisoč ton v 1. 1932. na 1,695.000 ton v letu 1933. Še pred 10. leti je znašal promet samo 39.000 ton. Industrijski koncern Pirelli v Milanu izplača za 1. 1933. 10-odstotno dividendo ko lani. Prodaja od zasebnikov izdelanih poštnih kart bo z 31. julijem v Avstriji prepovedana. V 3 mesecih se morajo v Franciji zaptreti vse veleblagovnice z enotnima cenami. Rok treh mesecev je doVoljeh, da se morejb spremeniti v navadne trgovine. PREGLED IN ŽIGOSANJE MER Trgovinski minister je odredil, da se člen 7. uredbe o prvem in začasnem pregledu in žigosanju meril, naprav za merjenje sodov in steklenic glasi odslej: Roki, ki se morata v njih izvršiti in ponavljati začasni pregled dn žigosanje, so: 1. dre ifcti za merila dolžine in debeline, za naprave za merjenje dolžine ih površine, za merila za tekočino, .za naprave za mterjenje tekočine, za votla merila ih za naprave za merjenje suhih snovi, za tehtnice ih taksa-metre; 2. za vodomet1©, pliiiomere ih strtl-jomtfre bo določala centralna uprava za mere ob odobritvi poedinih fabrikatov na podlagi pregleda sistema in naknadnih pregledov od primera do primera roke, v katerih bo treba dotični aparat predložiti v začasni pregled in žigosanje. Roki ne smejo biti daljši od 3 za vodomere, od 5 let za suhe plinomere, od 10 za mokre plinomere in od 5 let za strujomere. ZOPET NOVA TEKSTILNA TVORNICA Češkoslovaški tvomičar Mlkša zgradi v Crvenki tekstilno tvornico, ki bo nameščena v prostorih bivše električne centrale. V začetku bo imela tvornica Okoli 50 tkalskih strojev. Tvornica bo najbrže izdelovala v prvi vrsti platno. »SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 17. marca objavlja med drugim: Uredbo o občinskih uslužbencih — Objavo banske uprave o pobiranju obč. trošarine v letu 1934 — Razne razglase sodišč in uradov iter razne druge objave. Dr. Pirčeva sladna kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdattio, redilno in ceneno pijačo za Vas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladita kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Dobava računskega stroja. Z ozirom na določila čl. 94 zak. o drž. rač. razpisuje ponovno Dravska direkcija pošte v Ljubljani dobavo tvorniško novega računskega »troja v kvaliteti marke Dalton na deset tipk s kapaciteto 99,999.999-99 na ročni pogon s petletnim pismenim jamstvom dobavno šest tednov po prejemu naročila franko direkcija pošte. S pet dinarji kol-kovane ponudbe se sprejemajo do incl. 26. marca t. 1. Ponudba mora biti opremljena s klavzulo, da so pogoji znani in da se na nje pristaja. Računski stroji s polno taataturo ne pridejo v poštev. Dravska direkcija pošte v Ljubljani razpisuje prvo pismeno licitacijo za dobavo 9000 kg bencina. Licitacija bo dne 21. aprila ob 11. uri v pisarni rač. ekonomnega odseka, soba št. 42, Sv. Jakoba trg štev. 2. Najkasneje do 10. ure na dan licitacije se mora položiti 5°/« kavcija v pisarni Dravske direkcije pošte v Ljubljani, soba št. 41. Pogoji se lahko vpogledajo in kupijo po Din 20-— v pisarni podpisane direkcije. Direkcija dri. rudnika Kakanj sprejema do 22. marca ponudbe o dobavi 150 m® jamskega lesa, 650 stekel za okna, 300 kg brodarskih verig, 10.000 kg portland-ce-menta, 50 ščetk za Siemensove motorje, 200 baterij za žepne svetiljke in 18 m gomilnih usnjatih jermenov. Dne 23. marca pri Komandi Savske divizijske oblasti v Zagrebu ustmena javna licitacija za dobavo 20.000 kg jedilnega olja, 1000 kg paprike, 12.000 kg čebule, 100 kg marmelade, 110 kg cikorije, 12 tisoč kilogramov kisa, 300 kg čaja, 860 kg kave. Direkcija rudnika Ugljevik sprejema do 29. marca ponudbe o dobavi raznega električnega materijala, zakovic, vžigalnikov, vazelina za kopita, stauferjevih mazalic, žičnikov in raznega orodja. Direkcija drž. rudnika Senjski Rudnik sprejema do 9. aprila ponudbe o dobavi 30.000 kg portland-cementa in 10.000 kg karbida. (Pogoji so na Vpogled v pisarni Zborj. niče TOI v Ljubljani.) Pri Komandi granične trupe v Skoplju bodo te ofertne licitacije: Dne 28. marca za dobavo 8500 porcelanastih izolatorjev, dne 24. marca za dobavo 10.000 krivih železnih nosilcev, dne 26. marca za dobavo 1100 nalivnih elementov. — (Pogoji so na vpogled pri inženjerskem oddelku te komande.) Dobava kruha. Dne 20. marca bo pri Upravi jetnišnice dež. sodišča v Ljubljani prva, dne 30. marca pa druga ustna licitacija za dobavo kruha za čas od 1. aprila do 30. junija t. 1. Odprema in carinjenje pošiljk za vsa državna rudarska podjetja kr. Jugoslavije se odda potom ofertne licitacije dne 11. aprila pri Direkciji državnih rudarskih podjetij v Sarajevu. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice TOI v Ljubljani.) Zakup ribolova v Bagerskem jezeru bo potom ofeTtne licitacije dne 26. marca pri Direkciji drž. žetleznic v Subotici. — (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Razpisane so te ofertne licitacije; Dne 26. marca bo pri ekonomskem oddelku Komande mornarice v Zemunu ofertna licitacija za dolbavo 4000 ton inozemskega premoga; dne 27. marca pa za dobavo 10.000 ton domačega premoga. Dne 28. marca pri Upravi dravske stalne vojne bolnice v Ljubljani za dnevno dobavo mesa, mleka in žemelj za čas od 1. aprila do 31. junija 1934. Dne 28. marca bo pri gradbenem oddelku Direkcije državnih iželeznic v Sarajevu ofertna Mcitaaija za dobavo 60.000 kg livarskega koksa. KlIfilE vidlVhirtflO nap | KLIiARNAfTDEUl »Etnolog-«, glasnik etnografskega muzeja v Ljubljani Pod uredništvom dr. Nika N. Zupaniča je izšla 5. in 6. knjiga Etnologa, ki ga iz^ daja Etnografski muzej v Ljubljani. Vsebina te dvojne številke je izredno bogata in nad vse raznovrstna, da zasluži popolno priznanje. Poleg strogo znanstvenih razprav je v »Etnologu« tudi več razprav, ki morajo zanimati tudi najširšo slovensko, a tudi jugoslovansko javnost. Tako razprava Mie Brejčeve o slovenskih narodnih nošah na Koroškem, Jože Rusova razprava o odnosu vislanskih Hrvatov do Slovenstva. — Razprava odkriva čisto nove poglede in vpliva mestoma senzacionalno. Razprava dr. N. Zupaniča o pomenu nekaterih starih geografskih in etničnih imen na balkanskem polotoku prinaša tudi celo vrsto zanimivih odkritij, ter je za spoznavanje naše stare zgodovine velike važnosti. Dr. Niko Županič je objavil še celo vrsto drugih razprav, ki se vse odlikujejo po lepem slogu, zanimivi, bogati in duhoviti vsebini. Posebno treba omeniti še razprave P. Skoka v franc, jeziku: Študije o jugoslov. slovarju na osnovi folktore in geografije, M. Markičevo razpravo o izenačenju slovanskih črkopisov in drugo njegovo razpravo: Nekaj pomembnejših slovanskih etimologij, Fr. Steletov članek o umetnosti Dolenjske. B. Sarie prispevek iz Simon Povodnega dela »Btirgerliches Lesebuch«. Kotnikov Drobošnjakov »Izgubljeni sin«, Gasparijev opis »(Zbirke starin in umetnin v Kamniku« ter štiri nekrologe o dr. Stanku Vurniku, Josipu Mantuaniju, dr. Laz. Dimitrijeviču in dr. A. Muki ter še nekaj člankov. — Zelo pester je listek, bibliografija pa izčrpna. — Tako je dvojna številka »Etnologa« s svojo bogato vsebino v resnici reprezentativna ter dela čast Etnografskemu muzeju v Ljubljani ter zlasti še uredniku in glavnemu sotrudniku »Etnologa« — dr. N. Zupaniču. Temelji avstrijske reforme socialnega zavarovanja Avstrijski minister Neustadter-Stiirmer predloži dne 15. t m. avstrijski vladi nov načrt o reformi socialne zakonodaje. Po novem načrtu se pobirajo prispevki zveze* dežel ih. občin za soc. zavarovanj© še na* prej deloma s kriznimi dodatki na daveK na poslovni promet deloma pa iz proračunskih sredstev teh korporacij. Prispevki delodajalcev v višini 160 do 200 milijonov šilingov ee v bodoče ne bodo pobirali v sedanji obliki, temveč le s primernimi povišanjem davka na poslovni promet. Prispevki delojemalcev pa se bodo pobirali še nadalje v sedanji obliki z odtegljaji od plač, vendar pa ne več po mezdnih razredih, temveč se bodo odmerjali procen-tualno z ozirom na višino mezd. Delavec z nižjo tedensko mezdo bo tudi manj plačeval. Nič več pa se ne bodo plačevali ti prispevki na podlagi kompliciranih računov po bolniških blagajnah, temveč se bodo čisto navadno nalepljali davčni kolki na plačilne liste. S tem se bo vse postopanje zelo poenostavilo. Pozneje se bo najbrže izvedla tudi združitev vseh zavarovalnih uradov v en zavarovalni zavod. ČEŠKOSLOVAŠKA DAVČNA STATISTIKA Izšel je podroben pregled o češkoslovaških davkih v 1. 1930. Iz pregleda posnemamo: Vseh davkoplačevalcev je bilo 2,727.195 (11.000 več ko v 1. 1928). Vsi ti so imeli 39.693 milijonov Kč dohodkov (za 1.691 milijonov Kč manj ko v 1. 1928). Od čistega dobička je odpadlo 64'7% (62’2 % v 1. 1928) na dohodke iz službenega razmerja, 20-1 o/o (200) na dohodke od podjetij, 9-4°/o (12-8) od dohodkov zemlje, 29°/o (2-7) od dohodkov kapitala, 1*8 °/o (1*9) od dohodkov iz poslopij in M (1-0) % iz drugih virov. Povprečni čisti dohodek enega davkoplačevalca je znašal 14.529 (15.247) Kč, povprečno pa je plačal vsak davkoplačevalec 388 (423) Kč davka. Od 100 Kč dohodka je znašal davčni prispevek 2-66 (v letu 1928 2-77) Kč. Gospodarska kriza je torej zmanjšala dohodek prebivalstva za 1.691 milij. Kč. Davčna uprava na Češkoslovaškem pa , je to tudi upoštevala in je bila zato dohodnina znižana. Dobro bi bilo, če bi tudi naša davčna uprava objavila podobno statistiko. Od/da puMefaji RAZNO Za vršilca dolžnosti komandanta vojne mornarice je bil po upokojitvi podadmirala Stankoviča imenovan kontraadmiral Marijan L. Polič, rodom iz Jastrebarskega. Zanimivo statistiko o letošnji proračunski razpravi podajajo listi. Proračun je bil sprejet z 245 proti 19 glasovom. Finančni odbor skupščine je razpravljal o proračunu na 17 sejah, na katerih je govorilo 314 govornikov. V načelni debati je govorilo 111 govornikov, v podrobni pa 361, skupno torej 472 govornikov, dočim jih je bilo lani le 257. Vsa debata obsega 80.000 s strojem pisanih strani, dočim je bilo za lansko proračunsko debato potrebnih le 28.000 strani. Zagrebški občinski svet ne more imeti seje, ker nima kvoruma. Skupina bolgarskih zdravnikov, venero-'logov, je dospela v Beograd, kjer je bila zelo prisrčno sprejeta. Mesto Karlovac ni dobilo 2 in pol milijona posojila od Drž. hip. banke. Kakor piše »Jug. Lloyd« je bilo posojilo odbito najbrže vsled tega, ker se je v skupščini govorilo, da je dovolila občina za to posojilo 200.000 Din provizije. V Zagrebu je bilo koncem januarja 28 tisoč 571 brezposelnih, od teh 24.719 moških. Pred državnim svetom se vrši razprava proti devetim uradnikom finančnega oddelka zagrebške železniške direkcije, ker so z nemarnim delom oškodovali državo. Ravnatelj in 15 profesorjev gimnazije v Buzini v Rumuniji je bilo aretiranih, ker so skozi celih deset let izdajali napačna izpričevala. 250 vreč dinamita je eksplodiralo v pristaniškem mestu La Libertad v San Sal-vadoru. Več sto ljudi je bilo ubitih, okoli tisoč pa ranjenih. Vse pristanišče je porušeno. ŽeT 24 urah 52 klobuke itd. SkroUi in svetlolika srajce, ovratnike in maniete. Pere, suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. Selebnrgora ni. 8. Telefon it 22-72. Konkurzi in prisilne poravnave Odpravljen je konkurz trgovca Grosa Samuela v Fokovcih, ker je bila razdeljena vsa mam Poravnalno postopanje trgovke z mešanim blagom Florjane Frančiške v Št. Pavlu pri Preboldu, je končano. Potrjuje se poravnava sodavičarja Ko-ropca Franca v Konjicah. Izpdača se 55 % kvota v 10 enakih mesečnih obrokih, po-čenši v 2 mesecih po pravomočnosti poravnave. Druiabnika(co) ali finamirja iščem v svrho izkoriščanja patenta večmilijonske vrednosti. — Dopisi na upravo lista pod značko Visoki dohodki11. OBČNI ZBORI Zadružna elektrarna za Ptuj, Breg in okolico v Ptuju, r. z. z o. z., ima IX. redni občni zbor dne 8. aprila ob 10. v mestni posvetovalnici v Ptuju. TRŽNA POROČILA MARIBORSKI TRG Na trg z dne 13. marca t. 1. je bilo prignanih 14 konjev, 15 bikov, 150 volov, 363 krav in 13 telet, skupaj 555 glav. Cene so bile te: debeli voli 1 kg žive teže od Din 3'50 do 3'75, poldebeli voli Din 2-50 do 3.—, plemenski voli 3’50 do 3-75, biki za klanje 3’— do 3-50, klavne krave debele 2-50 do 3-50, plemenske krave 1'50 do 2-50, krave za klobasarje 1"50 do 2—, molzne krave 2’— do 2-50, breje krave 2’— do 2-50, mlada živina 2-75 do 4*—, teleta 4 do 5'—. Prodanih je bilo 309 živali. Mesne cene: volovsko meso I. vrste 1 kg Din 8—10, II. vrste 6—8, meso od bikov, krav, telic 4—6, telečje meso I. vrste 10 do 14, II. vrste 8—10, svinjsko meso sveže Din 10—16. ZAGREBŠKI TEDENSKI SEJEM Zadnji zagrebški tedenski sejem je bil dobro obiskan. Boljše živine pa je bilo na trgu malo. Povpraševanje se je omejevalo le na domače potrebe. Cene so ostale v glavnem neizpremenjene. Iz Slovenije je bilo večje povpraševanje po prašičih. Dogon: 16 bikov, 401 krava, 75 junic, 154 volov, 35 juncev, 116 telet, 524 konj, 589 prašičev in 250 pujskov. Cene: biki po 3-50, krave za mesarske svrhe 3 do 3'50, za klobase po 2‘25 do 2-45, voli I. vrste po 4 do 4-75, II. po 3 50 do 3-75, bosanski po 3 do 3-25, živa teleta po 5*50 do 6, zaklana po 7’50 do 8-50, pitani prašiči po 9’50dol0, nepitani po 7 do 7-50, pujski po 130 do 160 žival, zaklani pujski po 13 do 14 Din kg, zaklani jarčki po 17, konji po 5000 do 8000 Din par, žrebeta po 1500 do 2000 Din grlo, konji za klanje po 1 do T50 Din za kg žive teže. Detelja po 50 do 55, otava po 45 do 50, seno po 35 do 40, slama za krmo po 35 do 40, za steljo po 30 do 35 Din za 100 kg. Drva so bila po 95 do 100 Din, kolje za vinograde se je prodajalo po 0-70 do 0-90 za kos. Program ljubljanske radio postaje Nedelja, dne 18. marca. 7.45: Vinograd spomladi (ing. Zupančič Ivo) — 8-15: Poročila — 8-30: Telovadba (Pu-stišek Ivko) — 9: Versko predavanje (dr. Mihael Opeka) — 915: Prenos cerkvene glasbe iz fran. cerkve 9.45: Plošče — 10: Iz zapiskov delovskega reporterja (Ivan Vuk) — 10.30: Plošče — 10.45: Ob 5201etnici poslednjega ustoličenja na Gosposvetskem polju (Vladimir Puc) — 11.15: Slovenska glasba, izvaja Radio orkester — 12: čas, plošče — 15: Prenos koncerta Sokolske žu-pe Kranj z Jesenic — 20: Radio orkester — 20.45: Plošče (zbori) — 21.15: Vokalni sol. koncert gdč. Igličeve — 21.45: čas, poročila, Radiojazz. Ponedeljek, dne 19. marca. 7.45: Naše planine in planšarstvo (Ing. Pirc Alfonz) — 8.15: Poročila — 8.30: Obrtniško predavanje (Ivan Mihelčič) — 9: Versko predavanje (dr. Ciril Potočnik) — 9.30: Orgelski koncert (Blaž Arnič) — 10: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — 11: Slovenska glasba, radio orkester — 12: čas, plošče — 16: O napravi umetnih travnikov (ing. Sadar Vinko) — 16.30: Mladinski zbor »Trboveljskih slavčkov« — 17.30: Plošče — 20.30: Prenos opere iz Beograda. V odmoru: Čas in poročila. Torek, dne 20. marca. 11: šolska ura: Potovanje v Indijo (ing. Ferdo Lupša) — 12.15: Plošče — 12.45: Poročila — 13: čas, plošče — 18: Otroški kotiček: Pogumni Tonček (št. Jakobski gled. oder) — 19: Francoščina (prof. Prezelj) — 19.30: Buddha in Buddhlzem (ing. Ferdo Lupša) — 20: Glasbeno predavanje — 20.30: Radio-orkester — 21.15: Vokalni dueti gdč. Gnusove in Rudolfove — 21.45: Radiojazz — 22.10: čas, poročila — 22.30: Angleške plošče. Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. Sobota, dne 17. marca: Premiera Nušičeve komedije Beograd nekdaj in sedaj. Izven. Nedelja, dne 18. marca ob 15.: Raj potepuhov. Globoko znižane cene od 4 do 14 dinarjev. Izven. Ob 20.: Kariera kanclista Vinciga. Globoko znižane cene od 4 do 14 Din. Ponedeljek, dne 19. maTca ob 20.: Beograd nekdaj in sedaj. Iziven. Torek, dne 20. marca: Zaprto. Opera, začetek ob 20. Sobota, dne 17. marca ob 15.: Marta. Dijaška predstava. Globoko znižane cene od 4 do 15 Ddn. Nedelja, dne 18. marca ob 15.: Gorenjski slavček. Gostuje tenorist Marij Šimenc. Izven. Znižane cene. Ob 20.: Ples v Savo ju. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, dne 19. larca: Ples v Savoju. Izven. Znižane cene. Gostuje tenorist M. Jelačin. ♦ MARIBORSKO GLEDALIŠČE Nedelja, dne 18. marca ob 15.: Mala Flo-ramye. Globoko znižane cene. Ob 20.: Ljubimkanje. Prireditev Zveze mladih intelektualcev. Ponedeljek, dne 19. marca: Ples v Savoju. Globoko znižane cene. Zadnjič. Ob 20.: Scampolo. Globoko znižane cene. Zadnjič. Ureja ALEKSANDER ŽELEZNIKAR. - Za Trgovako-industrijako d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MIHALEK, Ljubljana.