Domžale, dne 1. avgusta 1934 Brezplačno! DOMZALEC NEPOLITIČEN LIST V PROSLAVO 50 letnice GODBENEGA DRUŠTVA Pisano je, da človek ne živi samo od kruha. Poleg brige za vsakdanji obstanek se je človekovo bistvo začelo udejstvovati še v druge smeri in si je ustvarilo organizme, ki naj služijo ne le oblikovanju njegovega zunanjega, temveč tudi notranjega obraza, ki imata vsak svoje zahteve, od katerih so prve preproste in enostavne, druge mnogokrat težko razumljive. Oblikovanju notranjega obraza naj služi tudi umetnost v vsej svoji mnogovrstnosti. Melodija in pesem in umetna slika in kip naj niso le izraz notranjosti umetniškega tvorca, temveč prav tako važno sredstvo za oblikovanje srca, njega rast in svetlost; zato je prav, da se goje, zato so potrebne^ institucije, ki se s tem pečajo. Ban dr. D. Marušič, pokrovitelj proslave In kdo naj bo uspešnejši kot pevska in glasbena društva? ! Domžalska godba more pri svojem delovanju in udejstvovanju slaviti praznik uspešnega petdesetletnega dela. Koliko pesmi je v plemenitem poslanstvu v dobi petdesetih let ponesla po vsej domovini, saj se ni njena pesem glasila samo doma! Prav je tako. In še je prav, da goji lepo pesem tudi naprej, da stremi po izpopolnitvi, da pesem s srčno ljubeznijo goji in z njo spremlja življenje v njega veselih in žalostnih tre-notkih, pri čemer ji mora biti cilj: s pesmijo buditi plemenita čuvstva in dobre misli v srcu vsakega slednjega državljana naše lepe domovine Jugoslavije, da bo rastel v zvestobi in lju-. bežni do brata, sočloveka, domovine in njenega vladarja. Stmžar K.---- |(S(S4 Petdeset let domžalske «<>dbe Ivi — pul Slnlvlja življenja! 'lakšnili ')0 Ivi. kol mi lula nrvtvkla leta pimivniju zgodovino \ |)ia\vm pomenu l)es(‘(H*. zgodovino bogato dogodkov, velikdi u^pe-Ikiv in navilov, skratka hogalo na vsem. kar ima liajno kulturno važnost in zgodovinsko pomvndniost in s tem upravieenost. da se ohrani v pisanih knjigah. Petdeset let je minilo na svetovni pozormei. odkar jc hila ustanovljena domžalska godba kot važen kultni ni Ustanovitelji domžalske godbe faktor in prvi začetnik ter pospeševatelj instrumentalne glasbe med podeželskim ljudstvom naše domovine. S svojim vestnim vršenjem visokega poslanstva skozi 50 let si je zasluženo priborila dostop v zgodovino našega naroda. . . Čas, v katerem živimo, se razvija v znamenju borne za nov' družabni red, za novo epoho ekonomskega blago^-stanja, z eno besedo, to je borba „om nium contra o mn e s , vseh proti vsem, kakor j c to videl in preroško napovedoval Hobbes, veliki angleški filozof in ekonom, zastopnik teo- rije etatizma. Današnji svet je razrvan. brez. cilja drvi neznano kam. brez idealizma, zametujoč vse etične in rcligijozne vrednote. /ato tem učinkoviteje vžgo razne obletnice in jubileji zgodovinskega pomena. Mislim, da ne pretiravam, a ko trdim, da bo jubilej domžalskega godbenega društva zapustil v ljudeh našega okraja globoke in trajne sledi onega lepega idealizma, ki kara k tori žira vse dosedanje člane nase godbe, odnosno vsaj večji del njih. In prav to dejstvo se mi zdi ona svetla točka in naj večji namen vsakega jubileja, da ljudem vsaj za par dni pomaga iz kotanj in zablod, v katere jih je zapeljalo materija-listično pojmovanje vsega življenja v vseli njegovih odtenkih. I o ni samo dvomljiva hipoteza ampak argument, da se danes stvarno tako dogaja. A na drugi strani je prav to dejstvo ona tiha priča, ki se ne more utajiti in ki govori z neumornim dokazovanjem, kako iskreno in globoko so morali ti pijonirji domžalske godbe zastaviti v ledino, da pomagajo h kulturnemu in narodnemu odrešenju domžalskih Slovencev. Težko je zato ločiti delo posameznika od celote v tisti dobi, ko je vse prešinjala ista ideja in jih medsebojno tako povezala, da so kot en mož delali samo za narodno korist in blagostanje. Ta nesebičnost, ki ni nikjer iskala osebnih koristi in individualnih ambicij, nam je dokaz, kako plemenito so pojmovali svojo nalogo ti možje, kako kristalno čista je bila njihova ljubezen do rojakov, do naroda. Predhodnika domžalske godbe smemo smatrati godbo prvih Tirolcev, ki so se naselili v Domžalah. Kmalu nato pa je prodirajoča ideja o probujenju našega naroda nagnila tudi domačine, okrog 10 mož, da so pod vodstvom učitelja Franca Pfeiferja ustanovili „Godbcno društvo Domžale". Kolik idealizem je prešinjal te kremenite značaje, kakšne požrtvovalnosti je bilo treba, vidimo iz tega, da so se morali nad eno leto učiti in pripravljati, preden so stopili pred javnost. Nekaj ustanovnih članov godbe je še danes ostalo med nami kot zadnji ostanek one dcsctoriec, katerim se imamo zahvaliti, da imajo Domžale tako odlično lastno godbo. Vprašanje je samo. ali bi tudi brez teli 10 mož imeli danes godbeno društvo v Domžalah. Mogoče. Morda tudi ne. Kdo ve? Vodstvo godbe so imeli v rokah večinoma Domžatci, razen v 1. desetletju po ustanovitvi, ko sta bila kapelnika Janez Hace iz Kamnika in za njim Karel Pilsch iz Prusije. Od ustanovitve do danes se je godba vedno rada udeleževala vseh narodnih, kulturnih m cerkvenih slovesnosti ter s tem vsekakor močno dvignila sijaj teh prireditev. V začetku 20. stol. je tedanji kapelnik |akoi> Flis ustanovil še godalni orkester, katerega je do danes lliedl dovedel na r/.reduo--višem*-—preduašalnc—tehnike. Godba je tako imela vse pogoje, da -v razvije že takrat v godbo velikega mr-niala, ako ne hi stala nasproti skoraj nepremostljiva ovira i godba je n Svtlaitj.i (lom/.tilska goillni namreč brez lastne strehe, zato sc je morala večkrat seliti. Toda vkljub temu je godba ob svoji 25 letnici pokazala velik vsestranski napredek. Svetovna vojna je sicer zavrla, toda le začasno, hitri razvoj in rast društva, vendar uničila ga ni, ker ga ni mogla, kajti jedro je bilo sveže in zdravo, idealizma in požrtvovalnosti pa tudi dovolj, toliko, da je mogel Ivan Cerar, ki je vodil godbo skozi burno dobo od I. 1913—1918, nadaljevati za početo delo svojih prednikov. Ob koncu vojne je Cerar prepustil to težko in odgovorno mesto Vinku Riedlu, ki je od bo skozi boje in krize pripeljal do 50 letnega jubileja. ’ 40. letu svojega obstanka, katerega je godba proslavila 17. avgusta 1924. 1. ob navzočnosti 10 bratskih godbenik društev in številnih ostalih gostov, so si člani naložili težko nalogo, da si zgradijo svoj godbeni dom. Sprva se je mislilo, da so to le ne-neizpolnjive želje. A gradbeni odbor, v katerem so bili Vinko Riedl, Ivan Cerar, Jakob Pavlič, Vinko Weit in Franc Ulčar je po neumornem prizadevanju Riedla, domžalskih faranov v Ameriki in domačinov samih, te velike želje uresničil v času, ko je bil kapelnik godbe Vinko Weit, društveni dirigent pa Mihael Svetlin 1. 1929. Dolgotrajni sen j vseh Domžalcev se je izpolnil 4. avgusta 1. 1929, ko je bil blagoslovljen in izročen svojemu namenu „Godbeni dom v Domžalah11. Poleg tega poklicnega udejstvovanja na glasbenem polju razširja godba v Domžalah v veliki meri tudi prosveto. S svojim dramatičnim odsekom je ona danes najagilnejše društvo v tem oziru. Še ena pomembna poteza karakterizira domžalsko godbo. Zavedajoč se velike važnosti naraščaja za društvo, skuša godba dobiti v svojo sredo kolikor mogoče veliko nadebudnih mladih fantov, ki bodo danes, jutri prevzeli v svoje roke krmilo društva. Kaj bi namreč pomagalo, če bi bila godba danes še tako močna in dobra muzikalična celota a brez bodočnosti, ker ne bi bila organično zvezana z bodočnostjo po mlajših članih; tako stanje bi pomenilo grunt brez otrok . . . * Domžale (Gospodarsko socijahia in kulturna skica.) Kakor vse kraje, tako je tudi industrijski trg Domžale zadnja težka gospodarska preizkušnja, ki jo nazi-vamo gospodarska kriza, dokaj težko zadela in zasekala rane, ki jih občuti menda prav slednji tržan, bodisi da je sam tangiran direktno ali indirektno; prav posebno pa se to pozna v vsem javnem, kulturnem in socijalnem življenju. Domžale so, kot omenjeno, industrijski, oziroma za industrijo predestiniran kraj. Poljedelstvo in živinoreja še zdaleka ne moreta kriti dnevnih potreb, niti nuditi vsemu prebivalstvu zadostne možnosti zaposlitve in zaslužka. Polja je razmeroma malo, o velikih kmetijah skoro ne moremo govoriti, dasi je zemlja v Domžalah in najbližji okolici relativno rodovitna. Pogled naraščajočega prebivalstva se je moral torej usmeriti drugam in drugod iskati zaslužka. Tega je bilo v dobi ugodne konjunkture, normalnega denarnega gospodarstva in materijalne pro-speritete dovolj. Saj se sponmimo na nekdaj cvetočo veleindustrijo slamnikov, ki je s svojimi izdelki zalagala ne Dramatski odsek domžalske godbe Petdeset let je za nami, 50 težkih napornih let, ko si je društvo napravljalo in dovršilo temelj za svoje vekovno življenje, da bo čez 50 let to društvo proslavilo v istem svetlem optimizmu in trajnem idealizmu svoj 100 letni rojstni dan. Na nas je, Domžalci, da se to zgodi! A mogoče je to le v složnem sodelovanju vsakega posameznika in vseh Domžalcev z godbo. Ne oklevajmo, kajti voz časa ne čaka nikogar. Pazimo, da ne bo šel naprej mimo nas, brez nas in mogoče celo proti nam. FRAN RROJAN cnnd. rec. ec. com. M Godalni oktet domžalske ^odbe shiihi evropskega, temveč ves svetovni trg v uspešni konkurenci z izdelki katerekoli druge zemlje, kajti blago, ki je izhajalo iz Domžal je stalo v isti visim ali je celo presegalo blago od drugod, bodisi po kvaliteti blaga samega. bodisi po dovršeni finesi izdelka, ki je nrav radi tega slovel ne samo na Dunaju, temveč prav tako v Berlinu, Londonu, razvajenem Parizu ali celo daljnem Kairu. Domžalski izdelovalci so prišli na glas in so bili dobro sprejeti in dobro plačani ne samo po velikih mestih kon- ki sta Domžalam vsekakor v ponos. Domžalska godba je našla svoje zatočišče v Godbenem domu, ki je prvi te vrste v Jugoslaviji. Socijalnim potrebam služita ..Otroški1* in ..Dobrodelni dom“. Vse te domove je zgradila privatna iuieijativa, kar priča o podjetnosti domžalskega prebivalstva. Omenim naj še postavitev strelišča, ustvaritev kopališča in kino, kar vse skrbi za razvedrilo prebivalstva, čigar zdravstveno stanje je zelo ugodno. Dva športna kluba, „Disk“ in „Domžale", nudita z uspešnim delova- tinenta, temveč tudi ..preko luže", kamor se je izselilo toliko Domžalcev, kakor se redko izseli prebivalcev iz kakega kraja. Domače tovarne so dobivale stalno velika naročila, radi česar se je delo vršilo neprestano in se je proizvajalna kapaciteta dvignila do maksima. Delavne roke so torej lahko dobile zaslužka doma, v tovarnah velikih mest srednje in zapadne Evrope in v Ameriki; povsod so bili dobro plačani kot vestni in marljivi delavci. S tem se je gospodarska moč dvignila, gospodarsko blagostanje je bilo splošno. V tej dobi so Domžale neverjetno hitro rastle; lične hišice z vrtovi, polnimi veselih rož, so rastle kakor gobe po dežju. Prebivalstvo je iskalo udejstvovanja tudi v druge smeri, v tem času so nastala mnoga kulturna društva, ki so vsa uživala podporo najširše javnosti in vsa izredno živahno delovala v kulturni dvig kraja, ki sc je iz malega, skromnega naselja razvil v eno najlepših podeželskih vasi, ki je bila I. 1925 z ukazom kralja Aleksandra povzdignjena v trg. I o ugodno delovanje društev nam potrjuje že samo dejstvo, da zlepa v kakem podeželskem kraju ne najde človek toliko „do-mov“ kot v Domžalah, kjer so nekateri starejšega, nekateri mlajšega datuma. Svoje domove imajo vsa tri gasilna društva, dom Katoliškega izobraževalnega in podpornega društva ter dom Sokolskega društva sta impozantni stavbi, njem priliko, da se trška mladina razživlja v modernem športu. Toda zadnji čas je težko posegel v Domžale. Izpraznile so se vcletovarne, ki danes zapuščene pričajo le še o nekdanjih svetlih časih in čakajo prazne, kdaj bodo zopet zaropotali stroji, kdaj bodo prostori zopet polni delavnih rok kakor včasih. Domžale čakajo na naselitev industrije, ki bo našla tu tako ugoden teren kot redko kje. Gonilne sile je veliko. Bistrica in dva potoka s precejšnjo silo predstavljajo neizrabljen vodni kapital. Poleg tega je pa kraj elektrificiran. Električni tok za industrijski pogon je vsak trcno-tek zelo poceni na razpolago. In kar ni nič manjše važnosti: v Domžalah je mnogo dobre in relativno cenene delavne sile, kar je predpogoj vsake uspešne industrije. In legal' Ob železnici in dobrih cestah. Kakor nalašč za industrijo in trgovino, kjer je eden izmed najodločil-nejših faktorjev tudi možnost hitrega dovoza in odvoza. Še enkrat: Domžale čakajo na industrijo in nudijo vse pogoje za njen uspešen razvoj. Dolžnost industrijskih krogov pa je, da se v lastnem interesu pobrigajo in izrabijo sedaj mrtvi kapital, pri čemer lahko računajo na popolno razumevanje in podporo vseh lokalnih faktorjev. Prof. Stražar K. Slovesno blagoslovljeiije in odprtje vodovoda pri Sv. Trojici za vasi Vrh, Viševek in 'Žeje bo v nedeljo 2. septembra t. I. (na Angelsko nedeljo) ob 3. uri popoldne. Slovesne' otvrrrrve vodovoda iti ptrkušatrja vode" se udeleži tudi gospod ban, ki ima največ zaslug za nov I M - ..1. 2... .....1.1- ■ •■%««« »•/ SI ■« L- u /»i v : i privnik vse okoličane na to redko gorsko slavje, ki bo čisto priprosto domače. Zn to priliko se bodo dobila vsa potrebna- okrepčila za želodec in grlo. Torej pridite v M.' IHIVIVZ.I llllll l/tl I I , IX l llliti • • V‘J ’ v-v.. ■ .. vodovod. Nagovor ob tej priliki ima domačin-rojak se n a -dr. V. Rožič. Prav lepo vabi Sv. Trojica grad Ko- | iwu vima imviv |/v iiti z-1« v. ... tv •' • obilnem številu, Domžalci, Dobljani, Ihanci, Moravčam m tam od Prevoj in Lukovice. Na zdravo srečno svidenje 2. septembra pri Sv. Irojiei 1 _______________ NAItOblMi; NOŠE 12. Vlil. — VAŠ DAN V DOMŽALAH: // POD POKROVITELJSTVOM BANA DRAVSKE BANOVINE G. DR. DRAGA MARUŠIČA proslavi Domžalska godba v dneh od 28. Vlil.—12. Vlil. 1934 SVOJ ZLATI JUBILEJ SPORED: 28. VIL 1934 ob 20'30 večerni koncert na vrtu restavracije „Nova pošta“. Vstopnine ni. Spored prenaša Rčidio-Ljubljana. 5. Vlil. 1934 ob 19. koncert pred Godbenim domom. Ob 20. »Carski sel«, dramatizacija v režiji g. Franceta Lazarja. Sodelujeta ves dramski odsek in orkester. 11. VIII. 1934 ob 20 30 razsvet- ljava trga, kres in instrumentalni koncert na Sum-berku, tekmovanje čolnov in razsvetljava na Bistrici. 12. VIII. 1934 ob 4. budnica. Ob 9. zbirališče pri kolodvoru. Ob 915 sprejem oficijelnih zastopnikov in došlili gostov Pokrovitelj g. ban dr. Drago Marušič je obljubil, da se proslave osebno udeleži. Ob 10. služba božja za umrle društvene člane v domžalski župni cerkvi. Ob 11. slavnostno zborovanje pri Godbenem domu. Slavnostni govor g. senatorja dr. Val. Rožiča, pozdravi in počastitev še živečih godbenih ustanovnikov. Ob 14. zbirališče za povorko v kolodvorskem dre- voredm__________________ Ob 1415 povorka po trgu z udeležbo konjenikov, kolesarjev, sokolov, gasilcev, prosvetnih, športnih, pev- skih in drugih društev,godb in narodnih noš. Ob 15. veselica z vokalnim in instrumentalnim koncertom sodelujočih godbenih in pevskih društev, srečelovom, plesom in drugim pestrim sporedom. Vstopnina. Din 2*—■. Navodila za povorko, ki bo predvidoma največja in najlepša, kar smo jih doslej videli v Domžalah bodo dali reditelji. Godbe: doslej se je prijavilo 15 godb, a se nekatere prijave še pričakujejo, tako da bo 12. avgust največja manifestacija instrumentalne glasbe, kar smo jih videli doslej v provinci. Narodne noše bodo povorko zelo povzdignile, zlasti ker je pričakovati, da se bodo zbrale v izrednem številu. Posamezni kraji (Mengeš in dr.) organizirajo svoje posebne skupine. Če bi na- rodne noše iz kakega kraja želele tudi v povorki svoje posebno mesto, naj to sporeče pripravljalnemu odboru. ki jim bo rad ustregel. Kdor ima narodno nošo ali jo more dobiti, naj se pobriga. Skupine društev in narodnih noš iz morav-ške strani se zbero na Viru in bodo v Domžale krenile že z godbo v sprevodu. Pevska društva bodo imela v sprevodu svoje mesto. Zastave naj društva prineso s seboj za povorko. Kolesarji, okrasite kolesa! — Garderoba za kolesa bo urejena. Prometne zveze so zelo ugodne. Poskrbljeno bo pa še za izredne avtobusne zveze. Vse informacije daje pripravljalni odbor, na katerega se obrnite z željami. Radevolje Vam bo dal vsa pojasnila. Kje je: »Grad Koprivnik ali Tovorov grad ?« (Glej \ alvasor: lll/XI. I. Krajec 1877—79. — Nekaj zgodovinskih spominov in ustnih sporočil za zabavo in dolg čas.) Dandanes že večini prebivalcev domžalske in moravske okolice ni več znano, kje leži grad Koprivnik ali Tovorov grad. Sicer je nekdanji grad v razvalinah in ruševinah, ali ljudstvo ga še vedno imenuje „Stari grad" ali ..Tovorov grad“. Napotiva se, dragi bralec ali bralka, svežega poletnega jutra zgodaj iz Domžal čez Bistriški (ihanski) most mimo Šumherka in Krumperka po temnili krurnperških gozdovih skozi vas Dobovljc preko Zej in \7iševka k Sv. Iro-jici. A ko nisva med potjo postajala in poslušala ptičjega petja, sva bila v pet četrt ure na Vrhu pri Sv. Trojici. Tu se malo oddahneva, spijeva čašo mleka, nato jo mahneva po ravni poti po grebenu naravnost na ..Tovorov grad", ki leži na zelo strmi točki deset minut od Sv. Trojice nad vasjo Dolino. Z grada se ti nudi prekrasen razgled po zasavski dolini do Ljubljane in še dalje, na drugi strani po moravški kotlini do Kamniških planin, Karavank in Julijskih alp. Kratka zgodovina grada Koprivnik ali sedaj Tovoro-vega gradu je (po Valvazorju in po ustnem ljudskem sporočilu) sledeča: Prvi znani vlastelini na gradu Koprivniku so bili plemeniti Rabensbergerji. Grad se je po nemško imenoval tudi Rabensberg ali po slovensko: Ravni breg ali Vranja peč. Valvasor pravi, da so na tej pečini rade gnezdile vrane in da odtod izvira ime. Meni se zdi drugo (slovensko) ime bolj primerno, ker je breg po vrhu res raven, , ali drugače ravno-strm brez prepadov. Lepo je slovensko ime Koprivnik, ker so bohotno rasle in še rasejo koprive. Ime Koprivnik je dandanes med ljudstvom čisto pozabljeno, samo ena njiva se še imenuje „Na Koprivnici" ali Koprivnica, ki je last posestnika Fr. Cerarja v Viševku vulgo „Rožiča“. — J Po Valvazorju se imenuje prvi vlastelin na gradu Koprivnik Ulšak plemeniti Rabensberg 1.1214. (Rabensbergi so bili skoro gotovo ..roparski vitezi" |Raub-ritter), ker grad je stal na prehodu dveh prometnih dolin ob cesti, kjer so ..tovorili" vozniki s težkimi tovori.) — L. 1262 je bil posestnik Ravnega brega Ulšakov starejši sin Ebcrhard von Rabensberg, 1. 1272 je bil Bertold, ki se imenuje kot dobrotnik kartuzije v Bistri pri Borovnici. Zadnja dva vlastelina na Koprivniku pa sta bila Friderik iu Urh von Rabensberg. Po smrti teh dveh vlastelinov von Rabensberg; s Koprivnika se je vlastelinstvo (posestna bratovščina po pogodbi) preneslo na grad Krum-perk ali kakor se je tedaj imenoval: „T h u r n u n t e r K r e u t b e rg“. Grad Koprivnik kot vitežki grad preneha nekako koncem 14. stoletja in je postal kmalu razvalina. \falvazor pravi, da so bile razvaline že brez strehe in bi se dal težko naslikati. V ljudstvu je ohranjena še gotovo zelo zanimiva govorica (trditev), da so streho in boljše dele (stebre) s Koprivnika prenesli kar na grad Krumperk, stopnice pa da so uporabili pri cerkvi v Vinjah (to je v vasi Vinje takoj levo v dolini pod gradom) in pri zidavi gradu na Brdu. To bi se vse nekako ujemalo z zgodovinskim postankom Imenovane cerkve in gradu. Čisto gotovo pa je — in to je še čisto sveže ohranjeno pri domačem okoliškem prebivalstvu v spominu in pričevničn. Ha je cerkev Sv. Trojice (podružnica morav-ška) sezidana iz zidovja koprivniškega gradu. Cerkev pri Sv. Trojici so zidali precej dolgo časa in končno dogo-tovili in posvetili 1. 1686. To je ravno v Valvazorjevem času, ki ''Vivasor i641—1693) pa sc za zidavo cerkve gotovo ni zanimal, pač pa je očividno sam ugotovil ža- lostno razpadajoče stanje koprivniškega gradu. Grad je bil zelo velik, obdan z nasipi in utrdbami, kar sc še danes razločno opazi. Grad je stal na krasni, vzvišeni točki na sredi sela ali vasi Konfin (Conlln) in zapovedujoče vladal nad vasmi: Konfin, \7rh (Sv. Trojica), Hrib, Dolina in Vinje ter nad celo bližnjo in daljno okolico. Hiše v Dolini pod gradom, kjer so bile pristave in gospodarska poslopja, imajo še danes značilna domača (nemška) imena kakor: Majar, Hamon (?), na Hribu: Gros, Grosin, Oštakar (Hofstiitteij; v Viševku: Gmajnar, Cerar, Grof, Blekar; v Zejah : Fiirst; na Vrhu: Blek itd. Ljudstvo si o gradu pripoveduje vse polno pravljic: o zakladu (šacu), ki je zakopan, o vitežkih bojih, o „za-klcti" deklici, ki čuva zaklad, o rajsko lepem vrtu, ki se vidi včasih o polnoči ves divno-bajno razsvetljen, poln najlepših rož. in prelepega sadja. V narodu so še v živem spominu kraji, kjer so imeli vlastelini v Dolini in na Hribu: svojo konjsko pristavo, svoj cvetnik, cvetličnjak, ribnjak itd. Iz gradu so peljale strme stopnice po bregu (rebri) naravnost v vas Dolino k „Majarju“ („major domus“), dalje k ..Hofstatterju" t. j. danes Oštatar (Cerar - Gostinčar, bivša lastnika Tovorovega gradu!) itd. Sled stopnic se še danes dobro pozna. Narod še danes pripoveduje, da so se Rabensbergi s Koprivnika najprvo naselili na „Vesevki“, kjer so sezidali novo graščino, in šele potem so se naselili na Krumperku. „Vesevka“ so travniki s hišo pod vasjo Gorjuša ob cesti, ki pelje v Krtino. — Podložni kmetje so prišli izpod gospodstva Rabensbergov, pod celjske grofe (do 1456), nato pod Krumperk, nato deloma pod Nemški viteški red (Graščina Sv. Helena. — Comenda Ljubljana), nato pod samostan Mekinje. Za naše kmete so velike gospodarske važnosti in svobode letnice 1748 (uredba okrožnih in deželnih uradov, pritožbe kmetov zoper gosposko so dopustne, dalje: robotni patent 1778. 1. (ureditev robote, zaščita kmeta pred izkoriščanjem graščakov) in 1. 1782, ko je Jožef II. podložništvo sploh odpravil. Zemlja se je razdelila med kmete, vpeljal se je zemljiški kataster in davek razdelil po kvaliteti parcel. Kmet je svobodneje zadihal. In ravno v teh letih se je tudi pri naših kmetih uredil omenjeni zemljiški davčni katastra!ni kataster, ki je še danes skoraj povsod isti kot je bil. Posestva so sistematično komasirana in so se obranila od roda do roda pri eni in isti hiši skoz par sto let. Leta 1848 pa je prišla končno še kmetiška odveza; naš kmet je postal na svoji zemlji svoj gospod, prenehala je tlaka in desetina v celoti. Grad Koprivnik z nekaterimi parcelami je prišel v last svobodnega kmeta Vulgo Tovora pod gradom na Kon-finu št. 36. Predzadnja lastnica je bila Ilelena Cerar -množena Gostinčar na Hribu pri Oštatarju (Hofstatterju). Od slednje sem kupil vrh gradu Koprivnika v izmeri 2000 m2 dne 4. avgusta 193 0. Tako je prešel Tovorov grad reete Koprivnik ali Ravni breg v last pisca teh vrstic. Tovorov grad sem kupil kot ljubitelj romantike in starin. Na „starem gradu" Koprivnik ali na „Tovorovem-Rožičevem“ gradu nameravam v spomin 250 letnice ustanovitve cerkve pri Sv. Trojici 1686—1936 1. postaviti kapelico (znamenje) svetega Ci-rila in Metoda, ki naj na visokem, vzvišenem, daleč vid-nem mestu kot slovanska narodna in cerkvena apostola oznanjata v prvi vrsti vsem Slovencem, vsem Jugoslovanom in Slovanom Strossmayerjcyo sveto °L“ roko: bodite edini, strpni, složni med seboj ter se lju kakor bratje in sestre ene slovanske krvne družine, ker i v s|0t1 GODBENO DRUŠTVO V DOMŽALAH .cijn/l .*iiu!ux .izU>i;(jlo< .lihtjiHuii ,linil .f(»i!) .no\ol^jfj .ih | .'iol>/o/l .olodiiA .iii.-: liijmoir .idil) .iiovol^jfj .;h p ro s I a v e bo igralo ob priliki svoje 50 letnice .ol\"ioi>.i; ,tj'40ih -TiliKj .0111;l/i 110v ,o(-.iiimi:ox .ii-. .niiiin ,oIo>.ik| .iiimiu ,r»( 1934 ob 8. uri .1!iiiiu ,'>Io>ik| .iiii«;mt CARSKI SEL -oid h n a .(Im u j cih>/( n\\ rlod .inc< .r.imi:', .iRoipdveBtinJivle^jfZBnfii^-alpnvredil IVAN REDEN ŠEK .iio(|iv)\jr, ,uoq|->xmi .ifigu-jmn .•ign-ii fi^/mhjV^tfDPOi.n^ij^iTc).,^'— in 4-— Din zvečer v svojem domu igro: 1. dejanje: Carska slavnost 2. dejanje: Potovanje (Na Volgi, poštni postaji, pred Omskom) 3. dejanje: Tatarski tabor 4. dejanje: Rešitev (Šest slik)