Političen list za slovenski narod.
p« poŠti prejeman Teljd: Za celo leto predplaSan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr., za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 ki-, več na leto. — Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2.
^aznasila (inserati) se sprejemajo in velja triatopna petit-vrsta: 8 kr., če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša. Kokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredništTO je v Semeniški ulici h. št. 2. Izhaja Tsak dau, izvzemži nedelje in praznike, ob '/»6. uri popoludne.

V LjulDljam, v torek 9. decembra 1884.
Letmli XJI.
Državni zlmr.
z Dunaja, 6. decembra.
Zbornica poslancev imela je danes svojo drugo sejo. Med poslanci šla je govorica, da je to edin miren dan, ki jim je še določen, ker se je Scho-nerer neki zagrozil, da mora biti vsak dan ropot, grom, blisk in morda celo tresk! Danes ima Schonerer še dopust, toraj se je nadejati mirnih obravnav, ako od ktere druge strani ne pride kaka nevihta.
Došle peticije so se izročile raznim odsekom, potem pa so se' oddali sledeči vladni' predlogi: 1. brodarska pogodba s Francosko in ribčarska pogodba z Italijo — gospodarskemu odseku; 2. postava o polajšavah pri zemljiščnem davku — davkar-skemu odseku; 3. postava o nabiranji vojaških novincev — vojnemu odseku; 4. postava o sodnijstvu pri deželnih brambovcih — justičnemu odseku; 5. postava o lokalnih ali krajnih železnicah — želez-ničnemu odseku.
Dasi ni navada pri prvem branji govoriti, oglasil se je vendar pri tem predmetu g. Neuwirth in je hude levite bral vladi, češ, da se pri oddajanji nekterih takih železnic ni ravnalo pravilno. Tudi Loblich je nekaj govoril, pa ga zarad velikega šundra ni bilo mogoče razumeti.
Dalje so se izročile: 6. postava o pobiranji davkov v prvem četrtletji 1885, — 7. postava o stroških za kaznilnico v Stanislavu. — 8. postava o oprostenji pisem in pogodb zarad pogojzdovanja Krasa od navadnih pristojbin — vse tri budgetnemu odseku; 9. postava o podaljšanji izjemnih sodnij v Dalmaciji in odpravi porotnih sodnij na Dunaju, v Korneuburgu in Dunajskem Novem mestu — obe kazensko-post^vnemu odseku.
Potem je bila brez ugovora sprejeta od go-spodske zbornice sklenjena postava, ki družini Čar-kovskega dovoluje vstanovitev družinskega fidej-komisa.
Gospodska zbornica sklenila je lani pa še drugo
tako postavo, ki dovoluje knezu Juriju Lobkovicu vstanovo takega družinskega fidejkomisa. Tudi ta sklep gospodske zbornice prišel je danes na vrsto, pa pri levici ni našel take milosti, kakor sklep o lidejkomisu Čarkovskovem. Zoper Lobkovicev fidej-komis oglasil se je namreč dr. Herbst in je hudo nasprotoval takemu skladanju zemljišč, ki za večne čase pridejo in ostanejo v lasti posameznih družin. V Galiciji, rekel je Herbst, so razmere drugačne kakor na Češkem, tam naj se fidejkomisi dovolujejo, na češkem pa so velika nesreča in treba je njih ustanovljevanji že skoraj konec narediti. Minister P raza k je pobijal njegove razloge, kar je pa go-voričastega Mengerja pripravilo, g. ministru odgovarjati, češ, da bi bilo zoper čast državnega zbora, ako bi se nihče ne oglasil zoper ministrove trditve.
Po njemovem mnenji so fidejkomisi velika škoda za kmetijstvo in državo, ki od takih velikih posestev dobiva manj davkov, kakor bi jih imela od njih, ako bi bila v kmetskih rokah. Da so ta posestva že zdaj lastnina knježeva ne pa kmetska, to g. Mengerja malo briga, on obeša hudodelnike prej, ko jih ima.
Dobro je zavračal nasprotna govornika poročevalec dr. Z a k, potem pa je dr. Herbst nasvetoval, naj se ustmeno glasuje, kar se je zgodilo. Ker je tudi na desnici nekaj poslancev zoper fidejkomise, ki se niso hotli vdeležiti glasovanja, m je mnogo poslancev manjkalo, imela je desnica samo 8 glasov večine, ter je s 112 glasovi proti 104 sklenila, pričeti posebno obravnavo nasvetovane postave, ki je bila dovršena brez ugovora. G. predsednik je potem ob dveh popoludne sklenil sejo in prihodnjo sejo napovedal za torek 9. t. m. ob 11. uri dopoludue.
Materijalizeiii v iiarodiieiii g'os|>odar8tvii.
I.
„yi bogatini, kako daleč vas bo gnala vaša nora lakomnost. Se hočete li prav sami za-se pola-
stiti vse obljudene zemlje? Zakaj izganjate brata, ki vam je po prirodi enak, zakaj hočete prirodno posest porabiti sami za-se? Za bogatine in reveže, za vse ob enem je zemlja vstvarjena, zakaj hočete pravo do te zemlje imeti samo za-se? Priroda ne poznA posebnih pravic bogastva; po prirodi stopi vsakdo reven in pomoči potreben v življenje; nihče se ne rodi v dragocenih oblačilih, v zlatu ali srebru. Kot pri rojstvu, tako tudi pri smrti ne pozna priroda nobenega razločka. Naj je bilo posestvo boga-tinovo še tako obsežno, v grobu ga obseže ozek
prostor kakor reveža......Vi bogatini nočete da
bi bilo vaše posestvo koristno, razkačeni od besne in strastne lakomnosti hočete vse druge izključiti iz posestva in vživanja. Malo vas skrbi, imate li kaj dobička od svojega posestva, vi premišljujete le, kako bi reveža oropali. Vi mislite, da se vam godi že krivica, ako ima revež še pest zemlje, ki bi se po vaših mislih vam prilegala. Vi mislite, da je vse, kar ni vaše, vaša škoda (Damnum vestrum creditis, quidquid alienum est). Saj je za vse vstvarjen svet, ki si ga vi samo sebi prilastujete. Z zemljo še niste zadovoljni; nebo, zrak, morje, odločeno vsem v porabo, hočete imeti sami za-se. Koliko ljudi bi se vendar živelo na velikem prostoru, ki ga imaš kot svoje posestvo ograjenega. Ptice se družijo ter v velicih kolobarih krožijo po zraku; živali se zbirajo v črede, ribe iščejo skupnosti. Le ti o človek izključuješ svojega bližnjega, med tem ko obilo prostora odkazuješ divjačini. Divjačini napravljaš stanovališča, ljudem pa hiše podiraš. Vedno razteguješ meje svojemu posestvu, zato, da bi le nobenega človeka ne imel za soseda."
Tako govori sv. Ambrož (Liber de Nabuthe). Zdi se nam, da svetnik v teh živih besedah ne prijemlje samo Kimljanov, nego biča v preroškem duhu tudi naš v materijalizem pogreznjeni vek.
Lakomnost in hlepenje po vživanji sta se pri bogatinih rimljanskih tako vkoreninili, da ji tudi krščanstvo ni moglo iztrebiti. Po paganskem načelu, da je država vsegamogočna, je tudi imetje
LISTEK.
Dvanajst večerov.
Pogovori doktorja Junija s mladim prijateljem.
(Dalje.)
Dvanajsti večer.
J. No, Mirko, kaj se ti pa zdi, da je sveto-žalje?
M. Čudna reč vsakako in skrivnostna. Da si sem jo že večkrat premišljeval, vendar mi ni še jasna. Mislim pa, da temu so krivi pred vsem oni, ki tožijo o svetožalji, ker navadno so njihove besede prav skrivnostne in nerazumljive.
J. E, zdi se, da je to nekaj, kar se da s srcem čutiti, a z jezikom ne izraziti; od tod skrivnost.
M. A morda celo ne s srcem čutiti.
J. Meniš, da le domišljati? Tedaj bi krstil ti vse svetožalce za blazne sanjače?
M. Ej vendar ne, g. doktor, tega nočem trditi. Hočem le reči, da svetožalje mora biti neki nejasen čut, o kterem sam nesrečnež ne ve, kaj je, tako da 5uti sicer in nosi njegovo težo, a vendar je jasno
ne občuti, in bi nikdar ne znal povedati, kaj je prav za prav srčnemu bolju vir, kaj predmet; vsaj toliko mi je bilo do zdaj mogoče posneti iz stokanja naših svetožaljcev.
J. Da, vsekako čudna bolečina mora biti to svetožalje. Na misel mi pride Atlant, ki je na rami držal nebo. Taki junaški Atlanti so nekako naši svetožaljci, ki objemajo in nosijo v svojem srcu žal celega sveta.
M. Vsaj solze in jočejo se toliko, kakor da bi res nosili na svojih ramah gorje vsega človeštva; tedaj vsaj to je resnično pri svetožaljcih, če tudi nič druzega. A kako pa more priti človek do tega, da čuti v srci celega sveta gorje?
J. No, to se ve, da je težko vprašanje, težko, pravim posebno onemu, kteri ni sam občutil vesoljnega ngorje" v srci, kakor ne jaz. Vendar pa bi se upal trditi, da tudi to svetožalje je v najoži zvezi z novejšo filozofijo (umoslovjem), ki se je razvila posebno na Nemškem; akoravno ima najbrže tudi ta svetožaljska filozofija sama svoj početek spet v srci človeškem, ki stoče pod težo svetožalja.
M. Kako filozofijo pa že spet mislite?
J. Ono isto. o kteri je govoril moj prijatelj v obširnem listu, kterega sem ti čital.
M. Hegelovo.
J. Da, Hegelovo, a ne v prvi, ampak ono v drugi izdavi.
M. Kako to mislite?
J. Tako mislim, da iz Hegelovega idealizma se dajo vse skrivnosti naše najnovejše literature razlagati; ko govorimo posebe o svetožalji, si moramo natančniše ogledati ono obliko njegovo, v kteri se nam je prikazal zadnja leta.
M. Spet ne vem, o kaki obliki Hegelovega idealizma govorite?
.J. O pesimizmu Schopenhauerjevem. Temu kot komentar ali kot zadnje dejanje v žaloigri (tragediji) neumnosti človeške lahko še dodamo sanje pesimistične Hartmannove.
M. V pesimizmu Schopenhauerjevem tedaj iščete Vi početek svetožalja?
J. Nočem trditi, da ta čudna prikazen svetobolja ima le v Schopenhauerjevi filozofiji svoj početek, ampak pravim le, da se iz te načelno izpeljuje in zagovarja. Saj Stritar sam zavrača one, ki vprašajo rekoč: Kaj nam treba tistega temnogledega modri-janstva in Schopenhauerjanstva 1 Zavrača jih, pravim, kot reveže, ki ne poznajo višjih potreb, nego jesti in piti. Ti je znana Schopenhauerjeva filozofija?
M. Malo, ali nič.
J. Prav podobna je Hegelovi, le namesto lo-
posameznih državljanov tako rekoč državi pripadalo. Najsveteja dolžnost uradnikom je bila odirati z groznimi davki. Plačevati se je moralo od vsake reči; zemlja so je merila, drevjd in trte preštele. Bogatinom se je marsikaj spregledalo, ker so znali podkupovati; reveže so pa davki in visoke obresti popolno vničile. V rokah nekterih posameznikov se je nakopičilo neizmerno posestvo. Ljudstvo se je naveličalo biti v vednem odiranji, zapustilo je vse in bežalo. Rodovitna zemlja se je spremenila v puščavo. V nekem dekretu cesarja Honorija se je naštelo samo v tako od prirode rodovitni Kampaniji 133.514 hektarov opustošenega sveta; iz necega dekreta zvemo, da je bilo v Afriki polovico prej tako plodonosnega polja neobdelanega. Opustošeno polje, prejšnji posestniki pa berači in roparji: to je podoba, ki jo je napravila oderuška lakomnost. To videti je sv. Ambrož zdihoval. Ingemiseebat vehe-menter, eum videret avaritiam pullulare, pravi njegov životopisec.
Omikana Italija, ki je na videz krščanstvo sprejela, a pagansko sebičnost ohranila, je morala pasti. Stopili so na pozorišče divji narodi, ki so krščanstvo v polnem obsegu sprejeli in Evropa se je z Italijo vred v nekaj stoletjih popolno spremenila. Cvetele niso samo čednosti v človeških srcih, ampak cvetele so tudi prej nerodovitne in opustošene pokrajine.
A kaj se zgodi? V Italiji so se po levantinski trgovini bogatini po mestih zelo ojačili ter pokupili kmetska posestva daleč na okrog in svobodni kmet se je moral zopet latifundijam umakniti. Nastal je proletarijat, ljudje morajo hoditi po širnem svetu s trebuhom za kruhom, doma imajo pa, kakor smo letos brali, pri žetvi „strike". Na Angleškem so se pa pozneje od reformacije sem začele napravljati latifundije. Dandanes je zginil angleški kmet kot mastodon in kjer so se prej živili ljudje, se zdaj pojajo jeleni bogatim lordom v zabavo. V najbolj bogati deželi je največja revšC'na in posledica agrarni umori. Izgnani Angleži in Irci so se preselili v Ameriko in od tam preplavljajo svojo prejšnjo domovino s kmetijskimi pridelki. Severna Amerika ima že zdaj kmetijski trg na Angleškem v svoji oblasti; gospodarski odvisnosti je pa vedno in povsod sledila politična odvisnost. Za Angleško ni več rešitve, vničila jo bo sebičnost, pogrezniia se bo v lati-fundijah.
Politični pregled.
v Ljubljani, 9. decembra.
]^otraiije dežele.
Državno gospodarstvo Taaffejeve vlade je v šestih letih dokazalo, da svojo nalogo razume, to nam kaže primanjkljej, ki bi bil že leta 1882 popolno zginil, da bi država ne bila jela graditi velikih svetovnih železnic, kakor je ravno arlska železnica in pa gališka transverzalka. Obe te dve cesti pogoltnili ste toliko lepih milijonov, da bo konec pri-manjkljeja pri dobrem gospodarstvu vsled tega še le
drugo leto, če sploh ne bo nepričakovanih zadržkov. Pomorski ministerski načelnik jel je trkati na vrata državnega poslopja in zahteva za pomnožitev naše c. kr. vojne mornarice zopet mnogo lepih milijonov, kteri so se mu že privolili. Dalje so državo tudi mnogo veljale nakupljene železnice, ktere je ona v svojo oblast sprejela. Radi bi mi dolenjsko železnico, drugi čez Ture, skozi Loko v Trst itd. Državni deficit je rastel, dokler jo bila na krmilu nemško-libe-ralna stranka; on se je jel znižavati takoj, ko so stopili na vladno mesto možje samoupravne stranke. Oe je bil deficit tii pa tam tudi večji, nič ne de; denar, ki ga je provzročil, ni bil zavržen, temveč dobro naložen v novozgrajenih železnih cestah, ki bodo zlatih obresti, kakor je opravičeno upanje, do-našale. Kar je samoupravne stranke vlada zgradila, zgradila je dobro, premišljeno in potrebi primerjeno, in ne, kakor so svoje dni liberalci delali in za t« milijone krvavega davčnega denarja v svoj žep spravljali. Splošno stanje se je toraj v šestih letih popolnoma zboljšalo glede javnosti 1 Bog daj, da bi se v bodočih šestih letih taisto zopet tolikanj zboljšalo, da bi se lahko dihalo in ne zmirom večega pri-manjkljeja in zato tudi balo če dalje večega davka-
Nemiko-liberalna stranka bodočih volitev brez velikih in izvanrednih nad pričakuje, pa tudi posebnega strahu ne občuti zarad tistih, kakor se njena velika trobenta „N. fr. Pr." glasi. Da posebnih nad nimajo, jim bo vsak zaveden politikar rad vrjel, kdor je le kolikaj s pazli\ym očesom zasledoval veliko politično življenje v Avstriji. Šest let je čas, v kterem tako najsposobnejega kakor tudi najbolj navadnega človeka lahko spoznamo, kakošen je in kaj premore. Kaj bi se toraj o levičarjih ne bili prepričali kaj in kako je z njihovo stranko. Za poslednjo svojo idejo, za „nemško - narodni klub" znebili se bodo še te peščice zmernih in zavednih možakov, kar jih imajo, in ostali bodo sami politični krivičniki, nasilci in fanatiki. Da narod s takimi ne more hoditi ter se nima od njih kaj prida nadjati, je pač umevno, zato pa jim tudi vedno bolj hrbet obrača. Narod hoče mož, ki so mu tako z besedo kakor z dejanjem na pomoč, on hoče mož, od kterih se sme po pravici nadjati, da mu bodo znižali breme, ki ga teži, ki ga krvavo žuli. Da nemško-liberalci tega ne premorejo, so sami zadosti dokazali. Bremena so se pod njihovim gospodarstvom vedno le zvekšavala, namesto da bi bila manjša postajala in narod si kaj tacega ne pozabi. Ees je toraj, da toliko nade na zmago brez posebnega letanja pri bodočih volitvah, kakor jo ima konservativna in samoupravna stranka, še ni imela nikdar do sedaj, kljubu temu pa rok ne smemo križem držati.
Kaj si sedanja vlada vse dopasti da, je že od sile, in mi že res več ne vemo, ali bi se bolj čudili njeni Jobovi potrpežljivosti, ki je pa prav na njeno škodo, ali pa predrznosti naših nasprotnikov nemškoliberalne svojati, ki je že res tolikanj nesramna postala, da nimamo izraza, s kterim bi tako postopanje zadosti primerno označili. V Budčjovicah na češkem so imeli volitev državnega poslanca. Omenili smo že, da je pri tistih zmagal liberalne fakcijozne stranke kandidat J. Schier. Fakcijozna stranka imenuje se namreč tista, ki si noč in dan prizadeva, kako bi spravila sedanjo vlado iz njenega mesta in bi se sama tjekaj posadila. In vendar, se niso sramovali v Budčjovicah vladni organi oddajati svojih glasov za vladi sovražnega kandidata. Celo v dotični odbor so se dali taki c. kr. možje voliti in sicer trije c. kr. sodnijski pristavi, trije c. kr. vodje srednjih šol in eden c. kr. profesor srednjih šol. Da si vlada od svojih uradnikov, ktere ona z denarjem davkoplačevalcev plačuje, kaj tacega delati dopusti, bi bili pač prej vrjeli na še tako nemogočo reč, kakor pa na to. Po drugi strani je pa ravno ta popustljivost dobro znamenje, da se ona
gičnega pojma postavi neskončno pravoljo, ki se kakor pri Hegelu pojem, javlja v vseh posameznih rečeh, kakor v človeku, tako tudi v druzih bitjih; v resnici pri Hegelu je vse misel, pri Schopen-hauerji pa volja. Vse, kar vidimo in s čuti pojmemo, je le zunanja nebistvena stran reči, pravo bistvo ali jedro stvarem je pa prav za prav volja, ne le v kolikor se javlja v hotenji človeškem, ampak tudi v nagonu ali rasti druzih organičnih in neorganičnih bitij. Tako se nekako nedoločna pravolja v posamnih bitjih vedno bolj določuje in dejstvuje. A dejstvuje se ali bolje, želi se dejstvovati po idejah; te so večne nespremenjive oblike reči, posamnim indivi-duom (posebstvom, bitjem) nedosežne, ker individui so časni in minljivi. Tako tedaj pravolja večno hrepeni po tem, česar doseči ne more, ker se ji vedno umika više in više, ko je hoče vjeti, kakor večno lačnemu Tantalu sadje, ki ga je polno na desni in na levi, a doseči vendar nobenega ni mogel. Za-toraj jo pa ta svet, to življenje vedno trpljenje; ker je vedno hrepenjenje po tem, česar se ne more doseči, toraj vedna nezadovoljnost, vedno stokanje, zemlja ta prava dolina solz. Le umetnost zamore človeka omamiti ali očarati, da za malo časa pozabi na gorje, ki ga skli; toda popolnoma odrešiti ga tudi ta ne more. Pravo trpljenje pa prične se še le takrat,
ko človek spoznd samega sebe in življenje. To življenje je tako slabo, tako strupeno, da človek po njem hrepeneč in ž njim se strinjajoč mora biti večni trpin, vedno nesrečen. Ako hoče dospeti do pravega miru, mora se z voljo življenju odpovedati; zatreti tedaj mu je nagon k življenju, izruvati mora vse čute, ki ga kakor si bodi vežejo na svet in njegove stvari. To se zgodi po rartvičenji in zatajevanji samega sebe (po ascezi). Tedaj življenje s svojim mnogoličnim gibanjem je pravi pekel, tem hujši čim bolj je razvito in čim mnogobrojniše so njegove potrebe, recimo, čim veči je izobraženost ali kultura. Zatoraj le daleč proč iz življenja v samoto, v puščavo, kakor indijski bramini; ne več hrepeneti po spoznanji, ki le vrata odpre nestrpnemu bolu, ampak težimo po nevednosti in neumni pri-prostosti. Čim neumniši je človek, tem srečniši, ker tem manj poznA svetovno gorje. Zatoraj bo pa pravi mir in srečo našel še le v deželi pozabljivosti in popolne nevednosti (nirvana). Tako tedaj po tem nauku ima biti človeku namen vse življenje in gibanje telesno in dušno v sebi zamoriti: največa dobrota mu je smrt, ki ga koncčno refi peklenskega življenja. To je filozofija Schopenhauerjeva.
(Dalje prih.)
Čuti zadosti krepko po svoji pravi notranji vrednosti in se ji ni treba bati takih nasprotnikov. Bolje bi bilo vsekako, ako bi se ona po izgledu svojih prednic ravnala in bi metlo v roke vzela. Taki ljudi naj gredo med Nemce. Ondi naj rujejo, kolikor jim drago, če jim bo ktera vlada to dopustila.
Sprava mod Mlado- in Staroiehi, kakor kaže, ni več daleč. Očividno bližajo se voditelji mladih skušenim in v politiki že osivelim možem starih. Tak korak, ki se je zgodil javno in ne kje na tihem, storil je mlado-česki voditelj, dr. Gregr sedaj že v drugič. Prvi njegov korak, ki mu je bil ob enem povod, da so ga češki poslanci zopet v državno-zborski češki klub sprejeli, je bil lansko leto v državnem zboru s svojim izvrstnim govorom, s kterim je brezpogojno podpisal program Staro-čehov. Letos je v Pragi govoril v češkem klubu poslanec in voditelj Staro-čehov dr. Eieger, o čemur smo na tem mestu že dvakrat poročali. Dr. Gregr mu je sporočil, da se izvzemši nekaj malih in ne bistvenih malenkost z njim strinja popolno glede bodoče češke politike nasproti drugim slovanskim narodom, posebno pa glede Madjarov. Edini nasprotnik v Mlado-českem taboru je njihovo glasilo „Nflrodni Listjr"; kar je pa poslancev, so se že vsi izrazili, da se popolno z Eiegerjem strinjajo in so ob enem obžalovanje izrekli politiki, ktero v tem oziru vganjajo »Ndrodni Listj-". Naj bi se le kmalo sporazumeli med saboj krepki voditelji krepkega naroda Čeho-vega, saj bo to samim na korist in na bodočo slavo!
Izjemni stan, ki je bil lansko leto osorej oklican za Dunaj in Korneuburg, raztegnil se je letos tudi še na površje okrajne sodnije Dunajsko-Novomeške, ker se je očividno dokazalo, da imajo anarhisti ravno v okolici Dunajsko-Novomeški svoje veliko gnezdo z dvojim uhodom. Kakor jim je ravno vgodno so le-ti tiči zdaj v Avstriji, zdaj na Ogerskem, kjer se jim ravno čistejši zrak dozdeva. Strahovanje, kterega so se anarhisti v Dunajskem Novem mestu posluževali, da bi bili svoje zaprte brate oprostili, dokazalo je vladi le prejasno, da ima ona ondi opraviti z dobro skritim, toda silno predrzniin sovražnikom, kteremu se bode morala na vso moč 'po robu postaviti, če mu bo hotla kos biti. Nič pod milim nebom dandanes nima tako prisu-šenega življenja kakor ravno anarhizem, ki ima svoje korenine v popolni brezvernosti sedanjo odrasle delavske mladine. Bolj ko jih s poti spravljajo, več jih je; se ve, da gre to le do gotove meje. Tudi od najbolj zagrizenih se je nadjati, da se bodo s časoma vendar-le prepričah, da se z glavo in naj bo še tako trdna, ne prebije zid. Da se ljubi mir ne bo po nepotrebnem po zlovoljnih ljudeh, ki bi svet radi po svoje presukali, kalil, podaljšal se je toraj za Dunaj in Korneuburg izjemni stan za eno leto, za Dunajsko Novomesto se bo pa od 1. janu-varija 1885 do 31. decembra ravno tistega leta na novo vpeljal.
Tuanje držaTe.
O silovitostih, ki jih Turki po Macedoniji doprinašajo, se čujejo vedno bolj žalostna poročila in jih je vedno več. Nerazumljivo je, da se kaj tacega v Evropi goditi zamore in Evropa — molči. Zdi se nam pa vendar, da če bi po Macedoniji Nemci ali vsaj Kočevarji naseljeni bili, bi bila Evropa že zdavnej na noge stopila ali celo že za meč prijela. Turki ondi more, ropajo in požigajo, kolikor jim je drago, in ni ga človeka, in ni je postave, ki bi jih zavračala pri tem peklenskem početji. Javna varnost je prazna beseda, in noben Bolgar ne more s zavestjo reči, da se bode, kedar po opravku zjutraj iz doma gre, zvečer zopet nazaj povrnil. Po celi deželi preže turški tolovaji na nedolžne Bolgare, ter jih pobijajo, kolikor jih ravno do.sežejo. Po cele druhali takih krvolokov hodijo po deželi od kraja do kraja požigajoč in moreč. Kjer nikakega premoženja ne dobe, odvedo ljudi s saboj v sužnost in jih imajo tako dolgo zaprte, kjer jih ob enem po živinski trpinčijo, dokler sorodniki no pošljejo roparjem za nje zadosti velike odkupnine. Kdor nima denarja, da bi se odkupil, tega pa umore! In za vse te nadloge nimajo ubogi reveži nobene pomoči. Evropa, tista Evropa, ki je takoj kviško, ako se dva diplomata drug drugemu ne bodeta spodobno odkrila, tukaj mirno gleda in roke križem drži Pa kaj bo, saj so pomorjeni le Slovani! Ee.s sramota za današnjo stoletje, sramota za današnjo liberalno oliko, sramota za evropejsko diplomacijo, da se kaj tacega goditi zamore in sme brez kazni.
V Petrogradu so dva dni po sv. Katarini prijeli 17 anarhi.stov, ki iz dolzega časa ali kali niso imeli druzega opravka, kakor da so po mestu trosili oklice na upor. Ko so jih preiskali, dobili so pri njih vse polno tiskovin prevratno vsebine, ki so bile sposobne revolucijo napraviti. Sploh so pa v Eusiji še vedno jako žalostne razmere, kar se tiče javne varnosti. Ondašnji nihilisti jeli so posnemati angleške fenirje in so se tudi že pričeli baviti z agrarnimi umori in drugimi takimi zlodejstvi. Sploh v tem oziru med Angleško in Eusijo že skoraj ni nikakega razločka. Umori so povsod na dnevnem rodu, hiše in palače so tii kakor tam spodkopavajo in razsipajo z dinamitom; le toliko jo Angleška memo Rusije še na boljem, da so ondi uradniki še zvesti kroni, na Ruskem je pa ravno mnogo višjih uradnikov zapletenih v zarote; pa ne le uradniki, tudi' ča.stniki so okuženi od nihilističnega strupa ter bi bila ruska vlada v nemali zadregi za slučaj kake
notranje revolucije. Goditi bi se ji utegnilo, ifalior 66 je cesarsiii vojsiii leta 1849 godilo na Ogerskem, kjer je več hnzarskih in pešpolkov prestopilo k upornikom.
Izwni dopisi.
Iz Krškega, 8. dec. (Posojilnico v KršJccm)^ se je v prvem občnem zboru 7. dec. vendar posrečilo ustanoviti. Pri nas so bile zarad tega težave, ker je malo premožnih ljudi, da bi bili pravi domoljubi, se manj bogatinov, prav veliko pa revnih ljudi ali saj posestnikov, kterim nič ne ostaja. Vendar je došlo k zborovanju v nedeljo blizo 40 ljudi raznega stanu in raznega imetja. Med navzočimi je bilo pa nekaj prav inteligentnih in imovitih, n. pr. okrajni glavar g. Weiglein, komisar g. Oop, vikar g. Knavs, meščani Gregorič, Jugovec, Eupertitd. Zbor je pričel s kratkim nagovorom in podukom gosp. Lapajne, ki je bil od zbranih tudi za predsednika pri zboru izvoljen. Zapisnikarja sta bila učitelja gg. Seidl in Gepuder. Pravila so se dve uri pre-tresovala. Sprejela se je neomejena zaveza. Vstopnina določila na 1 gold. Deleži bodo zna-žali po 12 gld., ktere je mogoče plačati tudi v dveh letih po 50 kr. na mesec. Obresti se bodo računili od 4 do 6 odstotkov. Društvena pravila je koj podpisalo 14 udov, več ali manj imovitih in veljavnih mož ter vzelo 69 deležev. Tudi še drugi udje so deloma pismeno, deloma ustmeno pristop k zadrugi obljubili. Od 69 oddanih glasov so bili v načel-stvo voljeni gg.: A. Jugovec, J. Knavs, J. Lapajne, V. Pfeifer in J. Pfeifer. Od 60 oddanih glasov so dobili pri volitvi v nadzorstvo gg.: Feliks Lenk (60), A. Janež (40) in J. Seidl (34 glasov.) Načelstvo bode iz svoje sredine si izbralo ravnatelja, namestnika, tajnika, blagajnika in preglednika. Enako bodo postopali udje nadzorstva.
Iz Gradca, 7. decembra. (Posvcčevanje novega Jcnem in škofa Ljuhljanslcega dr. Jakopa Missie) vršilo se je danes v tukajšnji stolnici jako slovesno. Posvečevali so jih knez in škof Sekavski dr. Janez Zwerger, kterim sta kot soposvečevalca asistirala pomožni škof Hallor iz Solnograda in vojaški škof Gruša z Dunaja. Ljubljanski kapitel in kranjsko duhovščino so zastopali kanoniki dr. Cebašek, Urbas in Klun; navzoča sta bila razun tega izmed kranjske duhovščine še vseučiliščni profesor dr. Stanonik pa škofov domači kaplan g. Šiška. Slovesnosti so se vdeležili vsi Graški kanoniki, vseučiliščni profesorji, razni redovniki, mnogi župniki in duhovni pastirji, misijonar Dichtel, naslednik ranjkega Knobleharja v srednji Afriki, tukajšnji gg. bogoslovci in tako velika možica ljudstva, da je bila prostorna stolnica skoz in skoz natlačena. Na ora-torjih in korih kakor tudi v klopeh bilo je videti mnogo odlične gospode.
Eavno ob devetih zjutraj pripeljali so se školje k stolni cerkvi, kjer jih je druga duhovščina že pričakovala, in potem se je precej pričela slovesnost, ki jo trpela do enajstih. Novemu knezu in škofu bralo se je na obrazu, da so bili jako ginjeni, vendar so krepko in častitljivo stopali in se s svojim prijaznim in ljubeznjivim obrazom takoj vsem prikupili, ko so šli po končanem posvečevanji po cerkvi vernim prvikrat delivši sveti blagoslov. Ko so za-hvaljevaje se prečastitim gospodom posvečevalcem peli: „ad multos annos — na mnogaja leta", pokazali so, da imajo jako lop iu mil glas in da so jako spreten pevec.
Iz cerkve podali so se nazaj v škofijsko palačo, kjer so se jim poklonili Ljubljanski trije kanoniki, ter jim srečo voščili. Našli so pri njih njihovega okoli 20 let starejšega brata, ki jo župnik v Lebringu blizo Lipnice, in je bil vidno ginjen zarad sreče, ki je doletela njegovega brata. Gospodje so se poklonili potem tudi še drugim škofom, ki so bili čez vse prijazni in so z njimi razgovarjali o razmerah žkoflje Ljubljanske in raznih drugih rečeh. Ob eni je bil veliki obed pri knezu in škofu Zvvergerju, ki se ga je pa vdeležila le zgolj duhovščina. Najprvi napil jo škof Gruša papežu Leonu kot nasledniku aposteljnov in apostoljskemu cesarju Francu Jožefu, ki sta izvolila in potrdila novega kneza in škofa, da bodo v Ljubljanski škofiji opravljal službo apostolj-sko. Drugo napitnico napravil je škof Zwerger novemu knezu in škofu Ljubljanskemu ter omenivši raznih dogodkov iz življenja sv. Nikolaja izrekal
prepričanje, da bo novi škof slabotne podpiral, revežem pomagal, duševno mrtve k življenju obujal, da ga čaka pač veliko grenkosti, pa gotovo tudi obilno duhovnega veselja v preimenitni službi njegovi. Tretji poprijel je besedo novi knez in škof, rekši, da vse to, kar je njemu priporočal, izvršuje dejansko knez in škof Zwerger, in da bi si štel v veliko srečo, ako bi ga zamogel v svojem delovanji posnemati. Izrekel mu je na to zahvalo za vse, kar je od njega prejel, zlasti pa za največo dobroto, ki mu jo je skazal s tem, da ga je danes za škofa posvetil. Za njim oglasil se je kanonik in stolni župnik Urbas v imenu kranjske duhovščine, ktere oči so danes obrnjene v Gradec, kjer se posvečuje njih največi pastir; g. kanonik izrekel je zagotovilo, da bode duhovščina radostno sprejela svojega novega Škofa in da mu zarad tega zakliče trikratni „živio". Pri tej napitnici zaklicali so navzoči škofu poleg nemškega „hoch" tudi slovenski „živio" 1
Jako lepa je bila napitnica škofa Hallerja na duhovščino kranjsko. Omenjal je dogodka i', življenja kralja Svatopluka, ki je dal svojim sinovom butarico šib, da bi jo zlomili. V butarico zvezanih šib niso mogli zlomiti, pač pa posamezne šibice. Enako nepremagljiv bodo tudi novi škof, ako bode v trdi zvezi s stolnim kapiteljnom in drugo duhovščino. In da mu je duhovščina vdana, pričajo od kapiteljna k slovesnosti poslani gospodje, pričajo ljubeznjive besede gosp. kanonika Urbasa, in zato more pač novemu škofu dati tolažljivo zagotovilo, da v tem znamenju, v edinosti z duhovščino namreč, bode zmagal! Napil je novi škof še svojim nekdanjim tovarišem, gg. kanonikom in duhovnom Se-kavskim, v kterih imenu se je stolni prošt g. knezu in škofu zahvalil ter izrazil svoje veselje, da je bil eden izmed njih srede poklican na škofovski sedež Ljubljanski. Konečno napravil je novemu škofu napitnico še stolni vikar W6hr v imenu nižje duhovščine, ki ga je zmerom čislala in ljubila, in ga bo ljubila tudi še naprej, dasi je iztrgan iz njene srede. Došlo je tudi več telegrafičnih čestitk; med njimi od stolnega kapiteljna Ljubljanskega, od dekana Hofstetterja v imenu Postojnske dekanije, od grofa Chorinskega kot predsednika družbe za stavbo cerkve Srca Jezusovega, od družine Lazarinijeve, od kanonika Karlona itd. Še le okoli polu petih minil je obed, in so se gostje razšli vsak v svoj kraj.
Kanonika Oebašek in Urbas se jutri z brzovlakom odpeljeta v Ljubljano, g. Klun pa se vrne tudi jutri nazaj na Dunaj, kjer bo v torek državni zbor imel sejo. Novi škof se v sredo podajo v Maribor, da obiščejo kneza in škofa Stepišnika, v četrtek pa se iz Maribora odpeljejo v Ljubljano. Namenjeni so tje priti z brzovlakom, ki dojde nekaj minut po šestih zvečer; vendar je pa še mogoče, da bodo vkrenili drugače in v četrtek v Ljubljano prišli morda s poštnim vlakom ob polu dveh po-poludne.
DomaČe novice.
(P. Ilerman Venedig), bivši profesor veronaiika v Paznu, zatem katehet v Kamniku, zadnjič hrvatski pridigar v Karlovcu, ki je imel od reda nemških vitezov župo na ponudbo, poslednje dni pa duhovno pastirstvo v posilni delavnici v Ljubljani, poklican je brzojavno od ministerstva (odsek mornarstvo), v v vrsto c. kr. duh. oskrbnikov. Bil je blag značaj, dober prijatelj, mnogoizkušen in vedra glava. Od-hajočemu kličejo prijatelji: srečen pot!
(F LjuUjansM čitalnici) je bila včeraj dopo-ludne ob 11. uri podeljena 80 šolskim otrokom zimska obleka.
{DavJcarshim nadgorniJcom za Crnomeljslci oTcraj) je imenovan g. Josip Dobida, koncipist tukajšne c. kr. finančne direkcije in zdaj c. kr. okrajni finančni nadzornik v Doljni Tuzli. Čestitamo prav iz srca 1 Propadel je toraj zloglasni nadzornikov namestnik Wawrezcka, kteremu sodnijska obravnava ni pomagala do avancementa. Tako je tudi prav. Tudi opran zamorec ostane črn.
{Ljiibljanslci anarhisti) stoje pred Celovško porotno sodnijo danes že četrti dan. Zagovarjajo se jako priprosto opiraje se povsod večinoma na negacijo in nevednost. Večjega in natančnejega poročila nadjamo se od našega Celovškega dopisnika.
(MiUavScv večer) v Ljubljanski čitalnici je bil kakor navadno jako živahen, če tudi letos ni bilo tiste neprijetne gnječe kakor druga leta. Gospodje
pevci rešili so svojo nalogo izborno, posebno so pa zbrani gostje jako zadovoljni odobravali solopartije gg. Razingerja in Puciharja. Med godbo in prostim časom prodajali ste tudi srečke za „Narodni dom" dve jako ljubeznjivi gospici, ki ste jih jako mnogo speČali. Rojaki, sežite po njih, čas poteka in srečkanje je pred durmi, kajti do sv. Silvestra-večera imamo le še tri tedne in tedaj se bodo vzdi-govale številke. Dobitki so krasni in mnogo jih je. Vsak izobražen in sploh rodoljuben Slovenec kakor tudi Slovenka morala bi po eno imeti. — Miklavž 8 svojim spremstvom je bila jako lepa skupina, spominjajoča nas na davno pretekle čase. Bog daj, da bi se ohranila. Konečno si ne moremo kaj, da da ne bi izrazili popolne zadovoljnosti, ki jo je zbrano občinstvo pri raznih priložnostih izjavljalo gg. rediteljema Nolliju in Pečniku.
(Današnji somenj) je bil grd gled^ blata, kar se dd; dober za prodajalce goveje živine kakor malo-kteri. Prvič, se govedi ni toliko prignalo, kakor sicer in se je taista vsled tega lagje in to prav dobro prodajala. Krav spod 70 ni bilo, da bi bila komu podobna; laglje se je prišlo glede spodobne cene do plemenega vola. Konj je bilo ravno, da so jih pokazali, kupčija pa tudi še nekaj vredna. Najmanj je bilo prešičev.
(Kalcor lesen) razsajal je včeraj popoludne nek topniški korporal z golo sabljo po mestu. Bil je pijan, a tudi pijanec nima nikjer pisma, da sme napadati memogredoče, kakor stekel pes. Eekarjevi dekli iz Šentpeterskega predmestja, ki se je ravno domu vračala iz Šenklavžke cerkve, presekal je glavo, da se jako dvomi ali bo okrevala ali ne. Lu km a no v i dekli na Poljanah odsekal je menda nekaj spodnje čeljusti. Še le nekemu delavcu iz kolodvora po mostu prišlemu posrečilo se je, izviti mu za šolami ojstro in težko sabljo. Kresnil je namreč korporola s tako silo s svojo železno pestjo po roci, da mu je kar sablja odpadla, ktero je delavec urno pobral in na rotovž nesel. Vojaka so zvečer v vojarni prijeli in takoj vklenili. Vsega tega bi ne bilo treba ako se vojaštvu sploh prepove noša orožja izvan službe, kakor je to navada, kedar so vojaki po kmetih naseljeni, ali kakor je to vpeljano v Srbiji za pešce. Ondi od narednika (feldvebelna) počenši na doli nihče ne nosi orožja temveč le črn jermen, na kterem orožje visi. če so naši vojaki taki, da v svoji brez-umnosti ne vedo kaj delajo, naj se jim od vi^je strani odvzame priložnost za to.
(Žrtvo dvoboju) pokopali so včeraj popoludne v Požunu na Ogerskem. Umrl je namreč sin tukaj v Ljubljani v pokoju živečega računskega nadsvetnika, Franca Sojarja, gosp. Filip Soj ar, poročnik pri topničarstvu. Z nekim poljskim plemičem, nadporoč-nikom pri konjikih, se je bil zbesedil in tega raz-žalil. Prosil ga je sicer odpuščanja, a vse zaman. Sekala sta se s sabljami in Sojarju je nasprotnik presekal prsa, vsled česar je po večdnevnih mukah revež umrl. Kako je že govoril msr. Greuter v delegacijah ?
(Umrl je v Sevnici) znani „Ka utsch itsch". Atheist je bil; djal je, da ne veruje v Boga; zdaj že ve, pri čem da je. Še živ si je napravil mavzolej iu tam ga bodo zdaj zasuli kot brezverca. Naročili so pri tukajšnem pogrebnem zavodu vse potrebno, izrecno, da ni najmanja stvar pri vsih opravah, ter ne sme nikakor spominjati na kako versko reč. Ma-kar da g. D. napravi vse novo, ako starega ne more v tem smislu popraviti. Seveda, v prvo je moral zginiti iz voza in krste križ.
Razne reči.
—	Kako spoštuje naš prestolonaslednik katoliškega veljaka, nam sledeče dejanje njegovo spričuje. V petek, 28. novembra, po kosilu se vstavi neka kočija pred nadškofijsko palačo. Kdo li izstopi? Nadvojvoda Rudolf je, ki hiti, ne da bi se prej naznanil, k prevzv. novoimenovanemu kardinalu, dr. Gangelbauerju, da mu čestita! Ta je bil oblečen v priprosto domačo obleko in se je ravno zabaval s svojimi gosti iz Rima, ko začuje, da prihaja Nj. ces. visokost Uprav v isti obleki mu hiti hasproti, da ga vzprejme. Nadvojvoda je ostal potem dobre tri četrt ure pri kardinalu.
—	Nekteri prenapeti Nemci šli so se blezn pritožit k poslancu Ivudolfu v Rimu, češ, da se v novi kolegij vzprejemajo tudi kleriki slovanskega rodu. Toraj tako daleč je že prišlo. In v verskih zadevah se prepira svet glede narodnosti. Pač žalostno jo to za nas, ker uvidimo iz tega, kako silne in strastne nasprotnike imamo v nespravljivih.
Nemcih, pa tudi za vsacega, ko vidi, da se nekteri prej ozirajo na lastne interese, kot ua verske, in da ti stoje pri njih stoprav v ozadji. Nu, Ludoif jim je dobro odgovoril, rekoč, da se z vstopom čeških kle-rikov nikakor ne žalijo pravice Nemcev in jo še pristavil, da to, da osobe različnih narodnosti skupaj se podučujejo, izvrstno služijo, da potem taki tem bolj lahko širijo mirnost v narodnostnih zadevah med svojimi brati in pospešujejo tako zaželjeni mir med posaninimi narodi.
—	Velika dobrotljivost ila Pruskem.
V	Dilrenu je daroval Eberhard Hosch za reveže 50.000 mark, Edvard Hosch 300.000 mark za detske jaslice, Leopold Hosch 70.000 mark realnemu gimnazija, Edmund Hosch 100.000 mark za sirotišnico. Skupaj so darovali bratje in bratranci še čez en milijon mestnim napravam v večini protestantskim. V Štetinu je umrl bivši oskrbnik, Andrej Stolting, in je zapustil občini 340.000 mark; od teh 60.000 mark za muzej in drugim dobrodelnim namenom. Bodi nam to v vzgled!
—	Torpedo-Iadij ima Angleška 129, Euska 126, Francoska 76, Italija 53, Nemška, 35, Haland-ska 24, Avstrija 16. To malo število države, ki je leta 1866 tako sijajno zmagala na morji večo in silnejšo moč, je pač preslabo čuvati na morji pravice našega cesarstva. Bil je tedaj že skrajni čas, da se je v delegacijah predlagalo 700.000 gold. za to svrho. Ce se premisli, da so se od leta 1866 zgradile pri nas samo štiri nove torpedo-ladije, ker sedaj z imenovanim denarjem namerjajo 'napraviti 64 ladijc.
—	Maščevanje Grnogorke. V Carigradu je dosti znatna naselbina Črnogorcev, kteri so rokodelci, ali pa delavci na ladijah. Te dni pride črnogorsko dekle Vrkoličeva za svojim ženinom, kteri jo je zapustil, v Carigrad. Tu je zvedela, da se je ženin njen pred kratkim oženil z neko Bulgarko. To jo je tako razjarilo, da je s pištolo v roci dirjala k nezvestemu in ga vstrelila. Dala se je pa rada zve-zati in odvesti. Nesrečnik je ranjen na desnem ramenu in ohranil se bode pri življenji.
—	V Londonu so imeli 10. novembra lord-majorji svoj javen sprevod. Pri tej priložnosti izmuznil je dolgorok poročevalcu časnika ^Times" listnico z denarji in zbežal. Poročevalec je tatvino takoj zapazil in jo je za bežečim tatom vbral. Kjer dva tečeta, se jima jih kmalo več pridruži in tako je tudi ondi še cela vrsta ljudi tekla za tatom, ki je že ves zasopan vštric dveh gospodičen Eoze in Katarine Mo-risove pridrl. Kakor bi jima bil kdo ukazal, zgrabite ga vsaka od svoje strani za roke in če tudi se je lopov na vso moč branil, ste ga vendar-le toliko časa držali kakor v kleščah, da so ljudje pritekli in so p prijele krepkeje roke. Pri obravnavi na 27. nov. izročil je sodnik vsaki gospici po dvajset gold. zjako vljudno opazko: „Za p ušel j c". Pogumna in lepa ISIetna Roza pa je djala med živahno pohvalo občinstva: „Hvala moj lord, kupila si bom rajši m uf!"
—	Kakova je pravica na svetu? Pred gimnazijo stoji voz, v kterem je zaprežen osel. Vo-zdč se oddalji in gimnazijalci, ki imajo ravne čas za oddihljej, se pečajo s tem, da dražijo osla. Majhen dijak stoji in gleda, kaj počenjajo sodrugi.
V	tem se vrača voznik; veči dečki zbež6 in samo mali dijaček v zavesti svoje nedolžnosti ostane. Vozač pa, ker ne najde druzega predmeta svojemu maščevanju, pritisne nedolžnemu revežu precejšnjo klofuto. Jokaje hiti ta v šolo, da bi to naznanil direktorju. V naglici sune z vso silo svojega učitelja in prileti mu od tega druzega zaušnica. Ves v sapi beži k direktorju. Ta ga vpraša za vzrok njegovega joka, na kar deček pretrgano toži: „Bog pomagaj, gospod učitelj mi je dal zaušnico in jaz vendar temu oslu nisem nič storil". Tretjo zaušnico dobi od direktorja samega. Nu, pa recite, da je pravica na svetu.
Telegrami.
Dunaj, 0. clecembi-a. Odbor za kazenski zakonik odobril je z 8 proti G glasovi, da .se v K o t o r s k e m o k r a j i podaljša izjemni stan.
V zbornici ])0slancev odgovarjal je na Hclionererjevo interpelacijo glede severne železnice načelnik žeiezničnega odbora Godel-Lanoy, da je vlada svoj predlog glede po-ilržavljenja dotične železnice umaknila in je na ta način ves napor pododseka ostal bi'ez pomena. Schonererjev predlog in pa dotična peticija stavijo se na jutrajšaji dnevni red. — 1*0 drugem berilu sprejela so je postava, ki dovoljuje pobiranje davka do konec meseca marca 1885 brez debate.
Načrt postave, da naj se napravi di-u-žinski lldeikomis Čarkovskega posestva in realni lldeikoniis Lobkovic(!vega j)osestva sprejel se jo po tretjem berilu. Za poslednje je bilo 13.'} proti 129 glasov. Predlog odboi-a
na dovolitev sodnijskega zasledovanja poslanca Fiirnkranza se je sprejel; nasproten predlog Schonererjev pa zavrgel. Sprejel se je tudi načrt postavo o disciplinarni pi-eiskavi pravnih praktikantov v slučajih malomarnosti po drugem berilu. Na to je sledilo poročilo odbora o nadomestilnih volitvah. Suess je predlagal preosnovo volitev v državni zbor in zahteval, naj se njegov predlog izroči komiteju 24 mož. Bodoča seja bo v petek.
Praga, 7. dec. Oeska akademija znanosti imela je včeraj občni zbor na praznovanje stoletnega njenega obstanka. Vdeležili so se ga cesarski namestnik, kardinal, načelniki^ oblastnij. Predsednik Jireček pozdravil je' zbrane goste v češkem in nemškem jeziku. Nepoznan dobrotnik daroval je iz tega namena 20.000 gold. za znanstveno ustanovo.
Budapešt, 7. dec. Judex curiae postal jo baroji Senn)'ey.
Pariz, 9. decembra. Jutri pričakujemo Waddingtona iz Londona, ki bo poročal o dogovorih med Granvillom in Marquisom Tsengom zaradi ponehanja francosko-kitaj-skega boja. Marqms Tseng misli, da jih bo sedaj konec.
London, 7. decembra. Mahdi ni mrtev. Podal se je iz Kordofana k svojim vojakom v Chartum. Angleški polkovnik Worthle3% ki je k njemu popotoval, je bil pri Mahdiju podložnih oblastnijah povsod izvrstno sprejet.
Darila za „Narodni Dom'
Prenesek
Josip Juraj Strossniayer, vladika v Dja-
kovem............
Ivan Rihtcršie, zastopnik banke „Slavijo"
v DoberniSiili.........
Ign. Sahlik v Eegulieah......
Odbor za vcsolico v Postojini.....
Iz Velikovea na Koroškem: J. R. Hoievar, mag. farm. 2 gld. — kr. Mihel Frane, kaplan . . 1 „ — „ Dr. Messner Josip, advokatski kandidat . . . 2 „ — , Peterman Jos., župnik , . o „ — „ Škrbincc Jos., župnik . . 3 „ — „ Šorvlcclj Matevž, župnik . 2 „ — „ BolavJnik Jan., kanonik . 1 „ — „ Neimenovani v Gornjem (.tradu . . . . Ivan Kodri«, kaplan v Šempasu . . . . Alojzij Zore, zastopnik banke „Slavije" v
Boleu............
Vkupe . . ."
12,575 gld. 8.5 kr. 300 „ - „
1 „ —
17 42
10 „ -5 „ — 2 „ -
12908 gld.
17 „
Tujci.
7. decembra.
Pri Maliči: II. Sehulie, ravnatelj, z Dunaja. — C. Deu-tscher, trgovec, z Dunaja. — Ludv. Nemeczen, trg. pot., z Dunaja. — J. pl. Suhay, soproga c. k. dvornega sovetnika, s hčerjo, iz Budapešte. — Franc Demseher, trg. pot., iz Kismon-tora. — Kari Eatli, c. k. poročnik, iz Celja.
Pri Slonu: Jožef Sonnenberg, trgovec, iz Jlainca. — K. Schrall, glediščna igralka, z Dunaja. — Maks Maleb, trg. pot., iz Gradca. — Elizabeta Kmetič, stotnikova vdova, iz Celja. — Pavlina Geyer, uradnikova soproga, iz Beljaka. — Jožef Ple-teršnik, žeieznični uradnik, i/. Kranjske gore. — Jernej Glo-bočnik, trg. pot., iz Kranja.
Pri Juznetn kolodvoru: Adolf I?oth, trgovec, iz Trsta.
Umrli so:
'k dec. Marija Boltz, stavbenskega adjunkta žena, 39 let. Poljanska cesta st. 35, otrpnjenje pljuč. — Ljudmila Vider, čevljarjeva hči, 2'/, mes., Stari trg št. 11, Bronchitis. V bolnišnici: 5. dec. Janez Kozlevčar, gostač, 66 let, pljučnica.
Hksekutivne dražbe.
11.	dee. 3. o. džb. pos. Janez Troha iz Babnepolice, 1285 gl. Lož. — 1. e. džb. pos. Jože Trost, iz Orehoviee. Vipava.
12.	dec. 1. e. džb. pos. Andrej Mršnik iz Smerij, 1245 gl. Bistrica. — 1. e. džb. pos. Valentin Zadnik, iz Nemške vasi. Lož. — 1. C. džb. Janez Rešek iz Lome št. 20, 140 gl. Loka.
15. 1. e. džb. grajščino Rajtenburg (Valiiiagini) 32875 gl. Ljubljana. — 2. e. d/,1). grajsčine Lichtenberg. Ljubljana.
]>iinajHka borza.
(Telegraflčno poročilo.)
9. decembra.	'
Papirna renta po 100 gld. ...	82 gl.	10 kr.
Sreberna „ „ „ „ . . . .	83	10	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	104	„	40	„
Papirna renta, davka prosta . . .	97	„	35	,.
Akcijo avstr.-ogerske banke . .	871	„	—	„
Kreditne akcije......301	„	20	„
London.......123	„	40	„
Srebro.......—	„	—	n
Ces. cekini . . ,.....5	„	77	„
Francoski napoleond. ) • • • • •	^	n	75',, „
Nemške marke .j.....00	„	15 „
V Katoliški Bukvami v Ljubljani
se dobivajo podobice Matere Božje na lepem papirju, na kterih j>o natisnjene molitve, ki se po vsaki tihi sv. maši z mašnikom opravljajo.
100 podobic veljii 3 gl.
J. pl. 'X'i*iilioczy5
lekar*„pri zlatem samorogu",
priporoča in razpošilja s poštnim povzetjem
Marijaceljske kapljice
za žeIo«lec,
kterim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeli pri vseh boleznih v žclodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: maukanje slasti pri jedi, slab želodcc, urilk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvaiije, slavobOl, krč v želodcu, bilje srca, zaba-sauje, gliste, bolezni na vranici, ua jetrih iu zoper zlato žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tueat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gold.
Svni'iloI Opozarjamo, da so tiste istiuitc Ma-rijaccljske kapljico dobivajo samo v lekarni pri ,Sanioroi?u' zraven rotovža na Mestnem trgu Truk(5czy-ju. Razpošiljava so le
najboljše vrste, izborno zouer brainore, pljučnico, kožno izpustko in bezgavne otekline. 1 stekl. 60 kr.
Salicilna nstna voda,
aromatična, vpliva oživljajoče, /.apreči pokončanje
zob in odpravi slab duh iz ust. 1 steklenica 50 kr.
Kričistilne krogljice,
no smelo bi se v nijednem gos jodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedoči e pri zabasanji človeškega telesa, glavob(')lH, otrpnjonih u(ih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljami 1 gl. 5 kr. Razpošiljava se le jeden zavoj.
SJjBf" Izvrstna homeopatična ^dravila se pri nas zmirom frišne dobivajo.
Naročila e dcMc ievrše se taJcoj
V lekarni pri „Mainorogu"
Jul. pl. Triik6czy-ja na mestnem trgu v Ljubljani.
Cvet zoper trganje
po dr. Maliču,
jo odločno najboljše zdravilo zoper jtro-im ter rermatizcm, trganje po udih, bolečine v krizi ter ziucih, oteklino, otrpnele ude in kite itd., malo časa če se rabi, pa mine popolnem trganje, kar dokazuje obilno zahval. Zahteva naj so samo „cvetu zoper trganje po dr. Maliču^ z zraven stoječim znamenjem; 1 stekl. 50 kr.
Gospodu J. 1)1. Trukoczj ju, lekarju v Ljubljani.
Moja mati so na protiuski bolezni na nogi silno trpeli in razna domača zdravila brezvspešno rabili. Ko jo pa bolezen čedalje hujša prihajala in v/.e več dni niso mogli stopiti na nogo, spomnim se na Ynš dr. Maličcv protlnski cvet za 50 kr. ter si ga nemudoma naročim. In res, imel je čudovit vspeli, da so se po kratki rabi toga zdravila oprostili mučnih bolečin. S popolnim prepričanjem priznavam toraj dr. Maličev pro-tiuski cvct kot izvrstno zdravilo in ga vsakemu bolniku v jednaki bolezni priporočam. Vaši blagorodnosti pa izrekam najprisrčnišo zahvalo, zvsem spoštovanjem udani
Franc. Jug, (3(5)	posestnik v Šmarji p. Celji.
Flnli MM sifoi kraili,
izboren zoper kašelj, hripavost, vratobol, prsne in pljučne bolečine ; 1 stekl. 50 kr. Koristnejši nego vsi v trgovini so nahajajoči soki in siropi.
Pomiihljevo (I>©rscli)
Eavnokar je izšla in se dobiva v Katoliški liukiunnii knjiga:
Mladega Gašparja
življenje in trpljenje.
Prosto poslovenil •T. H. Gr0nil>ni*0v.
(Ponatis iz Slovenca.) V osmerki 128 str. — Cena 30 kr.