G-ospodarske stvari. Solnčnica. Gospodarji in gospodinje, sadite solnčnice! Solnčnica je koristna rastlina, od katere se da vse od konca do kraja v domači prid obrniti; zato hočem nekatere besede o tej rastlini spregovoriti. Kedaj se naj solnčnica sadi ? Gim preje, tem bolje; če je mogoče, kmalu potem, ko sneg skopni, bodi-si že koncem svečana ali začetkom sušca, se ve, ako je na vrtu kaka gredica pripravljena. V tem času se naj na gredi v vrstah solnčnično seme v dva palca globoke grabice nadeva in sicer jeden palec drugo poleg drugega in z zemljo pokrije. Ni se treba bati mraza, čeravno še potem mraz ali sneg pride, ker jim to nič ne škodi. Kdor seme tako zgodaj v zemljo spravi, ima že malega travna tako močne sadike, da jih lahko presadi. Pa kam? Kedar malega travna zemeljski bob ali krompir na ogone sadiš, takrat vsadi pri kraju razgona, kakor je ogon dolg, solnčnične sadike, katere so na gredi že precej močne postale, pa tak6, da kedar po razgpnu hodiš, na levo in desno po jedno vtakneš, in sicer na vsaki strani jeden seženj (klaftro) drugo od druge; pa ne, da bi vštric stale, teraveč tak6, da je "druga od druge, ako se oziraš na oba ogona, le pol sežnja oddaljena, kakor postavim, pri zelju ali kapusu. Glej to preprosto podobo! Pika pomeni solnčnično sadiko. Če pa odraslih sadik nimaš, po nasadi na ta način po dve čvrsti solnčnični zrni, ko si krompir že bil posadil. Ker so solnčnice za celi seženj druga od druge narazno, lahko še vmes, kakor je navada, fižola nasadiš. Pri okapanju in ogrebanju krompirja pazi, da solnčnic ne izruješ, temvee jih tudi malo osiplji. Zakaj se naj tako dela? Zato, ker solnčnice hitro rasejo in se mora spodnje perje odbirati, le samo zgornje štiri ali šest se morajo pustiti, da lahko po razgonu hodiš, tudi kadar je še velika rosa, da se preveč ne zmočiš. Ali opomniti moram, da ne smeš perja od zgoraj na vzdol česati, da stebla ne olupaš, temveč od spodaj na vzgor je moraš lomiti, ali bolje odrezati. Ako hočeš lepe rože dobiti, tedaj tudi panoge potrgaj, katere nad peresom iz stebla poganjajo. (Konec prih.) Poročilo Vitanjske posojilnice. V letu 1893 pristopilo je posojilnici 122 novih društvenikov, izstopila dva. Vsled tega narastlo je število zadružnikov na 467, kateri imajo v opravilnih deležih po 1 gld. 150 gold., v glavnih deležih po 5 gold. 2300 gld., skupaj 2450 gld. Stanje hranilnih vlog se je povišalo med letom za 27.174 gld. 50 kr., tako da znašajo s kapitalizovanimi obrestmi vred koncem 1893. leta 102.190 gld. 13 kr. Prošenj za posojila se je med letom vložilo 266, dovolila so se posojila 194 strankam. Skupaj izposodilo se je 1893 leta 35.721 gold., vrnilo na posojila 7412 gld. 91 kr. Stanje povišalo se je torej za 28.308 gld. 9 kr. Za dobrodelne namene se je vsled sklepa občnega zbora dne 28. marcija 1893 na račun leta 1892 darovalo: Za oltar Matere Božje na Hribercu 15 gld., katoliškemu podpornemu društvu v Celju 15 gold., dijaški kuhinji v Celju 10 gld., družbi sv. Girila in Metoda v Ljubljani 10 gld., pogorelcem v Št. Rupertu pri Braslovčah 5 gld. Skupaj se je vporabilo od čistega dobička do zdaj za dobrodelne namene 130 gld. Tudi od čistega dobička v letu 1893 se bo vporabila primerna svota za dobre namene. Naznanilo o tem sledi v prihodnjera letnem poročilu. Ves promet Vitanjske posojilnice je v letu 1893 znašal 152.530 gld. 32 kr. Sadjerejcem. Zadnji čas je, da poberete in v ogenj vržete suho listje na jabelkah, hruškah, slivah in drugih sadonosnih drevesih, ker so gosenice že žive. Ne prizanašajte spomladi tem požeruhinjam, sicer nam bodo ves sad požrle, nam se pa bodo po njem sline cedile! Kako se naj tuja živina domačej privadi? Ako tujo kravo dobiš v svoj hlev in jo k svoji živini privežeš, zgodi se kaj rado, da domača živina tujo, pa včasih tudi tuja žival domačo, začne bosti in od klaje odrivati. Kaj takega si tudi že lahko nekaterokrat opazil, ako domačo goved iz tega ali onega uzroka pri jaslih prestaviš. Toraj kaj je storiti, da se živina druga na drugo privadi? Neki nemški časnik čisto priprost pripomoček naznanja. Tujo žival ali sploh ono žival, ki je bolj boječa in slabejša, z žganjem namaži po glavi in vratu, kakor daleč jo poleg nje privezani vol ali krava more povnhati in lizati. Naj še so se po- prej toliko sovražile, odzdaj se bodo prav kmalu mirno in lepo pogajale. Sejmovi. Dne 14. aprila v Zdole-Pleterjah pri Brežicah. Dne 16. aprila v Šmariju. Dne 17. aprila pri Kapelah blizu Brežie. t— m 1 seženj % « % —j i* a z g o n l_ «1 seženj 0 • # _J