Izhaja] o vsako sredo in saboto. Veljaj o začelo leto po posti 4 fl., sicer3fl.$ za pol leta 2 fl. po posti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj Ljubljani v sredo 20. decembra 1854. List Število živine naj se vjerna z velikostjo v Ce vse to dobro prevdarimo vidimo očitno, da kmetije nekem poprejšnem sostavku smo rekli 5 bi z gotovim d o b i é k o m marsikteri gospodar znal konje z voli ali kravami za delo premeniti. Naj bi prazna ošabnost nobenega ne zaderževala vpeljati koristno zameno! bi kmetovavci škušali več živinske klaje (hrane) pridelovati, in sicer toliko, da bojo zamogli živino Drugo vprašanje je na dalje: koliko molzne svojo dobro rediti in s primernim številom živine pitavne itd. živine naj ima gospodar? — Na to vpra 5 kmetijo svojo dobro obdelovati. Koliko živine naj tedaj ima gospodar ravno prav 9 5 da bo sanje si bo lahko odgovori!, ako se vpraša: liko potřebuje gnoja, da bo dostojno 55 ko gnojil Odgovor na to vprašanje ni tako lahek naravnost zamogli reci: toliko in toliko. V - - - . . ■ 5 da bi polje svoje? in pa: „koliko klaje in stelje mora imeti, da si bo ta gnoj napravil?" Ako si na ta dva odgovora pravi odgovor vé dati, bo tudi vedil: Živina, ki jo gospodar potřebuje, razpada v koliko molzne ali pitavne živine zraven delavne bo dvojo: nekaj je je treba za delo (vprego) kaj za molžo, pitanje itd. 5 ne prav imeti. Koliko živine potřebuje gospodar za delo? IYOJJKO Z.1VII1C poircuujc gospouar za UCIOV S0ve5 *«*»»€» pu vviiiwon pacaiva, pu laauiu To se ravná po lastnosti, velikosti in moči živine, sti zemlje,vpo tem kaka gospodar versti sad za sa po lastnosti zemlje njegove, po legi dom itd. Ce je tedaj zrajtal: koliko gnoja potre Koliko gnoja mu je treba za zemljiša nje to se ravná po velikosti posestva, po lastno jo ima ki zemljiš, po njih oddaljenosti od doma, po različnem obdelovanju itd. Vidi se iz tega, da ni mogoče ste buje, živina potřebovala, da bo tudi lahko zvedil: koliko klaje in stelje bo bo napravila potrebno mero vila delavne živine določiti, da bi veljaIo~za vsa- gnoja, ker je po gotovih skušnjah znano, da po čega gospodarja. Vsak lahko po svojih okoljšinah cez se smé rajtati, da iz 10 centov klaje in stelje prerajta in jo bo tudi prav zadel ako mu to za z živinskimi izmečki vred bo gospodar dobil okoli pravilo velja: da ne smé ne več ne manj delavne živine imeti, kakor toliko, kolikor mu je je neob < 25 biti centov gnoja, če je gnoj takošen, kakoršen ima in ne prevec sognjit, in ' '"V '«'VU , »»«««« l V/ « 1 v. , ItUUIlUl »IU JV JV 11VVM— ---- --- ---I--------® «J hodno potreba, da zamore vse svoje delà po pol- četerti del klaje znesla. ce stelja ni vec kakor noma in o pravém času opraviti. Ce bi pre več živine za delo imel. bi si škodoval, ker bi » V/ V «-«A * ^ ^ X*V/m XJ A 111 V A KFA kJl ^ Il V U V » U1 ^ JAV.* m» potem zamogel manj molzne, pitavne živine imeli, teško izrajtati Koliko živine zamore gospodar s svojo klajo in steljo v hlevu brez paše rediti, tudi ni 5 ker je znano, da ena dorasena go ktera je z manj klajo opravljena kakor delavna; če bi pa imel premalo delavne živine, mu je pa tudi škoda o tem, da ne bo mogel ob pravem času opra veja živina srednje velikosti, celo leto v hlevu re jena, potřebuje 80 centov suhe klaje in stelje. Če pa rečemo „suhe klaje u , ne mislimo, da nosti za 80 centov suhe. mora toliko znesti,da ima teč viti poljskih in druzih del. Ktero sorto živine naj klajo se ima rediti, ampak da vsa klaja gospodar za vprego ima, se tudi ne more kot občno (frisna) in suha veljavna postava določiti. Konj je sicer dražji na vsako vižo, pa ima to prednost pred volom 1 t . #1 1 1 9 V # 1 1 • t s suho sirova do centov frisne vsako vizo, pa ima io preunosi preu voiom, da je »«oj o z-u^c * vcu* ^uu^, — ouua jvmja o niouuuaj hitrejši in v mnozih okoljšinah gospodarju bolj pri- se pa tako vjerna, da na 2 tretjinki suhe klaje pride klaje znese 1 cent suhe suha klaja s frišnonaj praven od vola. Vol je bolj počasen, pa ne pri- naj manj 1 tretjinka sirove. zadene gospodarju toliko stroškov, se ne izdela tako zlo, kakor konj, in mu je spitan čez leta še na dobiček. Se vé pa, da z govejo živino v tacih ■■■I vendar ni dobička, kjer ima gospodar le kislo ki tekne konju, govedom pane. Kakor krava po kisli mervi ne daje dobrega mleka, tako se tudi vol ne redi ne za moč ne za meso. Potovanje po okrajnah neba (Dalje.) seno 5 Če pa pravimo, da so trupla (stvari) lene, si ni misliti, da nimajo nikakorsne moči v sebi. To bilo zoper njih naravne lastnosti. One imajo veliko skrivnih Vprašanje je še: ali se smejo namesto volov in znanih moči, le samostalnosti jim manjka, da bi mogle 11 1 • i • i • i i • V I r^ mm m m a 9 a m w^ V i • i m • 1 • f i 1« i krave za delo rabiti? Gotovo, in z dobičkom. klajo, kaj same po sebi storiti. Res čudno je, da Ijudje toliko «« V.VW • « UVM.I/I.VI1.« "-J r« ~ • -------- ---~ J " ?---J--J ~ ----- ki je en konj potřebuje, se dá dvoje krav sto let teh naravnih in tako odkritih lastnost niso spo dobro rediti, in vsakoletni dobiček, ki ga donaša znali. Še le Galilej je spoznah kaj je teza in njena moč (težnja), Deskart jo je pa pervi v rabo vpe- Ce krava na teletu in mleku, prekosi vola veliko, se kravi, kader delà, več poklada, ne bo zguba Ij al. mleka velika. 9 Veliko nam koristi vediti, da težnja (Schwer krave so se vpregale (en par kraft) je virok, da ena stvar drugo na se poteguje ali zjutraj, drugi par popoldne) so memo 4 krav enake k sebi vleče. Gibanje padajočih stvari pa izvira odtod, J V» 1/ A t*J • HI II ^ 1 JJU1 ť r inolže in ne vpreganih v tednih le 46 poličev ker jih zemlja na se vleče. Po Newtonovem dokazu manj mleka dale, na mesu so delavne krave v tem je natéga med stvarnu' toliko manja, kolikor dalje so času zgubile 12 funtov, une pa so pridobile 36 saksebi. Natežna moč se hítreje zmanjsuje kot oddalje-funtov. Al ni zguba na mleku in mesu tako majhna, nost narasa. Će stvari dvakrat tako daleč saksebi poda nivnobeni primeri z dobičkom opravljenega delà? stavimo, kakor so pred stale, ee ne pomanjsa natežna 402 moc all natéga na pol, ampak bo stirikrat maoja od prejšnje; če eo stvari trikrat tako deleč saksebi kakor so pred stale, se bodo z devetkrat manjšo močjo nate-govale ali na se vlekle. Ker je natežna moč pri vsak-danjih stvaréh sploh našim občatkom zakrita, bom skosil Slovstvine řečí to po nekem izgleda razjasniti. Naredite si na beli steni eenco s plošíco, ki jo en komole od luči deržite,— vidiii da je senca dosti širokejša kot plošica; deržite Se nekaj o doveršivnih glagolih Kdor hoče resnico spoznati ali jo dragim dokazati mora vsako reč, na ktero se opira, dobro pogledati, sicer se ma lahko prigodi, da zmoto iz zmote izpeljaje bote wutc, w» jv cvuvu ~. . - " - j ~ ~ -»-v , — — jo potem 2 komolca od lači, ter bote vidili, da jesenca 4krat manjša; ako jo deržite 3 komoice od lači, bo «enca 9krat manjša kakor je bila na per vi stopnji. Tema enako se zmanjsuje natežna moč, če trupla saksebi postavljamo. , ki izvira iz vseh trohic okrogle zemlje, ravno s Prav taka je v tudi ne terdili naši zade Nikoli nismo mislili > da je n elju MC 9 tedaj d glagol in vender nam to pripisnje gosp. pisatelj v listih 88—99, io od tod skuša izpeljati iz perve drugo svojo zmoto (str. 355), da s tem nehote poterjujemo misel. Drugač Dalje je Newton dokazal, da na tega, tako močjo po vunanji krogli sega, kakor da bi bile vse trohice, iz kterih ona obstojí, v nje sredi zbraně. Ravno to tudi velja od natežnih močí, s kteri mi sveto vi eden druzega na se vlečejo. Do lune, ki je 60krat dalje od srede naše zemlje kakor stvari, ki na zemlji leže, najde, kdor prav pogleda (str. 370, in drugje nismo od tega govorili), kjer pravimo: „Ostromirov evangeli, ako ravno ga je Ha P in v njem po svojem narecji marsikaj prenaredil, ima tukaj vender še prav Mat. 10 16. in 11 > 10 1 9 1 99 poslu U ne posiljaja", tako tudi Mare 9 in Mat. S3, 34. ima Ostromir A U ima 99 5 to je ) 3600krat manjso moć kakor siju tarosl 77 siju \Ci Saz. Ev zemlja 60krat 60 do svojih stvari. Kako se pa zamoremo prepričati: ali res zemlja luno na se vleče ali ne?tt* Nič ložejega kot to. Kaj ne, krogla po likani poti versivne u siju u d Iz tega se po pravici dá izpeljati, da imamo v ovens čini v določnem naklonu sed. časa do-kakor tudi nedoveršivne glagole, pa ne, da je glagol 55 Tako ima Ostromir Mat 3 2 y 29 otpusti • v « u ) 11 „kreščua, 5 kar se pa v druzih natisih 9 Luk. kteri na ravnost letí, če je nič.ne overa. Lana, ki po čistim zraka plava, pa nikoli naravnost ne gré, ker jo ze-mel j ska natéga z ravne poti spravlja, da se mora krog zemlje vertetí. Ako oddelek krožne poti, po kteri Sana plava, prerajtamo, je skrivljena pot natanko tista, ki našim pravilom od natege zadostuje. Njena pot se nagne vsako minuto za 15 čevljev, 7 palcov in pol. Po- jastna imajo iz poznejih casov sploh popačeno slovenščino ravno teh verstah bere: „kreščaju", r 5 v otpuščajesi Še veliko tacega bi se dalo navesti iz staroslovenščine, kar pa zato opustimo, ker želimo, da bi se v kratki zadevi ob krátkém pogovorili ia zedinili. Pa kaj je tudi treba veliko skazovati, da je taka raba doveršivnih glagolov že kdaj siovensčini mislite: kaj če to reči b&rni » kterim , da mi med brezstevilnimi pogod-znala skrivljena pot podveržena biti 5 pa ne kot „plevel", ampak kot t 5 vselej tisti odstop ali ovinek od ravne poti dobimo 5 ki Saj je znana sploh. Ra najdemo tudi v nar lepši siovensčini, rekoč sveti kakor iiar to rabo doveršivnih zernje. glagolov se vse tako pravlíom natežnosti zadostuje. Lana se pa tudi med vsa d čistejše zlato, in kjer k b presega ceno ta na kup Kdo najde kim obhodom nam več kot na pol širokosti zemlje pri- namreč kje lepši slovenščino od tište, ki io imamo v bliža, potlej pa ravno toliko odmakne. Na vsakteri teh pisanji očeta Hrab C stopinj ima luna drugo oddaljenost, bolj ali manj skřiv- £asa 8V> q Ta je blizo Vidili ste da so Newtonove postave čista resnica. Ravno to spričbo nam dajejo rajtinge, po kterih dobivamo pota Sjene pota, ki vselej natežnost poterjujejo. adej IHHBHHHH11 ker sam pise, da se ob nje^ovem 5 času, kteri so ss. Cirila in Metodija vidili. In ravno tud v tem prekrasnom pisauji vidimo to rabo doveršivnih gla r - - - ~ - ——- —j -j ~ —j---CT — 7 r * ------ ---------- i---— goioV , m dc ziuaj au-lij u yi krog solnca plavajočih svetov ; vse nam spričuje, da se 0et' ee«# jô \[ to „plevel" ki se zdaj za-njo poganjamo 9 „Vzglaait, vzgla premikavne zvezde v svojem teku tako verté kakor nas Newtonove postave uče. Podoba nase zemlje je pod 55 Da je za hvalj rabo (pravi gosp. N str veržena ravno tištim postávám, kterim so podveržene okrogle podobě druzih svetov, njih gibanje in krožne pota. Neutrudljivo preiskovanje je dokazalo, da je bila zemlja 362.) tudi slavni naš Mi kl » < to priča 1 2 zek bilo ----------rv------^ ----------7--* ---------J — UUV , MI DIM v Li I gUDp« v starodavnih časih, preden je še bilo kaj življenja na teh besed: Ne tisti »I « I i v « «• • _ ## „berila slov" za vikši gimnazij ; le v pesmih (st se ni dalo vse do zobea popraviti bi slavni gosp. Miklosič ci ko bi to res ne bil pisal 1. str. 7 » mehko-vlažne sostave, tedaj so se mogli vsi 5 ki p temać tisti 5 ki d m ji deli po postavah natege v podobo krogle združiti, da so hod versi, slavo dob 5 verh ni deli povsod enako deleč od srede zemlje ležali ako jih niso drugi zaderžki pri uterjenju naše zemlje za-derževali. Med take zaderžke stejemo nje vretenato vertenje. Letó vertenje (kaže vam ga vreteno) žene kar je daljnega, ima dalje 5 ali prijatelj 77 Đegeč clovek mnogo sveta p ne jd « pregovori pričajo, kako vterj golov pri Slovencih.) Str. 11. (Med drugim ravno tudi je omenjena raba gla- 55 P « str. 19 S u ij* itd 9 dej y Veliko krivico tedaj vse kar ni v cevki, na okrog; delà slavnému gosp. dr. Miklosicu kd terdi da hoće pota 9 se toraj hitreje verteti mora. Učile so pa nas »kušnje, da pri takem vertenju v okrogu vse od cevi hiti kakor pri vretenu na perotnicah vidite, ki med ver-tenjem velikokrat kavko po hiši zažene. Zemlja se je morala po tem okoli ravni ka (Aequator) zbočati ali na koncéh pa nekoliko vdreti, ter je bolj omenjeno vselej navadno rabo doveršivnih glagolov ovreci. Kar gosp. ugovornik (str. 380) z malo besedami pové; „Rab d kdaj je p v h jezicih p tavodajavka, kteri se mora celó modroznanstvo po eirokeja postati, ravna postala. Da zemlja ni popolnoma krogli podobna, ker se je na koncéh ali polih posedla, okoli srede na ravniku pa povzdignila, so že 50 let pred vedili, kot @o postave v roke dobili, po kterih zamoremo natanko dokazati vzroke njene podobe. — Kakor zemlja so se tudi verteći svetovi ali planeti na svojih polih posedli, in sicer vsak po svoji velikosti in hitrosti. (Dalje sledi.) Slavni gosp. pisatelj tega sostavka nam ne bojo za zlo vzeli. da smo ga okraj šal i, in da natisnemo le pretresovanje tistega, kar je bilo njimin drugim (po njih misli) napačno oponašan eg a, ker to že vredniška postenost terja. Mislimo tudi, da važniši njih terdila so tudi v tem ulomku zapopadene. In ravno tako ne bomo tudi od nobene druge strani daljših spisov o ti zadevi v „Novice" vecjemali, kakor edino to, kar razjasnuje komu po krivem podtaknjeno misel. Da ne moremo slovniških'pravd brez konca in kraja jemati v „Novice", nam bojo poterdili častiti pisatelji sami, ako pomislijo, da taki učeni pomenki, ce tudi važni za slovensko pisavo većini bravcov vgodni. Slovenskih pisateljev već je zdaj : potegniti s tem, kar bojo za pravo spoznali. ? niso Vred. 403 koriti" (pokloniti?), je gotova resnica, in ko bi se je nožem v eniroki, s pato v dragi — odrežite vrat tf pati deržali, je precej konec našega prepira. Ta resnica je namesto mene". Ceravno še viaškega jezika ne razamem ravno tako pripravna vsacega, kteri se je derží, obva- sem jo vendar razamel po pripravi, ki jo je v rokah rovati tište zmote, po kteri sedanji čas marsikteri pisa- imela, in po posamnih besedah, ki so popačene iz la « i« »4 Vi • 1 , « a m ff * m m m V . telj v terdobo in neamevnost zabřede v nemar pustivsi skega in latinskoga ) navadni govor, kakor je nasproti dragim terditvam na- tag li are, rezati, _ .. M V i a «Vf _ i « i et m eega g. ugovornika. Ta namrec svojim resnicnim zgor-njim besedám nasproti v svojih izpeljavah tako deleč da Kopitarja, moza silno redke učenosti sega, stroumnosti, zmote obdolží (str. 333) v bi pata, ljubilo cara no » hasta" iz laškegá questa tajare" sem přestavil iz laškega „ gaji na" iz latinskoga gal lina, » ? ta. Al meni se in službe klavca opravljati, torej ji odgovorim: „no, ) ne draga, qiesto non è mio mestiere". tisti i Iq zakaj pisaQo me je in jo ktero je Kopitar od vsih straní dobro premislil, nam po vsi potrebni razločnosti pred oči postavil. Kteri lej! razunela me je Vlahinja pogledala io nekaj zagodernjala; le toliko sem razumel daje rekla: „to že tudi ni noben pravi kristjan". Z vede! i koli so se še po Kopitarjevem nauka ravnali, so lepo, sem poznej: če kuharica ne narajma ravno nobenega prav in razločno pisali, nekteri pa, ki so se njegovema hlapca domá, ki bi ji zaklal žival, gré na alico in na-nauku nasprotnega novovsiljenega vodila přijeli, so že govarja otroke, rokodelske učence, stara možake itd. zabředli; ker so, postavim semtertje v temnice Te denarje vam pošiljam", ako ravno > v jih le pisali krat za to opravilo. (Konec sledi.) pripravili, da kar u se pa brez poslali, in so tako prejemnika v zmoto je po pravici večkratnega pošiljanja nadja ; bilo po Kopitarjevem pravilu z besedico „poš'jem vse zmote povedano. Nikar tedaj v pisanje siliti oblik, ki so postávám naše rabe io slovnice nasproti, ampak deržimo se pra- Novičar iz austrijanskih krajev. lz Siska dec Přetekli teden smo okoli 20 v il po d b častno omenjeni 99 I ta vo d ladij žita dobili, in nadjati se, da ga bo še več prišlo ker voda, čeravno pada, je za vožnjo pravna. v se javki", in pišímo kakor dozdaj: „povem, izvem a itd zmiraj pri- Ceravno po teh dovožnjah žitna cena ni padla dosto canejša , ker je ima po paro- pa ne: „povedam izvedam itd tako tudi: „pošljem « je vendar turšica brodih še veliko sem priti. Naj več je zdej na tem le » pa ne -pošiljam", kadar le od enega djanja govorimo. M zece ? ali boj mogle vse sem namenjene ladije do tistega Slatine v Valahíi 24, novembra M M n Predragi moj! Iz podpisa vidiš, da smo v Vala casa sem priti, dokler je to še ladja ako pridejo, bo žitna cena padla. T 30 kr. teško prodaja, pšenica pa prav lahko 20.000 vaganov naj lepše sorte je bilo po 8 do 8 y mogoče po vodi š i ca se po 4 fl. okoli kr. bii, in sicer v Slatini v veliki Valahii, kamor smo sebno veliko žita 10 kr. prodanih. V Banat ni zdaj po iz Krajové prišli. Lepo deželo smo vidiii, pa okolica do 13 cemj kiblj pšenice po 12 il. 24 kr Slatine prek osi vse. Mesto stoji pod vinsko gorico, ki se v podobí pollune vije okoli nje. Tikoma pod mostom teče raka Aluta, čez ktero sta napravljena dva lesena pa tako veličanska mostova, da je kaj. Kraj je 12 kr., soršice po 10 do 10 48 kr P po 5 12 kr. do 36 kr., ovsa po 9 il. 24 kr lz Toplic na Dolenskem 10. dec. f V Vino ? vino > zdrav in voda prav dobra. Pa kaj voda? to je še le dobro pa po ceni, kakor sploh vsa hrana. Otfa letošnjega vina, ceravno pridelk zavolj toče in voj-skínih homatij ni obilen bil, velja le 8 kr., oka (2l/é funta) mesa 10 kr. našega dnarja, in tako dober kup jo tudi vse drugo, da se člověk, ki pride iz Laškega, Krajnskega ali Koroškega, prečuditi ne more ti nizki ceni. Kako je moglo še le popred biti, ko ni toliko ust tukaj bilo za jesti in piti, kakor nas je sedaj! Kar tedaj blagodarna natora tukaj rodi, je vse do- svojem posledojem dopisa omeoil sem strašne nesreče, ki je po ljutem ognju zadela našo ubogo Podhosto, pri- poročivši milim dobrotnikom revne pogorelce. Prosivšega glasa mojega ni bila sapa odnesla. Tu in tam znašel je se kak darežljiv pomoćnik, ki je odperl radodarno svojo roko pogore!ifla sirotám v podporo, da imajo saj za pervo silo s čim se preživiti, in za gladom ne poginejo. Hvala lepa usmiljenim delivcom! Naj jim pa tudi po - r W y m • vém, kako pogorelci sprejemljejo darove: Zal bi mi bilo 9 ako bi jim mogel očitovati nehvaležnost, ktera le rada roge kaze ob enacih primerljejih ; in veselí me močno bro in lepo a) drusrač je to, kar je narejeno od clo veškib rok. Mesta, na priliko, so povsod, kjer smo dozdaj bili, tako nečedne, da misliš v Turčíi biti. Zraven lepe hiše, skor palači podobni, stojí raztergana bajta, kakor noc in dan. Čudno se mi je dalje zdelo narajmati tu še su žne. Vsaka přemožná hiša ima tacih sužnih Ijudí, ki jih „cígane" imenujejo. Če Vlah omoží svojo da namést grajati jih smem pohvaliti. Koj ko jih per-vikrat gospod fajmošter skličejo v farovž na razdelítev nekterih milodarov, in jih o tej priložnosti opomnijo, hva-ležnim biti miloserčnim dobrotnikom, zmod kterih so si jim podelé, poprime be- pritergali, kar nekteri pri ustih sedo ed«n pogorelcov večer molimo vsi s. rožnikranc za dobrotnike naše" 5 ter pravi: „Možje! veste kaj, na tičer doto ? ji zraven cekinov dá v se nekoliko „ciganov u za „Prav, prav imaš; molili ga bomo pa tudi drugekrati mozki opravljajo službo hlapcov, kuharjev itd. ženske pa službo hišnih períc itd. pri gospodinji. ne bomo pozabili dobrotnikov v svojih molitvah!" se vsi in vsi veseli sprejemljejo darove. To »li— oglasijo ? Kar véro Vlahov zadeva 9 vedi ? da Vlah ima vsa c ega, k* g» ki ni njegove vére, za nevernika in za nečistega ___. __t>____«________ Ç3> — JJ^r V" "" vv JJUWJV ^ tv VU XU JLWULl DVU JIIUT VT VI VM Ženska m se šteje v veliko pregreho in je ojstro prepo sporkato ? psuje : on in Rus sta pravoverca kmalo šati se je mi res milo storilo, in menim , da bo po volji tadi dobrotnikom vsim, ki so potrebnim siromakom kak milodar ali že poslali, ali ga še mislijo ob enem z na-ročoino za „Novice" ali „Danico" poslati. Iz Ljubljane. V nedeljo je bila v stolni cerkvi že v poslednjem listu omenjena velika slovesnost druge sv. nove maše presv. našega škofa in kneza. Povikšat *) Častiti gosp. Fr. Berakovic, duhovni oskerbnik ces. oger- to redko slovesnost so prišli presv. knez in škof lavan- vedano klati ka koš njo žival. „Prosim Vas, gospod meje v Krajoví zunaj mesta nagovorila neka ženica z skega polka Franc-Karla, ki je vcc casa v Ljublj bi al písmo, ktero so nam častiti je poslal unidan svojemu prijatlu v Ljublj tinski gg. Slomšek; pa tadi več gg. tehantov in fajmo nudili. Vredništvo ga gospod prijazno za „Novice'4 po ado sprejelo, ker • v . v ^ ^^ / a w P™UJ0Ce strov iz Krajnskega zraven tehanta braslovškega g. S to- jana se je vdeležiio te svečanosti, pred ktero so presv. vsak toliko raje bral, ker micno popisuje marsiktero te v sedanji vojski zapopadene dežele. da ga bo Vred knez Slomšek ljabljanskega zamurčka kerstili kteremu sta gosp. Terpinc in gospa Ulmanova bo- 9 404 Ker je velika velika većina v Rima zbranih kardinalov, ve tra bila. Ob kerstu so gosp. knezoškof z ljubeznjivo svojo zaspano vojsko pelje, pa so se spet potolažili. besedo v slovenskem jezika izgovorili veselje, ki ga ka- toliška cerkev danes obhaja nad pridobitvijo nove verne licih skofov in škofov sv. očeta papežů* neomadeževano daše in so prosili Boga, da bi blagoslovil delo naših spočetje sv. divice Marije poterdila, so, kakor rimski » časnik „Giornale di Roma" 9. t. m. naznanja sv. oce bratov misijonarjev , ki se v strasnih pušavah toliko tru-dijo za spreobernjenje onega naroda, iz kterega je da- Piji IX. poslednji praznik sv. divice Marije pri maši po nes keršeni zamarček. Po opravljeni sv. maši so pa presv. odbranem evangelji v cerkvi sv. Petra oklicali čisto spo ljubljanski knez birmali zamnrčka, kteremu je zdaj četje njeno takole: „Zapoved vere (dogma) je da je gosp. Baumgartner boter bil. Pač redka čast se je naj svetejša divica Marija, že od pervega trenutja nje zgodila Jožefu (Salva torju, Marii) Krajnskemu spočetja, po milosti Božji, vsled zaslag Jezusa Kri- da dva visoko častita gospoda knezoškofa sta mu perve stusa Izveličarja človeškega rodu, vsacega madeža iz- sv. zakramente podělila. Gotovo bo serčuo veselilo to virnega (poerbanega) greha čista ostala". tudi čast. gosp. Jerana, ki je novo življenje odperl _ čemernu fantiču, in po pravici je pri kosilu, ki so mu ga napravili gosp. boter Terpinc, na vprašanje gosp. Je- > rana: „ali ni to njegov naj veselejší dan?" veselo od Namesto zastavice govoril: » da j dal u r> Novičar iz mnogih krajev Danica" je v svojem poslednjem listu rekla, da tista pri godba, ki so jo „Novice" 22. p. m. povedale, da je namreč 15. dan p. m. neki pek v Berni se oženil s svojo m ač o ho, ne more res biti. Da ie ta nriffodba resnična. se bode „Danica" kmali terij sarja obraćati za občno-koristne namene (za milošnje oficirskih sirot, za napravo bolnišnic itd.) Pri ti loterii, dopisovavec ..Danice" pomisliti, preden se je v pretres te" ne pri kteri bo srečkanje 21. aprila (malega travna) pri— dolžne drobtinice spustil j saj hod nje ga leta na Dunaji, igra 270.000 srečk (lozov) ; ena erečka veljá 3 fl., ki se zamore v vsaki loterijni štaconi kupiti. Število srečnih srečk bo 4649. ki bojo kdor bo tako sre-; sicer pa so večji Zeje oklicana ena tistih velikih dnarnih lo , kterih dohod ki se imajo po volji presvitlega ce Da je ta prigodba resnicna, „ prepričala, ko ji bomo povedali: kako je to bilo, in le, če zamore omenjeno nevesto drugac kakor mačoho imenovati (kakor se navadno imenuje) , bomo rekli, da ima prav. Da so pa mačolie, očmi in pasterki več kolen, bližnjih indaljnih, je vsakemu znano, ime ostane vendar le edino, in to bi bil imel gosp. sicer vsak vé , da V / macoha se s pasterkom 1. kolena ne smé ženiti. Će bi bile „Novice" mislile, da se bo kdo spodtikal nad to novico , bi bile — ker nikdar nikoli ne pobirajo svojih novic na vrat na fios že v omenjenem listu v vsem skupej priigrale 300.000 pervo zadeti, dobi 80.000 cen > naštele vso žlahto te pekovske rodovine, ki je sledeca: Očák te rodovine in ustanovitelj na hišo Nr. 155 v Berni (Neufrôhlichergasse) vpisane pekarije je bil G. w zneski po 30.000 11., 20.000 5 10.000 fl., 8000 * K. , ki se je oženil deta 1816. Po smerti svoje perve zene ki 5000 50 5 3000 ? naj manjša pote?njena srećka dobi y in v srečkanji eêrij 4 14 dni po srečkanji se bo izplaćevalo, kolikor si je kdo priigral. mu je mati bila 5 otrok in je umerla s poslednjim otrokom, je vdovec s 4 otroci vzel drugo ženo (mater ženina L. Sk od kterega je tù govorjenje), iz kterega zakona sta mu Đunajski spet bila 2 otroka. Po G. K—ovi smerti je vzela vdova z 6 5 se živí; z unimi 6 otroci je vradni list je naznanil od besede do besede za vezo, otroci druzega moža F. Sk ki jo je 2. t. m. sklenila austrijanska vlada s francosko in angleško zavolj rusovsko-turške vojske; obsega pa ta zaveza 7 odstavkov; v 1. odstavku se nanašajo za- in je mati postala 6 otrok, kterih imela ona tedaj 12 otrok. Ko je praví oce 3 otrok in 11 pasterkom očim vezne vlade na dotične poprejsne protokole in se med seboj zavezujejo, da se nobena sama za-se brez vza-jemnega posvetovanja ne smé spušati v nobeno pogodbo 7. rusovsko vlado; v 2, odstavku se zavezuje austrij. vlada braniti Moldavo in Vlahijo rusovskega napada, in nobene overe delati turški ali francoski in angleški armadi v teh knežijah; v 3. odstavku se vse tri vlade z L. Sk—1 drugač kakor mačoha imenovala? Ali ni res to v tudi F. Sk—1 uraerl, se je dvakratna vdova in prava mati in mačoha 11 živih otroh omožila tretjic s pekom Pr. S—k, kteremu je darovala spet 3 otrok. — potem je umerla. Vdovec Pr. S—k , se je leta 1852 vdrugié oženil, pa kmali umerl. In zdaj se je vdova Pr. S—kova in macoha 14 otrok, s pasterkom svojim gori omenjenim pekom L. Sk—1 omožila, po kterim je L. Sk—1 mož postal svoje mačohe, ob enem pa očim svojih po poli bratov in po poli sester, kterih 12". Naj pové zdaj kdo: kako bi se Pr. S—kova vdova v žlahti V • f V živi se zavezujejo zabramboin upor, ako se utegnila eni rodovini. v eni hiši redka prigodba? vojska vneti med austr. in rus. vlado, in v 4. odstavku: da v tem primerljeji nobena vlada sama za-se ne smé miru skleniti brez vzajemnega pogovora; v 5. odstavku se zavezujejo te tri vlade ne m u d o m a se posve to vat i, kako bi svoj cil dosegle, ako bi rusovska vlada na podlagi 1. odstavka pri volji ne bila9 do konca tega leta zagotoviti vesoljnega miru; po 6. odstavku bo tudi pruska vlada povabljena se njim pridružiti v , da v 15 dneh se bojo po- vsem: 7. odstavek naznanja terdne pisma te zaveze, ki je bila sklenjena 2. t. m. 9 Da bi bila obséda prejenjala ni res; marveč se je bombar- zamenjale na Danaji. pred Sevastopoljem diranje 10. t. m. spet začelo; od rusovske armade se je govorilo, da se je namerjala rusovski praznik sv.Mi-klavža (po naši pratiki 18. dan t. m.) praznovati z velikim napadom na Francoze in Angleže, ki so zdej spet veseli, kar dobivajo dosti nove pripomoći in zim skega zaklada ; namest konj in volov tovorijo zdej s ka že v melami. Sliši se, da se je Omer-paša podal Krim. Rasi se ob Prutu zlo pomnožujejo in terdnjave delajo. V derzavnem zboru v Londonu so nekteri poslanci te dni zlo ropotali, da angleška armada pre- Od^ovorm vrednik: Dr. Janez Bleiweis Popravki. Bistvene natisne zmote v spisu od glagolov dov. 88—98. Na str. 350 in 351 „postavim" namesto: postavimo (ponamus, setzen wir den Fall, ne ponimus, wir setzen) ; v drugi opombi na str. 351 : „scamo", nam.: sćasoma. na str. 362 spodej: „naporočujem" namesto: sporočam,sporočujem, 6___________- Stan kursa na Dunaji 18. decembra 1854. / 5 % 82% fl.I Esterhaz. srečke po 40 fl. 82 fl. Obligacije \ 4% „ 72 % „ I Windišgrac. „ „ 20 „ 28% „ deržavnega 4 „ 64 „ I Waldštein. „ „ 20 „ 29% „ dolga 3 „ 49% „ Keglevičeve „ „10„ 11 % „ 2'/2 „ 41 Cesarski cekini......5 fl. 55 Oblig. 5% od leta 1851B 94 „I Napoleondor (20frankov) 9A.57 Oblig, zemljiš. odkupa 5% 75 '/2 „ I Suverendor.......17 fl. 10 Zajem od leta 1834 ... 229 „I Ruski imperial.....10 fl. 10 „ „ 1839 ... 119 „I Pruski Fridrihsdor ... 10 fl. 30 „ z loterijo od leta 1854 | Angležki suverendor . 12 fl. 23 985/g fl. „ narodni od leta 1854 I Nadavk (agio) srebra: 86 y8 „ I na 100 fl. 27 % fl. Loterijne srečke : m na Dunaju^ . 0 1 1 t. 62. 50. 42. 48. V Gradcu } 13" Membra 1854: , ^ §{> 35 ,6 Prihodnje srečkanje bona Dunaju in v Gradcu 23. decembra 1854. Natiskar in založnik : Jozef Blaznik