EQUALITY _OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENE PROGRESSIVE BENEFIT SOCIETY _____ Neodvisen dnevnik zastopajoč interese slovenskih delavcev v Ameriki . . v . 1 -1 i The Oldest Slovene Daily In Ohio Best Advertising Medium VOLUME XVII. — LETO XVII. __CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) DECEMBER 6, 1934. ŠTEVILKA (NUMBER) 287 SOVJETI DALI POSTRELITI66 KON-T RA R E V OL UCIJ ON A R J E V Smrtna obsodba je bila izvršena takoj, Sov-jeti hočejo pokazati, da se ne mislijo šaliti z nasprotniki. Velike demonstracije delavcev v Moskvi. PRIVATNE JAVNOPRAVNE DRUŽBE KRITIZIRANE Zvezno obrtna komisija ostro kritizira privatne javnopravne in "H o 1 d i n g" kompanije, senator Nye P« zahteva preiskavo v mdustriji naravnega plina Washington, dne 5. dec.— vezna obrtna komisija je da-r'es predložila zveznemu senatu četrto in doslej najvažnej-Se poročilo z ozirom na senat-110 Preiskavo publicijskih in propagandnih aktivnosti javnonapravnih korporacij, v katerem ^reka proti sistemu takozva-"holding" kompanij, o ka-tth pravi, da sicer preiskava! Z1 se zaključena, da pa je prišlo a dan dovolj, da ni več dvoma, ko treba vprašanje tega si-2 ma vzeti na rešeto, ne samo aradi načina poslovanja, ki ga Prakticirajo, temveč predvsem z tiroma na vprašanje ako bi ™h smele eksistirati. Poročilo dalje navaja, da so c,.. e javnonapravne korpora-J? 2 Veliko kampanjo po vsej zeli proti občinskemu in zvezku lastništvu javnih naprav, ^e«trarn in podobnih obratov tr w So v teJ kampanji že po-^0sile ogromne vsote denarja, ja JG šel zato, da se ta industriji ^^upi ameriški trgovski rnici, javnonapravnim komi-raznih držav, radijskim j^zbam, zavarovalnicam itd. v en te kampanje je pred-. da se prepriča vse kroge, n} & sistem "holding" kompa-. J absolutno potreben za u-'ja *Sn° ekonomično uprav-^ javnonapravnih industrij. Uj 0 So korporacije mazale in bo^a,e na vse strani> da bi čim Ijj •' Sladko teklo po njihovi že- stl da bi se čim prej od-jjmanil° še tiate ovire, kar jih j^"16 na potuj pri odiranju kon-te>, en^°v. To jodiranje jim nese iiw mili3°ne; a bi radi. da bi ,bllo še več. *Str»v °brt no s poročilom zvezne fevft110 ^omisi3e Je bila dana v t'^ *zjava republikanskega Pftf t a Nye~a' da bo zahteval g^J!. Vo v industriji naravne-Nye trdi, da se v tej in prakticira monopolizem. ^ŽAR v filmski ko- m LONIJI ^ož ANK- CaI- 5- dec- ~ ar je danes uničil filmske tacaVllice velike filmske korpo-ti0'Je Warner Bros.-First Na-Hn! Albert M. Rounder, na-v^asilskega oddelka, se je o^j^enju onesvestil vsled pre-|ce vdihanega dima ter posting P°dlegel srčnim neredno-' Požar je povzročil okrog bilijona škode. ^io Bell Co. se ne poda ^a Že' da se Ohio Bell telefon-v družba nič ne misli podati jjj. za znižanje telefonskih tojbin, ki ga vodi z njo me-Cleveland, in da se ne bo p°prej' dokler ne bo iz-a slednje bitke na sodiščih. ^^Panija misli zdaj spraviti 8*»° pred državno vrhovno W • ' ^ajti na vsak način se 8kih ^ogniti znižanju telefon-r^. Pristojbin, ki ga je odredila sj av»a utilitetna komisija, da-leP® Proste, ki bi si jih »ekoliko znižala. Vabilo vlade' da bi se fepor izje in rešilo izven sodišča, Španija odklonila. AMERIŠKE INVESTICIJE V POSAARJU NEZAVAROVANE GENEVA, Švica, dne 5. dec. I — Poročilo o doseženem francosko - nemškem sporazumu glede francoskih rudnikov v do-< lini Saar, ki bo predloženo svetu Društva narodov na njegovi izredni, seji, nič ne omenja ameriških investicij v saarskem o-zemlju, ki znašajo lepe milijone v dolarjih. To. pomeni, da bo Nemčija v slučaju plebiscitni zmage v saarski dolini lahko izvajala prav take transakcijske omejitve proti ameriškim finančnim interesom, ki so investirali denar v Posaarju, kakor jih že izvaja proti finančnim in-interesom Wall Streeta, ki so investirali denar v Nemčiji. Wall Streetu to seveda ni po godu. PWA ima še precej denarja na razpolago WASHINGTON, 5. dec. — Administracija javnih d e 1 (PWA) bo še lahko poslovala prihodnje leto, tudi če bi ji kon-.1 gres ne dovolil nadaljnih apro-priacij, kajti od skupne vsote $3,800,000,000, ki jo je dovolil kongres za javna dela, ni bilo porabljenega doslej niti polovi-' co denarja. Od te vsote je bilo namenjeno za razne federalne projekte, vključivši civilna de- ! la ,civilni konzervacijski kor (CCC) in razna federalna konstrukcijska dela okrog dva tisoč sedem sto milijonov dolarjev, porabilo pa se je doslej za ta dela le nekaj nad polovico te vsote. Za odstranitev nezdravih slumov in gradnjo cenenih stanovanjskih hiš je bilo določenih 150 milijonov dolarjev, porabilo se je doslej manj kot 5 milijonov. PWA je odobrila ' za 193 milijonov posojil železnicam za nakup železniškega materiala, a 63 milijonov dolarjev od te vsote še vedno čaka v njeni blagajni. Trgovinski tajnik Ickes pravi, da se je sistem po- ■ sojanja in oddajanja tego denarja sedaj že toliko izboljšalo, da gre stvar hitreje od rok. Do- ' sedaj se je s tem zelo zavlače-valo in posamezna mesta in države, ki so hotela začeti z raz- : nimi javnimi deli z denarjem PWA, so pri iskanju posojila naleteli na nešteto birokratskih zaprek, ki jih ni bilo lahko pre-magati. Od denarja, ki je bil dovoljen administraciji javnih del, je določenega povprečno 45 odstot kov za mezdna izplačila pri konstrukcijskih delih, kar pomeni, da ima PWA za 1. 1935 na razpolago okrog 900 milijonov dolarjev za izplačila v mezdah delavcem, ki bodo zaposleni pri javnih delih. Pazite, kaj kupujete! Joseph O. Scobell, pomožni ravnatelj v državnem depart-mcntu za kontrolo opojnih pijač svari javnost, naj pazi, kaj kupuje, ko bo kupovala za praznike butlegarsko žganje, ki ga ne bo manjkalo (kakor ga ni tekom prohicije) in bo cenejše od državne pijače. Baš v tem, ker je cenejše, butlegarsko žganje ni varno, pravi Scobell. človek nikdar ne ve, kaj kupi. Pričakuje se, da bo prišlo za praznike mnogo tega žganja iz Chicage in od drugod, in to žganje je po Scobelovem mnenju vse prej kot varno za piti. Doma iz bolnice Včeraj popoldne se je vrnila ir. bolnice Mrs. Rose Turk, ki stanuje na 1046 E. 69 St., kjer jo prijateljice lahko obiščejo. ' Stavka voznikov tovornih avtov Včeraj je odšlo na štrajk 125 [ voznikov tovornih avtomobilov, 4 ki so zaposleni pri Superior Transfer Co. na 1500 Superior [ ave. Kakor pravi J. F. O'Neil, . predsednik firme, je unija zahtevala 30-odstotno mezdno zvi-s šanje in "zaprto delavnico," na-) kar da je on uniji stavil neka-j tere protizahteve, ki pa da se uniji niso videle sprejemljive. , O'Neil pravi, da ne bo kompa-nija poskušala zbrobiti štrajka. pač pa bo storila vse, kar bo , mogla, da se spor poravna čim prej. Štrajk je kaj neljub dogodek za downtownske depart-mentske trgovine, od katerih ima samo ena v skladiščih omenjene kompanije 13 tisoč zavojev raznega blaga, ki ji niso še dostavljeni. Unijski voditelji pravijo, da je prišlo do stavke j vsled tega, ker je unija uvidela, da nikamor ne more priti s i pogajanji glede "zaprte delavnice" in zvišanja mezd. i La Follette pravi, naj ] ljudstvo odloča o ] vojni 1 4 __ ] Včeraj se je mudil v Cleve- ; landu senator Robert M. La Fo- j llette, ustanovitelj wisconsinske ( progresivne stranke, ter govo- ^ ril v Euclid Avenue Temple i avditoriju o svojem političnem , programu, o katerem meni, da j upa, da bo postal hrbtenica nove ameriške politične stranke. Njegov program, o katerem j pravi, da bi potegnil deželo iz ^ depresije, obsega šest točk, či- , jih smoter je: uvedba sistema ekonomske sigurnosti za vse ljudstvo, s pomočjo starostne ] pokojnine, brezposelnostnega, , zavarovanja in podobnih soci- j jalnih uredb; ukrenitev potreb- A nih korakov, da se bo farmar- ( jem zagotovilo povrnitev njiho- ] vih produkcijskih stroškov in, j primerno povračilo za njihovo ] delo; brezposelne delavce naj se ( zaposli ob dostojni mezdi pri de- « lih za odpravo slumov, pri kon- } strukciji odvodnih in vodnih na- . prav, pri odpravi cestnih želez- \ niških križišč in podobnih jav- ] nih delih; vladno lastništvo in ( obratovanje javnonapravnih o- ] bratov (vodovodi, elektrarne, ] plinarne itd.); amendiranje zvezne ustave v toliko, da bo imelo samo ljudstvo pravico odlo- * čati o miru in vojni, razen v slu- ' čajih direktnega vpada sovraž- 1 nika v deželo; vladno lastništvo ' in obratovanje vseh municijskih tvornic, kolikor jih je potreb- 1 nih za obrambo dežele. i —______ i Avtoistka spoznana za | krivo uboja Porota, sestoječa iz osmih žensk in štirih moških, je sino- : či spoznala za krivo uboja Anno Mayer, 24-letno avtoistko, ki se je 22. avgusta zaletela s svojim avtom v trak stavbinskega podjetnika Georga Dixona, očeta e-najstih otrok, ki je bil pri tem u-1 bit. Priče pravijo, da je obto-ženka vozila z brzino 50 milj na • uro in da na omenjenem križišču (Wolf in Dover Center rd.) : ni ustavila svojega avta, kakor ' predpisuje prometna ordinanca. - Miss Mayer se je ihte branila, da je vozila z brzinO 15 do 20 milj, toda ji njen zagovor ni po-. magal. Kazen za uboj je od ene-; ga do dvajsetih let zapora, za • ženske v ženskem reformatorju v Marysvillu. Avstrijski delavski vodja pride v Cleveland Clevelandski delavci bodo i-meli prihodnjo nedeljo (9. dec.) priliko videti drja Juliusa Deut-scha, voditelja avstrijskih delavcev, ki so se v letošnjem februarju junaško postavili po robu avstrijskim klerofašistom v brezupnem poizkusu, da bi obvarovali avstrijsko republiko in težko priborjene delavske pridobitve. Deutsch se sedaj mudi na govorniški turi po Združenih državah in prihodnjo nedeljo se bo ustavil v Clevelandu. Cleve-landska delavska federacija sklicuje v ta. namen velike masno zborovanje sa nedeljo dne 9. t. m. v Metal Trades Templu na 1000 Walnut St. Začetek zborovanja, ki ima biti veliko protestno zborovanje proti razširjanju fašizma, bo ob pol treh popoldne. Na tem zborovanju bo seveda govoril tudi Deutsch. Delavstvu sovražna propaganda je po ponesrečenem junaškem odpora avstrijskih delavcev razširjala o Deutschu laž, da je z ostalimi delavskimi voditelji vred ob izbruhu sovražnosti pobegnil v inozemstvo s polnimi žepi delavskega denarja, kar je seveda bilo storjeno z namenom, da se ubije vero delavcev v njihove voditelje. Toda Deutsch ni bežal, kakor niso bežali Wallisch (tega so klero-fašisti obesili) in drugi voditelji avstrijskega delavstva, dokler ni bilo jasno, da je njihov odpor strt, temveč je bil na du- ' najskih barikadah celo ranjen ' in so ga morali njegovi bojni i tovariši tako rekoč s silo spraviti preko meje. Dorothy Thompson pravi o njem v te- ; denskem magazinu Saturday : Evening Post v 'članku, v katerem komentira laži, ki jih je : Dolfussova propaganda trosila : v svet o voditeljih avstrijskih delavcev, da se je "Julius : Deutsch, eden izmed voditeljev, ki se jih omenja (v zvezi s to lažnjivo propagando), boril v enem izmed zabarikadiranih 1 stanovanjskih poslopij še ko je J bil ranjen in imel roko v obvezah." Neki časnikarski Jfomen- 1 tator pa je rekel o tem jiinaš-kem voditelju avstrijskih delavcev, da "je bil eden izmed redkih generalov v zgodovini, ki je bil dejanski ranjen v bitki." Deutsch je bil rojen v Bur-genlandu, nemškem okraju na Ogrskem. Bil je petnajst let ( član avstrijskega parlamenta, v letih 1918-20 pa vojni minister v socialistični vladi. Tekom februarskih bojev je bil resno ranjen v roko, izgubil je tudi oko, toda se mu je še posrečilo umakniti se preko meje na Češko. Njegova žena, otroci in sestra so bili aretirani, vlačili so jih po koncentracijskih kempah, končno se jim je pa posrečilo zbežati iz Avstrije. Kdor želi slišati zgodovino februarske revolucije v Avstriji iz ust moža, ki jo je junaško vodil, naj pride v nedeljo popoldne ob pol treh v Metal Trades dvorano na 1000 Walnut St. Kultura Dramsko društvo "Anton Ve-rovšek". Jutri zvečer, ob pol osmih se vrši redna seja dramskega društva "Anton Verovšek" v Slov. Domu. Prosi se vse člane in čla? nice, da se gotovo udeležijo.—< Tajnik. i Fisher Body bo obratovala s polno paro Največja tovarna v Clevelandu, namreč tovarna avtnih delov Fisher Body Co. na Coit rd. ■ in E. 140 st., bo glasom njenih predstavnikov v kratkem zače- ■ la delati s polno paro. Kompa- ■ nija namerava v kratkem začeti z izdelovanjem ogrodij za Chevrolet in Pontiac avtomobile za prihodnjo sezono in to v tako velikem obsegu, kakor še nikdar poprej. Pričakuje se, da bo tekom prihodnjih tednov poklicanih nazaj na delo 8400 delavcev, do konca januarja pa pričakujejo, da bo zaposlčpih v tej tovarni do enajst tisoč delavcev, 2,600 več kot kdaj poprej. Kompanija je tekom letošnjega leta povečala svoje tovarniške prostore z novimi prizida-vami, poleg tega se pa pričakuje oz. govori, da se bo ogrodja za avtomobile znamke Pontias poslej izdelovalo izključno v Clevelandu. Kompanija namerava pognati produkcijo celo na višjo točko, kakor v letu 1928-1929, ko je bilo v tej tovarni izdelanih dnevno 4,000 ogrodij tipa Chevrolet! Jugoslavija deporti-ra Madžare Iz Budimpešte prihajajo poročila", da je začela jugoslovanska vlada na debelo deportirati Madžare iz Jugoslavije in da jih je bilo doslej izgnanih že več sto. Poročila trdijo, da so ti izgoni v zvezi z obdolžitvijo jugoslovanske vlade, ki je obtožila Madžarsko pred Ligo narodov, da je dajala zavetje na svojem ozemlju ter podpirala teroriste, ki so umorili Aleksandra. Madžarskemu poslaniku v Bel-gradu je bilo naročeno, naj takoj poroča o položaju vladi v Budapešti, obenem pa je madžarska vlada naročila svojemu zastopniku pri Ligi narodov, naj protestira proti temu početju jugoslovanske vlade. Jugoslovanska vlada pa je medtem podala izjavo, v kateri te" govorice zanika ter pravi, da je vse ekupaj "navadna izmišljotina." v Glasbeniki revoltira-jo proti nacijem BERLIN, dne 5. dec. — Na-cijsko vmešavanje v glasbene zadeve je privedlo do revolte nemških glasbenikov, ki odločno nasprotujejo takemu vmešavanju. Začelo se je včeraj, ko je dirigent Wilhelm Furtwaengler resigniral kot ravnatelj in dirigent državne opere na Unter den Linden v Berlinu in kot ravnatelj berlinskega Filharmonič-nega orkestra, danes pa se je u-prl Eric Kleiber, znan dirigent, ter odklonil dirigiranje Beetho-venovega koncerta, ki ga bo izvajal orkester berlinske Filharmonije. Program, Id ga Kleiber ni hotel voditi, vključuje modernistično kompozicijo "Trioglati klobuk" Španca Manuela de Fa-lla. Nepotrjeno poročilo iz Mo-nakovega na Bavarskem pa javlja, da je tudi Hans Knappert-sbuch, ravnatelj državne opere v Monakovem, resigniral zaradi nacijev, ki skušajo vplivati na smernice nemških glasbenih voditeljev. V tukajšnjih glasbenih krogih se govori, da bo odstopil tudi Leo Blech,. dirigent drr žavne opere v Berlinu, ki je po rodu Žid, v znak simpatije z O-stalimi kolegi in da utegne od- MOSKVA, dne 5. dec. — Danes zjutraj je bilo ustreljenih 66 oseb, ki so bile aretirane pq atentatu na Kirova ter obtožene terorističnih aktivnosti in ro-varjenja proti sovjetski državi. Sodil in obsodil jih je vojaški kolegij sovjetskega vrhovnega sodišč^, proti kateremu ni bilo nobenega priziva. Obsojenci so bili zaslišani in obsojeni v rekordnem času ter takoj nato postavljeni pred puške. Med u-smrčenimi je bila tudi ena ženska, po imenu Zinajda Buligina. Eksekucija teh ljudi se smatra za posledico atentata na Serge-ja Kirova, Stalinovega sodelavca in člana vsemogočnega sovjetskega političnega biroja, ki je bil umorjen preteklo soboto v Leningradu. Izmed obsojencev jih je bilo 37 prijetih v Leningradu, 29 pa v Moskvi in o-kolici. Atentator, 30-letni bivši komunistični nameščenec v Leningradu Leonid Micoljev, ki se je po atentatu ustrelil ter bil poleg tega še močno pretepen od stražnikov na mestu atentata, se nahaja v bolnišnici v Leningradu ter je na potu k okrevanju. Truplo njegove žrtve pa je bilo danes kmalu po usmrtitvi obsojenih teroristov vpepelje-no. Kirovega pogreba, ki bo cfi-cialen, se bodo udeležili vsi sovjetski voditelji pod Stalinovim osebnim vodstvom. Pri pogrebnih svečanostih pred Leninovo grobnico na Rdečem trgu v Moskvi bo glavni govornik Josef Stalin, ki ne bo povdarjal samo Kirovovih zaslug za sovjetsko državo, temveč bo tudi povdaril, da je bil pravkar v kali zadučsn poizkus protisovjetskega državnega prevrata. Smatra se, da bo imela masna obsodba obtoženih teroristov, ki je bila izvršena z brezobzirno naglico, porazen efekt na vse nezadovoljneže, ki bi se predrznih dvigniti roko proti, sovjetskemu režimu in njegovim voditeljem, ki vodijo prvo delavsko državo na svetu od njenega postanka pred šestnajstimi leti. Danes je bilo izdano uradno obvestilo, ki ugotavlja, da so bih aretiranci, prijeti pod obtožbo rovarjenja proti sovjetski, državi in njenim predstavnikom spoznani za krive ter usmrčeni. Komunikej pa vztraja, da te ek-sekucije nimajo nobene zveze z umorom Kirova, kakor sodi javno mnenje. Obtoženci so bili poslani v smrt enostavno zaradi svojih varnost sovjetske države cgražajočih aktivnosti. Oblasti so jih imele pred očmi že delj časa in se jim je sedaj videlo, da je čas, da se njihovemu pro-tidržavnemu rovarjenju napravi kraj. Tudi hočejo sovjetske oblasti s tem brezobzirnim postopanjem proti protidržavnim elementom tem ljudem vcepiti v dušo in kosti strah in grozo, da si bodo poslej trikrat premislili, stopiti celo predsednik nemške zvezne glasbene zbornice Richard Strauss, svetovnoznani komponist. predno bodo začeli delovati proti sovjetom. Medtem pa so v teku v Moskvi ogromne demonstracije delavstva, ki je silno ogorčena vsled atentata na Kirova, ki je po mnenju množice postal žrtev delavskih sovražnikov, t. j. kon-trarevolucijonarjev. Stotine delavskih organizacij je korakalo danes skozi moskovske ulice z rdečimi zastavami, ovitimi s črnimi trakovi, na čelu, proti svojim zbirališčem, da na zborovanjih dajo odduška svojemu o-forčenju, s katerim jih je navdal umor enega izmed njihovih voditeljev. Več kot tri sto tisoč žalujočih sodrugov je korakalo danes nimo mrtvaškega odra umorjenega Kirova, čijega truplo je ležalo v Unijski dvorani, dokler ni 3ilo odpeljano v krematorij. Pri jakuje se, da bo jutri (6. dec.) /žlic slabem,u vremenu (v Moštvi sneži), ki se obeta še za na-srej, prišlo k pogrebnim sveča-lostim na Rdečem trgu naj-nanj toliko (300,000) ljudi, če le celo več. /esti iz življenja ame-Slovenski radio Burgettstown, Pa. — Prod eratkim je umrl tu Valentin ^eskovec, star 75 let in doma iz ioterdešice pri Logatcu. Bil je ;lan JSKJ ter zapušča tukaj si-m in omoženo hčer, v stari do-novini pa dva sinova in šest lčera. Southview, Pa. — Pljučnica e pobrala Ano Mindik, čije e-lini sin se je pred kratkim tako lesrečno pobil pri vožnji na kole ;u, da je izgubil nogo. Zdaj je >stal pohabljeni fant sam. Mineral, Kans. — Tu je u-urla 60-letna Josephina Les-ak, po prvem možu Kovač, ki je vrišla v Ameriko 1. 1902. Zapu-iča moža, štiri sinove, tri hčere n brata v Virdenu, 111. NIAGARA FALLS SE DA-UE KRUŠI NIAGARA FALLS, N. Y., 5. lec. — Včeraj se je odkrušildi >d stene niagarskih slapov na; -.anadski strani 200,000 ton ■kalovja ter treščilo v kotlino jod slapovi. To je že tretjič v era tkem času, da se je odkruši-a od stene niagarskih slapov rečja masa skalovja. PIKETA ARETIRANA BUCYRUS, O., 5. dec. — Dales se je javilo za delo več kot sto delavcev pri Kaynee Co., ijer je v teku stavka, in piketi >o tem delavcem priredili močno mačjo godbo. Končno se je, iot vedno v takih slučajih, vmešala policija, razpršila pikete ter aretirala Jamesa Dudla, u-tiijskega organizatorja, in pike-ta Morrisa Martina, ki sta oba iz Clevelanda. Oba so vtaknili v zapor. Glavna seja Nocoj se vrši glavna letna seja društva "Napredne Slovenke" št. 137 SNPJ v dvorani št 1, novo poslopje S. N. Doma. BTRAN 2,1! ENAKOPRAVNOST ; i6. decembra, 1934. UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOST?' ''ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by HI AMERICAN JUGOSLAV PTG. * IUD. UO. 6231 St. Clair Avenue. HEnderson 5811 (Huad Every Day Except Sunday* ana Holiday* VATRO J. GRILL, Editor M runatelcu t Clevelandu, ra celo leto ........ $5.50 M* • mesecev ...... *3.00;za 3 mesece ........ «1.50 Ho poitl v Clevelandu za celo leto .............. »6.00 I« 0 mesecev ...... |3.25za 3 mesece .-....... »2.00 Ca Zedlnjene države In Kanado za :elo leto .... »4.50 B* • mesecev ....... »2.30; za 3 mesece ........ »1.50 Ca Evropo, Južno Ameriko ln druge inozemske držav* (a 6 mesecev ....... »4.00 &a celo leto ........ (8.00; MjBAEntered as Second Class Matter April 26th, 1818 at TjSr th* Post-OIttce at Cleveland, Ohio, Under th* g&£ Act of Congres* of March 3rd, 1879.. SOCIJALIZEM IN ČLOVEK V Nemčiji n. pr. je prevladalo nad vsem delavskim gibanjem strokovničarst-vo, ki je vzbujalo v delavcih raznih strok le materialne, dnevne poklicne interese, in je boj za višje mezde ali ugodnejše delovne pogoje v okviru kapitalizma smatralo že takorekoč za socializem. Zanemarjala pa se je splošna politična vzgoja delavskega razreda kot celota, pozabljalo se je neprestano kazati na pravi cilj socializma in na pot, ki vodi k njemu, in buditi v ljudeh energijo, aktivnost, navdušenja, požrtvovalnost za dosego kor čnega smotra, ki je mnogo višji od vsakodnevne mezdne in socialne politike. Samo omejeno delo na polju te ali o-ne stroke ali tega ali onega dnevnega materialnega vprašanja še ne odpira ljudem / širokih pogledov nad vsemi družabnimi odnošaji, še ne vzgaja v njih borcev za u-stvaritev nove družbe, temveč jih zbira le za dosego nekega strokovno in krajevno omejenega uspeha v okviru kapitalističnega sistema. Samo, zgolj strokovničarsko delo ne zavaruje ljudi pred fašiftovskimi, klerikalnimi in drugimi zablodami, še ne preprečuje, da ne bi premnogo jamih strokovno organiziranih članov podpiralo baš tiste politične struje, ki delajo proti socializmu in s tem proti interesom delavskega razreda kot celote. Evo nekaj svežih primerov : Nedavno so naši tipografi pokazali popolno solidarnost v obrambi svojih poklicnih interesov; pri konkretni, važni politični akciji pa se razdele najmanj na tri dele; rudarji so kot en mož nastopili proti skrajno nesocialnim namenom TPD, ki je ogrožala njihov stan, njihov obstoj, pri prvih političnih volitvah te skupnosti ni več; privatni nameščenci so se zbrali na protestnem zborovanju proti naklepom, ki so jih hoteli popolnoma sproletarizirati — pri prvi vsesplošni akciji to solidarnosti priv. nameščencev ne bo itd. Pa še drugo stran lahko vidimo pri raznih akcijah strokovnih organizacij: Kadar gre za kovinarje, se ne čutijo prizadeti železničarji, kadar gre za interese nameščencev, o-stanejo delavci ravnodušni, skratka vsaka stroka misli le nase, na svoje trenutne potrebe. Pa še v okviru same stroke ni prave solidarnosti, prihajajo do izraza nasprotstva med kvalificiranimi in nekvalificiranimi delavci. Tako so ž 3 same strokovne organizacije ovirane v svojih čisto strokovnih nalogah, če jih ne preveva pravi duh. Da ne bo nepotrebnega nesporazuma med nami: nikakor ne podcenjujem potrebe vsakdanjega boja in dela za razne materialne interese proletarcev vseh strok in kategorij. To je začotek in realna podlaga vsega delavskega gibanja. Poudariti hočem le, da se v tem dnevnem pehanju ne sme izčrpati ves naš pokret, da se boja kake skupine za ugodne delovne pogoje ne sme istovetiti s socializmom. In poudariti hočem še, da vzgojno delo ni le specialna naloga kulturne organizacije "Svobode," temveč bi moralo biti vsebina delovanja vseh različnih delavskih organizacij. Same dnevne želodčne skrbi niso vse. Zmisel materialnega boja delavstva je (Dalje v 6. koloni) UREDNIKOVA POSTA Narod ne trpi zavoljo d nas Ir Cleveland, Ohio 0 c A. D. z dne 3. t. m. prinaša; j uredniški članek, čijega naslov1} se glasi: "In narod trpi", in o i katerem bi človek sodil na prvi: i pogled, da ga je rodilo golo u- 1 smiljenje do rojakov, ki bi bili ji upravičeni do državne starostne j s pokojnine, če bi se bili pravočas-1 i no pobrigali za to, da bi bili po- 1 stali ameriški državljani. Sta- ' rostni pokojninski zakon drža-i: ve Ohio namreč določa, da mora vsak prosilec bivati v državi najmanj 15 let ter biti toliko ča- : sa tudi državljan Združenih držav. In ker je med nami precej rojakov, ki sicer prebivajo v državi Ohio že nad petnajst let.! niso pa postali ameriškf državljani, vsled česar po novem sta-i rostnem pokojninskem zakonu 1 niso upravičeni do starostne pokojnine, je A. D. napisala o tem | omenjeni uredniški članek, s ka- j terim skuša napraviti vtis, da jq največja in najpožrtvovalnejša boriteljica za koristi slovenskih priseljencev v Ameriki in njihova najnesebečnejša dobrotnica, obenem pa kaže na napredne liste in organizacije kot na nekakšne krivce, češ, oni so krivi, da ti ljudje niso pravočasno postali ameriškimi državljani, ker jih niso k temu priganjali, kakor jih je A. D. Čisto po receptu, ki je v velja-j vi pri A. D. ves čas njenega obstanka ! Najprej potoček krokodilovih solz zaradi smole nekaterih rojakov, k: se niso hoteli; pobrigati, da bi bili postali a-meriški državljani, vsled česar; zdaj nimajo pravice do starostne pokojnine, nato pa z lopar- j jem po naprednih listih in soci- { jalistih, kakor da bi bili mi te rojake pripravili ob ameriško državljansko pravico, kakor da jim mi nismo pustili, da bi po-fctali ameriški državljani! A. D. trdi, da socijalisti in svobodomiselci ter njihovi časopisi niso nikoli opozorili naših ljudi, da bi se pobrigali za ameriško državljanstvo, ter imenuje v tej zvezi "Pros^to", "Pro-letaica". "Enakopravnost" in slovenske| soci ja liste. In zaradi brezbrižnosti tega "strupenega časopisja", kakor imenuje naše napredne časopise najbolj strupeni izmed vseh slovenskih časopisov to in onstran Atlantika, morajo^zdaj trpeti ti ubogi rojaki, ki niso pravočasno postali ameriški državljani in zdaj ne bodo mogli dobit' starostne pokojnine, meni A. D. na svoj strupeni zavajalni način. In A. D. sama je pa medtem delala baš to, opozarjala naše ljudi, naj postanejo ameriški državljani in urednik Pire jim celo dajal potrebni pouk, čeprav tega ni de-, lal zastonj, temveč so mu rojaki morali nje g r/ o šolo plačati, in čeprav jim je prigovarjal, naj postanejo ameriški državljani,, poleg tega tudi zato, da bi se; lahko pobahal pred demokrat-! skimi političnimi bossi, da "ima j v žepu" nekoliko več slovenskih' glasov. Omenjenim listom prepuščam, da se pomenijo s Pirčevino glede lažnjive trditve, da niso niko- j li svetovali našim ljudem, naj1 postanejo ameriški državljani j ter jim nikoli dali nobenih nasvetov, kako dobiti to državljanstvo, kajti kot član JSZ bom I odgovoril predvsem na očitek,! da tudi socijalisti nismo nikoli genili z mezincem, da bi naši j ljudje postali ameriški držav- j ljani. Vsakdo ki pristopi v našo zve' zo, ki je sestavni del ameriške' socijalistične stranke, se mora i zavezati, da se bo pobrigal za to, j j da postane ameriški državljan, 'čim mu bo to mogoče, t. j. čim mu naturalizacijski zakoni to | dopuščajo. V našem interesu je, da tujerodni ameriški delavci, i pa bili že naši sodrugi ali sim-'patičarji ali ne še, postanejo čim prej ameriški državljani. Pa I ne samo to, mi smo šli celo dalje : svetovali smo in še svetuje-j mo našim priseljencem, ki so po-j stali ameriški državljeni, naj ne izgubljajo časa s starokrajskim kraljevaškim klečeplazjem, tem več naj se v prvi vrsti brigajo ■ j za Ameriko, ki je postala njiho- ■ va druga domovina, in za ame-i riške gospodarske in socijalne ■ zadeve ter za njihovo izboljša- • nje. ' V Ameriko smo prišli ker stara domovina ni imela kruha za nas; Amerika ga nam je dela, zato je naša dolžnost, da ne " i postanemo ameriški državljani samo na papirju, temveč tudi v " i resnici. Naturalizirani priselje-1 nec, ki se briga bolj za staro-" j krajske monarhe in parade kot * za Ameriko in izboljšanje ame-i j J riških ekonomskih in sociialnih i J razmer, ni pravi, ni dober ameriški državljan. Tega smo se ' slovenski socijalisti v Ameriki zavedali ter vzgajali naše ljudi v tem pravcu, da bi jim porna-' gali, da bi postali res dobri državljani te dežele, dočim naši nasprotniki le preradi vzgajajo naše ljudi tako, da končno niso na jasnem, ali bi lahko rekli, da _1 " i so tiči ali miši. Če bi bila A. D. poštena, kakor se vedno dela, ne bi nikogar ~ dolžila krivde za to, ker se nekaj naših rojakov ni pobrigalo, " da bi dobili ameriško državljan-r fctvo, temveč bi zapisala, da je temu največ krivo dejstvo, da je "! le preveč naših ljudi živelo v u-" j panju, da se bodo nekega dne ; vrnili v staro domovino, vsled " j česar se niso pobrigali za prido-ibitev ameriškega državljanstva | dokler je bilo isto lahko dobiti. Potem so seveda prišle strožje rl; naturalizacijske odredbe, prido-J" I bivanje državljanstva je bilo 1' čezdalje težje, te težkoče pa so še povečavah rojaki, ki so dobi-li državljanstvo, potem pa pre-tiravali, kako jim je šla trda pri P tem. Marsikateri rojak se je li • j j , medtem postaral, pa se je zbal, a da bi mu šla pretrda, poleg tega e si je pa tudi mislil, da bi od dr-l" žaljanstva ne imel "posebne ko-L" risti, in tako je ostal kar je bil l'j— pripadnik tuje države. ; Dalje bi morala A. D., če bi 1; bila poštena, povedati, da. seda-e j nji starostni pokojninski zakon ' dela krivico vsem tistim tuje-jrodcem, ki niso postali ame->-! riški državljani a so vendar pu-stili v Ameriki svoja najboljša J j leth, svojo mladost, zdravje in 11; energijo, kar bi jim moralo da-ti pravico do te pičle pokojnine, | pa če bi bili državljani ali ne. "iStarostna pokojnina pač ni nič j drugega kot majhno priznanje j za delo. ki ste ga izvršili v Ame-i r iki in od katerega je imela naj-e!več koristi Amerika! To in še marsikaj drugega bi a I morala povedati A. D. svojim : čftateljem, če bi bila poštena, ne pa zlobno hujskati proti na- • prednim delavcem in njihovemu " časopisju, ki so se vedno borili proti vsem krivicam, ki se gode 3; delavstvu dočim je A. D. vedno 1 zagovarjala in še zagovarja si-" j stem ekonomske sužnosti, ki je * za vse skupaj odgovoren! Toda 1 j A. D. noče biti toliko poštena. • j Nji je ljubše zavijanja, blatenje I hujskanje in grdo zaletavanje v * i ljudi, ki nočejo, trobiti v njen " i rog, da bi njeni uredniki lepše živeli. Slednje, namreč čim lepše življenje za urednike A. D., je 3' koncem koncev tudi edini in vo-a dilni motiv njihovega dela "za narod"; če bi gospodi ne neslo,ti bi bilo A. D. že zdavnaj konec. § O, ne zavoljo nas — zaradi vas | trpi tudi naš delavec! || Član kluba št. 49., Prvi banket "Progresivnih Slovenk" Cleveland - Collinivood, O. Kakor hitro so nastale daljše noči, krajši in hladnejši dnevi, je postalo bolj živahno v krožku nove organizacije "P. S." Članice, žene kot dekleta, so posta- ' le bolj aktivne v pridobivanju ' novih članic in v pripravah za ! njih prvo prireditev, ki se vrši dne 16. decembra z banketom v spodnji dvorani S. N. D.,i St. Clair Ave. Pričetek tega' banket bo ob 6:30 zrečer. Za ta dan je prošena širša javnost^ vsa takozvana napredna, progresivna struja, da si rezervira ta dan za "Progresivne Slovenke." Ker je to njih prva priredba, je vaša dolžnost, da daste1, opore tej mladi, novi^ organizaciji, da se malo opomore finančno in nadaljuje z intenzivnim delom za razvoj in rast te organizacije. Neštetokrat je že bilo povdarjeno, da je bila slič-j na organizacija med našimi naprednimi ženami potrebna, že j davno. Cilj te organizacije je,] vse nekaj drugega kot pa pri | naših drugih navadnih organi-i zacijah, ženskih kot tudi pod-j pornih. , i Namen te organizacije je širiti napredno misel in izobrazbo med našim ženstvom z različnimi predavanji o zdravstvu, vzgoji otrok, kuhi, o ročnih de-] lih, itd. in o raznih drugih potrebnih predmetih, katere bi morala znati vsaka naša slovenska žena in dekle. Da je žena samo za v kuhinjo, danes več ne drži. Žena se mora zavedati, da 'jse vsi problemi tičejo tudi nje • in ne samo moških. Ženske bi j j morale vedeti več o vseh teh vprašanjih, kot pa povprečna žena našega delavca danes ve. 'Tega niso krive same, krive so j bile tudi razmere, v katerih ste živele. Zato pa je potrebno tako podvzetje kot je naša orga-: ' nizacija, ki vam bo vse te pred-' y nosti nudila. Pravila so že tudi! ' sestavljena in bodo v kratkem' ' razpečana med članicami. I ! Dolžnost vseh sedanjih članic j ' je, da poagitirajo za nove čla-| ' nice in katere ste že poučene o II smislu te organizacije, razloži-"|te to svoji prijateljici, vaši so-'1 sedi. Povejte ji, kaj ji lahko '|V bodoče ta organizacija nudi. ' Opozarja se naše napredne že-ne in dekleta tudi izven Cleve-" landa, da pričnejo misliti na ne-L kaj sličnega, to je, da si orga-' nizirajo svoje krožke. Osem čla-1 nic zadostuje, da se organizirate' \v svoj krožek. Vse, ki želite! ^organizirati nekaj takega, ste! 1 prošene, da se za vsa pojasnila j obrnete na spodaj * podpisano, J • ter se vam bo točno odgovorilo.' Slovenske žene in dekleta ši-rom naših naselbin, zavedajte se svoje važnosti in koristnega de-j la, katerega lahko vršite koti slovenska žena našega naseljen-' ca v tej novi domovini, časi soi zelo resni in se tako hitro spre-] minjajo, da je teško slediti različnimi preobratom, ki se danes dogajajo na svetu. Vsepovsod so žene bolj organizirane kot tu.' Poglejmo v Evropo. Tam imajo velike in močne ženske orga-' nizacije, katere so v mnogih1 slučajih odločilen faktor ter v veliko pomoč moškim. Tudi Slovenke v domovini so organizirane v različne organizacije ter izdajajo svoje lastne časopise. Torej, zakaj ne bi nekaj i sličnega zamogle ameriška Slovenke, da bi šle z duhom časa naprej. Me žene, katere smo se dosedaj organizirale tukaj vi Clevelandu, se tega dovolj zavedamo in želimo, da bi bila sle- j"ŠKRAT j Društvo za izvojevanje ženskih pravic je imelo svojo letno sejo. Otvorila jo je predsednica z dolgim govorom, ki ga je zaključila s sledečimi bojevitimi besedami: "Tako, drage sestre, naš boj 'mora biti neizprosen do konca in ne smemo položiti orožja na stran, dokler si ne priborimo vseh pravic, ki nam gredo, a nam jih tiranski moški svet odreka! Na delo, drage sestre, na delo in v boj!" Ko se je v dvorani končno poleglo navdušenje, ki ga je izzval predsedničin bojeti govor, je govornica želela vedeti, ah bi katera izmed njenih poslušalk rada kaj vprašala, da bi si bile | bolj na jasnem glede težavne i naloge, ki so si jo naložile z bo-,jjem za svoje pravice, j "Seveda!" se jih je oglasilo 'pol tucata. i ■j "Jaz bi rada vedela, kje je se-j stra predsednica kupila svoj i dražestni klobuček, ki se ji tako .I lepo poda?" 1 "Jaz pa, kje je kupila svojo • novo obleko, ki tako ljubko po-■ vdarja oble linije telesa?" '[ "In kje kupuje parfum, ki ' razširja okrog sebe tako opojen ' duh, da bi z njim premagala " najzakrknejšega samca?" 1 In tako dalje, i L "Slovenski tednik", ki izhaja 1 v Južni Ameriki, prinaša nekaj, 1 kar se sliši približno takole: I Učitelj je vprašal nadebudne učence, kdaj se lahko reče, da je človek dokočno odrastel. Nadebudne glavice so se za-' čele obračati druga proti drugi j in v očeh je bilo videti fantkom, II da jim učiteljevo vprašanje delila nemajhne preglavice. Končno | pa se je vendar dvignil najbriht-jnejši med brihtnimi ter modro ' j odgovoril: jI "Mislim, da kadar neka stvar rase še v sredini, zgoraj in spodaj pa ne več, tedaj se lahko , reče, da je odrasla." "jherna slovenska žena ali dekle, " I katera je ukaželjna, članica na-|še organizacije. Naj za enkrat .zadostuje, o tem bomo še po-' J drobne je pojasnile v javnosti po • naši prireditvi. i! 1 Opozarjam še na to, da se bo Ljna dan te prireditve, oddalo posteljno odejo ali "kovter," ki je Ijako krasno ročno delo, ter si 'ga lahko ogledate za enkrat v razložbenem oknu g. Kollandra | v Slov. Nar. Domu, St. Clair 'Ave. To odejo so žene same j ročno delale, večere in večere, j da si bodo s tem malo opomo-igle finančno. Želela bi torej, da članice, ki imate vstopnice v predprodaji za našo prireditev, da iste raz-'pečavate, da bo čim več razprodanih. Na cenjeno občinstvo pa apeliramo, da poseže po vstopnicah, katere so le po 50c ter nam s tem daste moralno kot finančno oporo. O programu te prireditve bo bolj natančno poro-čano pozneje. Glavno je, da si ta dan rezervirate ža našo pri- i reditev. Za "Progresivne Slovenke.'' Mary Dum, tajnica 16122 Ountmere Ave. I _ (Dalje na 2. str.J Metro v Moskvi V ruski prestolnici so izročili prometu prve km. podzemske železnice. Pred nekoliko dnevi je prvi vlak moskovske podzemeljske železnice prevozil prvi> končani del svoje proge. Proga bo v celoti ao ga 12 km, dovršili pa so 3 km. Velika slavnost je bila tisti dan v ruski prestolnici, ko je zdrdral prvi okrašeni vlak P° tirnicah s prvimi gosti. Fabriške sirene so za tulile v tem trenutku po vsem mestu, hiše s izobesile zastave, ljudje, ki drug drugega nis^ poznali, so se objemali na cestah. Sredi trg pred moskovsko opero, kjer je glavni vho ^ podzemeljsko postajo, so za to priliko med senimi ogrodji dvignili ogromno pločevina® sobo, ki predstavlja v stilizirani, voglati o ^ ki naprej dirjajočega delavca z dvignjeno ^ ko. To je simbol delavca, ki je gradil moško sko podzemeljsko železnico. V Eropi ah celo v Ameriki bi se komu z^' lo, da je takšna železnica vendarle premalo P membna zadeva, da bi morah njeno otv°nbu. proslaviti na takšen način in da bi morala vz jati med vsemi krogi milijonskega mesta t šno zanimanje in navdušenje. Toda vživeti moramo v razmere ruske prestolnice. MeS na v nekoliko letih naraslo od dveh milijon°^o. štiri mihjone prebivalcev, celo najbolj ve ^ potezni gradbeni program bi ne mogel s temu razvoju, a najmanj so mu mogla si prometna sredstva. Avtobusi in taksiji stej^ danes še premalo, stari izrabljeni vozovi e ^ trične cestne železnice .iz predvojne dobe so^ li edini pripomoček za prevažanje mas m jn si lahko mislimo, kaj se je odigravalo v nji na postajaliiščih. Na vsak voz je bil P^'^. naskok, do sto oseb se je stiskalo v njem se ^ gibalo skozi vrata, stalo na stopnišču m na ^ bijačih. Bilo je obupno. Na leto je cestna ^ leznica prevozila skoraj poldrugo milijard0^ seb — a koliko jih je bilo, ki ob najboljši v niso mogli priti do voznega listka! V toh razmerah ni čudno, da je podzemske železnice zadeva, ki se tiče vsa^ gar. Dan in noč so delali, da bi bila ob i° ^ to je v letošnjem novembru že sposobn^ prevažanje ljudi. Kakor vidimo, so ta rok ^ za nrvo četrtino proge skrajšali za cel n^ dni. Včasih ie delalo v podzemlju do obljudi, posamezni posadi so dali na raznlf5 oo0 kratko progo pri 6 do 7-urnem delu do o delavcev. A vendar je često še primanjk0.^ delavnih rok. Tedaj so nastopili tudi Za podpredsednika Zeho-blagajnika Stirkovič, J2v j Je pa sotrpin Šparovič. t^ot Smo nadzorni in sij. estni odbor. Nadzorniki ^ sotrpini Ostrogled, Jeznorit Sotr 0vič- Protestni odbor: (j^ai Godrnjač, Strela in kate ^ešteje se brezposelne, tijjj lil1 je ravno 77. Predseduj bi '6^ern Sovoru priporoča, <4,fj Se poskrbelo za primeren '^tio cenjeno članstvo ' Sotrpin Fehtovič pripo-bi se izvolili poseben tf^ ' kateri bi preskrbel po-POjedino- Sotrpin Br-tfi^jC P°dpira ta predlog ter o-| ^ha ^ *ma on Precej staregai ^ J* namreč tanl v slav-! ^ t^°overtownu, ter na smeti- i 'oga arsikaj izbrska. Oba pred-' •W. a Soglasno sprejeta. Na-' v^ J Prispevkov v obliki jest- i 5o&ot javij0 prostovoljno. Ti ^aruTini Fehtovič, Beračovič, i ^ ter Uzmovič. j \ fogruntovič sugesti-l %v i J Se prinese en par buš-! K t;^pirja, katerega bomo ltWn na prostem spekli. So-| rdelič Priporoča nabi-.^stvin, naj ne pozabijo! \ g1 žakelj čebule ki čes-j S0 - P*n Pijanič pravi, da! in Je treba kaj pija->. (j.011' On se prostovoljno H Ponese dovolj ohajča- /i> fctuw' ker so mu vsi 'sP°d-dobro znani, torej se % 'lJegov predlog na zna-l % I edi io minut odmora.1 ,5af 10:30 dopoldne). > itl Predsednik otvori zopet iS, t(SlCer z glasnim krohota-naša himna, ki naj He začetku in zaključku ifck Smejati se mora ' Av;v 1 pet minut. Ker se! i' p116 more smejati, ga ' °rednež ščegetati na \ 1 «jer mu manjkajo pod- b^e t*1"11 Predsednik pozo-| [.. redu. Navzoči so vsi |v%i tarjev Jestvin-r bi .j1 Veseljak priporoča, J kH b naPravii kakšno za-JBy, J^1 naša blagajna je su- ha kot poper. Sobrat Plesovičj podpira ter priporoča, naj bi se;j vprizorilo igro in sicer "Rokov- t njače. Sotrpin Raztrganič se , strinja ter pravi, da kostume za [ igro "Rokovnjači" imamo že t itak vsi. Igralo naj bi se kar f na prostem, brez vsakih kulis, c ker smo že vsi siti današnjih r razmer, ko se vse odigrava za ^ kulisami. Bodimo torej vsaj mi g brezposelni bolj pošteni in od- r kritosrčni. Soglasno sprejeto. £ Določi se dan enkrat po novem letu. 'Sotrpin Brbrač omeni, da } jo je sotrpin Drskovič med sejoic pobrisal. Ker ga ni precej dol-1 c go nazaj, se pošlje enega pogledat, kaj ie z njim. Čez ne- i j kaj časa se vrneta oba. Sotr-j^ pin predsednik pokara sotrpina j, Drskoviča, ker se brez opravič- r be odstrani. Drskovič se opra-'g vičuje, da ga je pričelo kar na hitro zvijati v trebuhu, ker je ., 'prejšnji večer jedel plesnjiv; kruh in napol gnila jabolka, na- ^ kar se ta debata zaključi. Ker 1 se kolektarji jestvin že bližajo, rj se seja zaključi zopet z glasnim j krohotom. Pojedina se prične, r ko se speče krompir, vse strga ^ iiV prigrizuje česen ter čebulo k ^ pečenemu krompirju. Nato pri- v krevsa sotrpin Pijanič z ohajča- ^ nom ter potolaži suha grla. ij Zapisnikar • ^ --- jt Opera "Prodana ne-;^ vesta" in nje uspeh f _ i * Clevelana, O. Kot znano je bila vprizor jena j 7 I na 29. novembra, to je na Za- r ilivalni dan v S. N. D. svetovno^ j znana opera "Prodana nevesta," !g kaero sta vprizorila socijalistič-^ na pevska zbora "Vojan" (češ-|j (ki) in "Zarja," odsek kluba št.|A j 27 , JSZ. Opere ne bom opiso- r j val in sicer ker je bila deloma t j že opisana v tem listu, naj o- j i menim le o udeležbi in drugem, j j Udeležba je bila izvrstna in j skoraj nepričakovano velika, toij je, da je bilo posetnikov več kot j je sedežev, ki so bili vsi zasede- i i ini. Rojaki in sodrugi (ce) so,] prišli (e) iz sledečih zunanjih naselbin: West Point, O., E. Pa- < ilestine, O., Lizbon, O., E. Liver-j pool, O. Vsi ti so se pridruži- j li sodrugom v S&lem, O., s katerimi so se skupno odpeljali z| velikim busom v Cleveland, O. Nadalje so se pripeljali s &voji-| mi avtomobili ali z prijatelji sc> drugi in rojaki iz Girarda. War-i rena, Kenmore, Akrona, Bar-' bertona in še iz par drugih naselbin. Vsem tem zunanjim gostom se še posebno in iskre-' no zahvaljujemo. Veseli me še posebno, ker so bili vsi ti do II zadnjega zelo veseli in zadovoljni, najsibo z opero, kot tudi z . drugo postrežbo. Rojaki (nje) in sodrugi (nje) -ine bomo vas pozabili in o prili- Radio pri živalih Vloga repov pri žirafah in dlak na slonovem rilcu. Tipalke mravelj kot antene in mikrofoni. Mimika pri opicah. Resni znanstveniki so v Afriki opazovali, da se mutaste ži-rafe vendarle dobro razumejo celo na. velike razdalje. Naj si bodo posamezni člani črede še tako daleč, vendar v trenutku sledijo poveljem in željam vodilne živali. "Dajejo si znamenja z repom," pravijo raziskovalci, ki so dolgo let opazovali gibe žirafskih repov in ugotovili neko smiselno zvezo med temi gibi in vedenjem živali. Neki afriški potovalec je nekoč izrekel malo fantastično domnevo, da rabijo dolge, toge dlake na rilcu slonu kot nekakšna antena za sprejemanje nihajev. Ta domneva je videti fantastična le toliko časa, dokler nismo opazovali neprimerno manjših živali, mravelj, kako se sporazumevajo na daljavo. Paul Eipper je nekoč opazoval mravljo, ki je vlekla mrtvega hrošča za seboj in se je na poti domov izgubila previsoko v neko navpično granitno steno. Tedaj je prišla iz mravljišča, ki je bilo pod to steno, druga mravlja in se za hip ustavila. Takoj nato je odšla po svoji poti naprej, mravlja, ki je bila zašla, pa je začela plezati s svojim hroščem navzdol in je kmalu dosegla mravljišče. Vse to, pravi Eipper, se je zgodilo na takšen način, da si moral dobiti občutek, da je druga mravlja tovarišico nad seboj videla, slišala, vohala ali čutila in ji na kakršenkoli način sporočila, da je na napačni poti. Da-li se je ta "pogovor"' izvršil z vohom, z glasom, ki ga človeško uho ne more slišati, ali z "brezžično brzojavko," pri čemer so čeljusti ene izmed obeh mravelj rabile kot mikrofon tipalke druge pa kot antena, tega seveda človek bržkone ne bo nikoli doznal, na vsak način pa kaže še nešteto podobnih primerov, da morejo mravlje občevati na razmeroma veliko daljavo. Tudi druge živali imajo veliko načinov, da se med seboj 'pomenijo.' Ravnatelj zoološkega vrta v Frankfurtu ob Meni Priemel je nedavno s fotografsko kamero utegnil napraviti jcelo vrsto zelo značilnih po-i_______ y^l Grand me/s ^P^Pp. Downstairs— Write'for HIKE, fully ' lllu^atcd^^^ie Book, "History of RHEUMATISM," with chapter discussing germs of rheumatism, to * TVIXDONA CORPORATION S »wk 7, Atlantic City, N. 1. 9 snetkov iz pomenka med neko gorilo in orangutanom. Mimika obeh opic pri tem pogovoru je tako izrazita, da mora prepričati tudi največjega dmovljiv-ca.. Od druge strani nam je znano, da imajo človeške opice kot najvišje razvita živalska vrsta celo vrsto glasov, ki se odločno razlikujejo med seboj in ki izražajo vedno v isti obliki bolečino, veselje, strah, bes-nost, trmo in druga razpoloženja. Da je s psi nekaj podobnega, ve vsak, ki je imel s temi živalmi kdaj opravka. Živali mačjega rodu predejo, kadar jim je ugodno, zadovoljno godrnjajo in se drgnejo druga mimo druge, kadar si hočejo izraziti medsebojno simpatijo, sikajo v jezi in to sikanje spravi v besnost tudi vsako drugo mačjo žival. Takšnih primerov doživlja človek med domačimi živalmi in živalmi po zooloških vrtovih toliko, kolikor, hoče. Dokazujejo nam, da imajo živali svoje izrazite "govorice," da izražajo z njimi svoje občutke in želje kakor človek s svojimi besedami, le da nima živalski "jezik" čestokrat z jezikom nič opravka. Konji, vel-blodi, antilope, jeleni, cebre izražajo svoje občutke in žeije neredko celo z—zobmi. Človek, ki se malo potrudi, bo prav kmalu razumel vsaj del vsake živalske 'govorice. _______ — BLUE DANUBE — Radio program WJAY Cleveland 6:15 PM «HWBNmmoMnMM INVESTIRAJTE vaše hranilne vloge International posojilnice. Dobite nazaj ves vaš' denar na mesečna odplačila v gotovini. Zglasite se pri Mr. S. D. Rosen, 1026 National City Bank Bldg. i _ tytXcumfictuA ed. / 6y TlaJuntj 7bw*U/L, \ 7 Specialisti, -urSurmaJce. j i tiothiruf beet TžaJciruj J k 'PoutdeA.... Gytilicdledty Jk ! \ for ECONOMY and | SATISFACTION use j Double Tested/Double Action! i irr*baking ! HW POWDER Same Price Today as 44 YeansAqo 25 ounces for 254 I Full Pack ••• No Slack Fiilin^ ki vam bomo prav gotovo po svojih najboljših močeh povrnili! (Le povabite nas). Prav llepa hvala tudi vsem domačim, I to je iz okolice Clevelanda. Naj (omenim mimogrede, da sem j imel pri vsestranski agitaciji za ;to opero in pri predprodaji vstopnic, kot tudi pri prodaji pivskih listkov najboljši uspeh in to takozvani rekord. Vsem ; mojim prijateljem, udeležencem in tudi onim, ki se niso i mogli vsled enega ali drugega vzroka udeležiti, prav iskrena zahvala za zaupanje. Radi želje nekaterih, da bi se ta krasna 'opera ponovila in sicer v slovenščini, upam, da se bo to željo izpolnilo prihodnji Zahvalni dan. Se moram zahvaliti tudi vsem ostalim pevcem in pevkam tako tudi večini članom in članicam kluba št. 27, ker so bili v pretežni večini prav pridni in to vsestransko. Torej, izvršili ste vsi svojo dolžnost in v a-gitaciji je uspeh. (To sem vedno povdarjal). Kar se tiče proste zabave v spodnjih prostorih, je bila izvrstna, samo preogromna udeležba je bila. No, bila je vseeno vsestransko zadovoljnost in živahnost, ne samo do pozne ure, ampak do jutra, ko se je skoraj svitalo, tako da smo skoraj vsi dobili nekak revmatizem ! v nogah ali pa v jeziku, vsi pa v prijazni zavesti, da smo preživeli dan v zadovoljnosti in na ves trud smo popolnoma pozabili. Razen zunanjih gostov je bila najbolj vesela velika skupina pevcev in pevk zbora Soča in zbora Delavec. Tudi naše pridne kuharice in pridni natakarji so vredni izrednega priznanja. Torej, ako slučajno ni bil kdo i do pičice dobro postre-žen, naj nam oprosti, ker to ni bilo storjeno z namenom, še manj pa iz brezbrižnosti, ker imeli smo vsi polne roke dela. A radi lepega uspeha smo vsi pozabili na ves trud. še enkrat prav lepa hvala vsem skupaj, delavcem in udeležencem! A. Jankovich Zahvala dobrotnikom Dne 11. oktobra je bil položen k večnemu počitku Toni Volk, katerega so pomagali pokopati dobri ljudje, njegovi znanci in prijatelji ter sorodniki,/ki so rajnega poznali kot velikega siromaka radi dolge 12 letne bolezni, v kateri je prišel ob vse prihranke, ob društva in še ob prijatelje. Sirota se je celih osem let nahajal v mestni bolnici in tam preminul, bil pokopan po zaslugi kakor zgoraj omenjeno. Za pokop so se zavzele njegove setsrične: Mrs. Jos. in Marija Unetič, ter Mrs. Roman in Anna Maver, s pomočjo njegove brata Franka, ki je iz Pueblo, Colo., poslal v pomoč $15.00. Mrs.! Maver in Unetič so obiskale sledeče rojake, ki so darovali kakor sledi: Po dva dolarja: Mary Miklič, Mally Strumbelj, Toni Roje, Joe Pečjak. Po en dolar so darovalk Mary Zdolšak, N. Milnar, Mr. Skebe, Toni Oven, Mary Noda, Frank Vidmar, Frank Koren, John Ka-stelic, J. Doljak, J. Pekol, F. Laurich, F. Kosec, J. Tomažin, F. Sternad, L. Skoda, neimenovana, F. Jerič, F. Zaviršek, F. Strumbelj, Dr. Župnik, F. J Smrekar, F. Strumbelj, A. Jan-' čigar, J. Roje, J. Sternad, K. j Mandel in L. Roje. • Po 50c: M. Sodja, neimenovana, Mary Kuhelj, E. Serek, F. Dclšak, M. Hegler, L. Jerše, J. Baško, M. Anžlin, F. Zupančič, N. Nahtigal, M. Krajnc, F. Kmet, Mr. Kerner, neimenovana, Frank Jelerčič in Stanley Mahnič. Skupna svota vseh darov znaša $64.00. Za kar se darovalcem prav uljudno zahvaljujejo sestrične Mrs. Maver in Unetič. Nadalje se zahvaljujejo tudi onim ki so dali avtomobile: Joe Unetič, J. Strnad in Frank Sternad ter Mr. Walter-ju. Hvala nosilcem krste, hva- KLJUČI Edina slovenska izdelovalnica ključev in popravlja lnica ključavnic. Zglasite se pri GRDINA'S HARDWARE 6137 St. Clair Avenue ali LADDIE PUYZDAR, 1191 E 61 Street. DOBRA PRILIKA Pošteni in energični možje imajo izvrstno priliko do dobrega zaslužka kot prodajalci električnih predmetov. Zastopniku se da seznam morebitnih kupcev, da jih tem lažje in hitreje o-bišče. Zglasite se med 11. in 12. uro opoldne pri Mandel Hardware 15704 Waterloo Road ill vprašajte za Mr. Jerry Bohinea I SPOMNITE se svojcev v stari domovini, ki bodo hvaležni za vsak najmanjši dar za božične praznike. Denarne pošiljatve odpošljemo i lnkoj na pristojno mesto. Postrežba točna in prijazna. Se priporočamo. Mihaljevick Bros. 6033 St. Clair Ave. ' FRANK ZAKRAJŠEK 1 Slovenski pogrebnih 1105 NORWOOD RD. ENdicott 4735 ( j la vsem ki so ga prišli kropiti in ga spremili k večnemu počitku. | Zahvala za cerkveno opravilo v fari sv. Vida in pogrebnemu zavodu A. Grdina in Sinovi za pomoč, da se je moglo rajnega dostojno z malimi stroški pokopati. Mrs. Anna Maver in Marija Unetič, izražajo zahvalo tudi časopisem, ki so novice in sedanjo zahvalo priobčili brezplačno, želijo, da vsi na rajnega trpina, ki je toliko prestal, o-hranijo blagi in nezabni spomin, pokojan je bil dne 11. oktobra na Calvary pokopališče in položen v grob ki je lastnina DRUŠTVO PRESVETEGA SRCA JEZUSOVEGA Uradniki za leto 1934 so: John Levstik, 646 E. 115 St., predsednik; Anton. Hlaipse, podpredsednik; Leo Novak, 7610 Lockyear Ave., t'ajnik; Andrej; Tekavec, 1023 E. 72 Place, blagajnik; Nadzorni odbor: Frank Komidar, J. Maritinčič in Frank Levstik. Zastopnika za Klub Društev S. N. D.: Anton Zaje in Frank Levstik. Društvo zboruje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. uri popoldne v dvorani št. 1, v Slov. Nar. Domu. KER SE BOM izselil na perutninsko farmo, razprodam po znižani ceni vse knjige tretje povečane izdaje s 76 stranmi za KONZERVIRANJE in IZDELOVANJE raznih PIJAČ ter KOKOšJEREJO Obe knjigi pošljem za samo $.1.00, ali pa eno za 50c, poštnine .prosto, C.O.D. 12c več. Perutninska knjiga tudi vsebuje opis bolezni in zdravljenja ter rejo kokoši od piščanca do nesoče kokoši in dalje z 100 stranmi in slikami. V knjigi za konzerviranje pa pišem zelo obširno o konzerviranju raznega mesa in mesnih produktov v zimskem času in obširno o izdelovanju raznih pijač, vin, okrepčil, pive, žganja po 60c galono, itd. V zalogi tudi imam razne najboljše dišave za kuhanje, po zelo nizkih cenah. Frank Lukancich Box 6, Midway, Pa. ....."" Zavarovalnino proti OGNJU, TATVINI, AVTOMOBILSKIM NESREČAM itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6401 Superior Ave. Pokličite: ENdicott 0718 HEnderson 1218 e družine John Roje, ki se nahaja! v Milwaukee, Wise., kateremu se omenjene tudi zahvaljujejo. _ft DR. L. A. STARCE J Pregled oči in nabava očal« J Ure: 10-12, 2-4, 7-8 j 6411 St. Clair Ave. < FORNEZE \ popravimo ali pa postavimo nove. Delo izvršimo točno in zanesljivo pd zmerni ceni JERRY GLAVAČ Sheet Metal Works and Roofing 1052 Addison Koad. HE. 5779 ----—.—„—---■ .......m Mi imamo samo še par Roper peči, ki so | nekoliko poškodovane in kate« re vrste so prenehali delati. —■ Znižane cene. Odprto ob večerih. — 2053 E. 105 St. Proda se zidano hišo s 4 stanovanji, vse v najboljšem redu. Stanovanja so vsa oddana. Radiant heaterji. Tudi 4 garaže, lepo ospredje. Nahaja se blizu Lake Shore Blvd. $5800 v gotovini, ostalo po 5%. Pokličite GArfield 8790 R. | ALI HODITE KO DELATE! - Potem pa potrebujete ts čevlje, da se znebite bolečin v nogah Ali je vaše delo tako, da morate stati ves dan? Ali morebiti prehodite milje na dan ? Potem vi gotovo trpite bolečine v nogah vsled neudobnih čevljev . . . trudnih, bolečih, srbečih nog. Znebite se teh bolečin z llohn Nu-Matie Cushioned Nail-less čevlji. Imajo fino podlago čistega gumija všitega med /notranjimi in zunanjimi podplati, podlaga, ki obdrži lahkoto, dokler se nosi čevlje. Zračne luknjice J v podlagi preskrbijo za ventilacijo ... ki je potrebna za udobnost nog. Poleg tega, zgotovlje-nost brez žebljev doda k udobnosti in prepreči vsako morebitno poškodbo na nogali radi rahlih žebljev. Te čevlje dobite v različnih vzor čili za moške. Poskusite jih in prepričali se boste kako udobni so. Imamo tudi čevlje za ženske, posebno široke mere, kakor tudi za dečke in deklice. OGRINDEPT. 15333 Waterloo Rd. STRAN 3« EMAivOi 'HA VNOSi K A KO MORETE PRIČAKOVATI OD JE-MALCEV, ČE JE VASA TRGOVINA NEZNANA? Oglašajte! STRAN t 1 n. cLecmW: ! | I Pisana mati i ? i 'S Povest i t X | SPISAL J. F. MALOGRAJSKI | $ i "Bom!" odgovori deklica, da- n si dedovih besed ni povsem ra- t zumela. In ko vidi, da si dedek r briše oči, se tudi njej zalesketa o solza v očeh. t V takih pogovorih sta popol- t noma pozabila na sedanjost. — Njune misli so se bavile le še s d prihodnjostjo, ki sta si jo slika- v la v svoji domišljiji tako svetlo 1 in lepo. Stari Mlakar si je pred- g stavljal v duhu, da objemlje s svojega ljubljenega sina, Anica v pa je mislila na to, kako krasno bo, ko se ji ne bo treba več tre- t fti pred kruto pisano materjo, [ ko bo imela človeka, h kateremu t se bo lahko zatekala, ki jo bo j ljubil, ljubil po očetovsko. ^ Ali iz prijetnih sanj prebudi 1 oba hipoma ropot v veži, in pre- ( den se prav zavesta, se odpro ( vrata in v sobo stopi tista, pred J katero sta imela oba tolik strah. Kakor nevihta je prihrula v hišo Mlakarica. Z obraza ji je ža- < relo in vino je dišalo iz nje. Da- j nes-'torej ni spala, ampak tešila ] si je žejo v gostilni. ] Nekaj časa je molčala. Obsta- j la je sredi sobe, vprla roke v bo- i ke ter dihala kakor bi ne mogla i j priti do sape. Rada bi bila izpre- ; govorila, pa ni mogla. Bila je preveč razburjena. Srd, ki ga je občutila vselej, kadar je vzrla , svojega tasta ali svojo pastorko, je bil zdaj večji, ker ju jej' dobila zopet enkrat skupaj. Ali pri vsem tem ji je polnila neka čudna zadovoljnost srce, ker je imela — tako je vsaj mislila — zopet enkrat vzrok, znašati se. Kakor divja zver na svoj plen, tako je gledala proti Anici, ki je bila kar trda od straha. Ko si je bila malo oddahnila, je začela s hripavim glasom: "Ha, torej že zopet skupaj! Ali ti nisem rekla, deklina ti nemarna, da mi nimaš vedno tičati poleg starega? Saj si že dovolj malopridna, kaj treba, da te uči še on in ti daje potuho! Čakaj, jaz t^ navadim, kaj se pravi ubogati!" In skočila je proti Anici, da bi jo zagrabila. Toda stari Mlakar se sklone pokoncu ter začne tako spretno mahati s svojo debelo palico okrog sebe, da se Mlakarica ne upa zraven. To pa jo je še bolj raztogotilo. Kakor besna je letala semtertja in obsipala svojega bolnega tasta z najgršimi priimki. Ali ta se ni dosti menil za besede, ampak mahal je še naprej s palico ter odbijal od sebe in Anice njene napade. "Ali boš jenjal mahati — starec ti grdi — ali boš jenjal?" je' kričala Mlakarica v svoji onemoglosti. "O, le čakaj, le čakaj. No, če se moj neumni mož tudi še zdaj ne spametuje, če tudi še zdaj ne stori konec vsemu temu! Kolikokrat sem že rekla: če bi le te nadloge ne bilo pri hiši! . . Da tega starca ne vzame že vrag!" Zdaj pa se je tudi stari Mlakar oglasil. Te besede so mu bile preveč. "Kaj, mene naj bi vrag jemal? Ta pride pote, pa še kmalu, nesramnica grda, ti! Le zapomni si to! Ne jaz, ampak ti si nesreča za našo hišo! Ko bi ti ne bila nikoli prestopila praga naše hiše, pa bi bilo vse drugače. Meni ne bi bilo treba obupavati, otrok bi imel to, kar mu gre in moj sin tudi. Tako pa pojde kma lu vse v nič. Kaj misliš, da ne vem, kaj počenjaš in kaj se godi? Težko in malo hodim, a vendar dovolj, da vidim in opazim marsikaj, kar tebi ne more biti ljubo. In še nekaj ti rečem: Sa- - '---r..........'' n mo še enkrat se dotakni tega o- p troka, pa se zgodi nekaj, česar 3 ne pričakuješ. Slabe so moje c oči, toda udarim že še, če v treba . . . Te-le moje palice se ]> boj, to ti rečem! . . " v Starček je bil v duhu svoje v duše užaljen. Predrznost njego- -ve sinahe in ljubezen do otroka, = ki je po nedolžnem toliko trpel, ga je zapeljala, da je govoril o- : strejše, nego je morda namera- r val. - Mlakarica se ni nadejala kaj takega. Njej da bi kdo s palico • pretil ? Ker si ni vedela pomaga- 1 ti drugače, pograbi kos lesa, ki ■ je ležal na klopi ter ga hoče , vreči proti svojemu tastu. V tem . hipu stopi njen mož v hišo. Njei omahne roka, mož pa'pogleda -temno okrog sebe. Vendar reče ( . še dovolj mirno: , "Ali bo že kdaj mir v hiši ?" "Če bo kdaj mir, vprašaš?" odvrne Mlakarica s porogljivim ' • glasom. "Nikdar, ti rečem, do- ' kler bo ta tvoj oče tukaj! če se i le umakneš z doma, pa zvabi o- ■ no-le malopridnico k sebi, da jo . ■ podpihuje zoper tebe in mene. » namesto, da bi jo učil, kaj je ■ starišem dolžna. Vprašam te, si - li mož, ali kaj si, da trpiš kaj - takega? Sram te je lahko, da L se oblačiš kot moški, če nimaš - toliko moči in veljave v hiši, da ' j bi storil temu konec." j Mlakarica je bila prepričana, i- da bodo te besede nekaj zale- - gle in da se bo njen mož zopet - lotil hčere in očeta. Toda bil je • danes nekako čuden. Povesil je , pogled in ne da bi bil črhnil be- 2 sedico, obrnil ji je hrbet ter šel 3 iz sobe. 3 Ona skoči razjarjena za njim. "Kaj, tako me puščaš?" za- • ijove. "Ali hočeš s tem reči 1 morda, da imata onadva prav? 3 No, nič se ne bom čudila, Č6 bo-3 sta poslej še hujša! Kakor sem 1 rekla: še tepena bom tukaj, te- • pena! Saj stari mi je ravnokar e pretil s palico! Ha, ta je lepa! Jaz se potegujem zate, jaz bi te a. rada branila pred zlobnostjo - tvojega starega, ti pa se vedeš e proti meni, kakor bi bila jaz ti- sta, ki te sovražim! Jej, jej, kdo e bi si bil mislil to? Zakaj nisem a pomislila prej, zakaj sem se da-r la zapeljati po prijaznih bese-1- dah? Saj sem slišala to in ono, z pravili so mi marsikaj . . O kako ni je človek vendar neumen! . ." k Ah mladi Mlakar ni bil človek, r ki bi se dalo z zbadanjem kaj o-e praviti pri njem. Ko bi bila njegova žena molčala, bi se bil ne-1- mara zatajil, tako pa stopi pred ei njo, in sicer tako blizu, da je la-hko čutila, kako se trese jeze, j. ter ji v obraz vrže besede: li "Žena — ti si pijana!" e Nji je bilo, kakor bi jo bila za-1! dela strela z jasnega neba. Da jo je mož spoznal, to je bil pre-. hud udarec zanjo. Opoteče se in ;e zgrudi na stopnice in na vso moč začne jokati. Toda Mlakar, L_ ki je svojo ženo že dalje časa o-e pazoval, je vedel, da je to samo komedija in da solze, ki so ji te-kle po licih, ni rodil kes. L. Mlademu Mlakarju se je že L_ nekaj časa čudno godilo. Vedno 3j zopet se je spomnil svoje rajne ie m ———^ r DEAFENED i, hear n Without Ear Drums a New Amplified Acousticon u»osa nowaudltory I path —bone conduction, detouring ear drum IQ and middleear mechanism.You con hearcon- versation from all angles and at greater di»-tance, enjoy radio, talkies, church services. A happy release from present handicaps. Com-1- plete information and Free Booklet "Defeating Deafness" on request, write— • ACOUSTICON " AMPLIFIED HEARING AIDS . 580 FIFTH AVE., NEW YORK. N. Y. žene, spomnil tistega milo pro-sečega njenega pogleda, s katerim se je na smrtni postelji poslavljala od njega. "Niti tega ne zahtevam, da bi se me spominjal č kdaj; kaj bi ti misel name kali- £ la. veselje!" tako je govorila ti- 1 stikrat k njemu. A on je moral, t moral misliti nanjo. Spomin na 1 te besede, ki so bile polne naj- * blažje, najpožrtvovalnejše lju- < bežni, ga je pretresal in mu po- * vzročal v prsih grenko bol. Spo- 1 rnin na te besede mu je vzbujal 1 nekaj kakor kes in to mu ni bilo ; prijetno. Njegova trmoglavost ' se je upirala, protivila tistemu ] opominjevanju . . . Skušal je ■ večkrat s silo zatreti ona čustva, 1 ki so bila v protislovju z njego- : vo naravo. Toda zaman! Pojavila so se mu vedno zopet. In morda je baš zaradi tega včasih le bolj vzdivjal. Hotel je ostati 3am sebi zvest, mislil je, da bo-ie s tem, ako se kaže neusmiljenega proti hčeri in očetu, zadu-lil tudi opomin na rajno ženo. Toda vračalo se je vedno, vračalo s čim dalje večjo močjo. Vračalo se mu je zlasti danes. 3ram ga je bilo, da se je bil dal orejšnji dan tako premagati od jeze. Vedel je, da je govorila neresnico žena in ne hči. In začel je nehote primerjati svojo se-: danjo ženo z rajnico. Čimbolj pa je primerjal, tembolj se mu ie vsiljevalo vprašanje: "Zakaj ' sem jo sovražil ? Bila je tako do-1 bra, tako vdana, tako vredna • ljubezni, zakaj sem jo sovra-i žil?" Izpočetka ni mogel doumeti, ' kako je vendar mogel biti tak ^ proti svoji prvi ženi. Ali polago-~ ma se mu je razbistrilo, domislil se je na to in ono in končno je spoznal, da je bila njegova krat-„ kovidnost kriva vsemu temu. — ~ Bil si je vtepel v glavo, da ga je del oče ob vso srečo, ker mu je bil zabranil, da bi se bil oženil, '' kakor je hotel in zato je sovražil očeta in je sovražil vsiljeno mu ženo. A zdaj ko je začel uvideva-ti, kako prav je slutil njegov oče e uvidevati, koliko več so pri žen-j ski vredne dušne čednosti od telesne lepote, je spoznal tudi, kako krivično je bilo njegovo po-L' stopanje. — Toda priznati to " komu, priznati in ponižati se — * ne nikdar! Raje pogubo nego " ponižanje! . . . 1- q In pustil je doma vse kakor je bilo, ter odšel zopet na polje. r Žena njegova pa je preudarjala t in premišljala, kako bi zabrisa-e la sled, na katerega je bil njen o mož tako nenadoma prišel. Glas g s katerim ji je bil zaklical: "Ti si pijana!" ji je povzročil skrbi. 0 Vedela je, da bi se stvari lahko n zasukale neprijetno zanjo, če bi L_ se mož predrugačil. A ona je ho-tela še dalje uživati, še dalje ži-veti, kakor je živela doslej. Mla-0 karjevega premoženja je bilo še dovolj in ni si želela, da bi ji mož C) ključe pobral od shramb. Skle-nila je torej, da bode poslej bolj previdna. (Dalje prihodnjič) Zahvala J --s Minili so lepo poletni dnevi s čas piknikov in izletov, in na- p stopila je jesen, katere se farmer najbolj veseli. Posebno le- i, tošnja jesen je bila precej na- t klonjena s svojimi darovi in s včasih se je bilo treba kar hitro v obračati, da smo pravočasno po- i) spravili svoje pridelke, .poleg de- s la si pa človek včasih tudi zaže- \ li malo razvedrila, posebno ob r jesenskih in zimskih večerih, o Zato sva bila z mojim soprogom j prav vesela ko je prišla Mrs. Joe g ■ Blatnik z vabilom, da bi se u- c deležih "surprise party," ki bo j . za. Mrs. Joe Skibi, v soboto, 13. 1 . oktobra, v znani Matt Intihar- c [ jevi dvorani v Noble, O. Da pa 1 t ne bovg. pozabila, so nama oblju- 1 i bili, da bodo že prišli z avtom j . po naju. To bo pa še bolje sva < . si mishla. Res sva bila že pri- ] . pravljena ko sta prišla Mr. Pie- ' men in Mrs. Blatnik. Lepo na j . široko se vsedeva v avto pa ha j- ] di na party. Ko prideva v dvo- < rano, ki je bila že polna povab- ] l ljencev, nama zadoni na uho ] I "Surprise". Ker je bila Mrs. Joe Skibi rav- i I no pri vratih, sem že mislila še i . jaz zaupiti surprise, pa vidim, ! j da se nama prav zvito smeje v i j obraz, češ, ali smo vaju spelja- j li. Mislim, da sva oba precej ne-. umno izgledala, ko sva stala kot j i bi naju z vodo polih, toda ni bi-. lo nič časa premišljevati. Mojega sorpoga so obstopili prijatelji, mene pa pograbi hčer- : ^ ka Nettie in se zavrtive po dvorani ob zvokih fine godbe. Nič j ne vem kako sve plesali, ker se mi je zdelo, da se tudi mize in e stene vrtijo ne samo midve. Potem pa pristopi k meni Mrs. Jennie Intihar in mi pripne sre-e brni šopek, ter mi čestita k ^ srebrni poroki, tako prisrčno j kot zna le ona. No, hvala lepa, si mislim, sedaj saj vem kje smo. II Nato so naju povabili k mizi, ki je bila izmed vseh najbolj okra- e šena in obložena. Pred nama pa je bila velika pogača (wedding cake), delo slovenskega peka, ' Mr. Zalarja v Collinwoodu. Čud-^ no se mi je zdelo ko je naenkrat 0 vse utihnilo in glej že se oglasita naši dve najbolj priljubljeni 0 ptičici pevki Jacqueline Perme in Alice Vidmar. Zapeli ste nam ir tri pesmice, eno lepše kot dru-go. Potem ste pa dobili nekje a velik srebrni šopek, pa kaj šo-1- pek, ko je bil skoro večji od de-n klic, ki sta ga nama poklonili z s voščilom, da bi dočakala še zla- to poroko, i- Najlepša hvala vama kot tudi 0 vajinima mamicama Mrs. Per-me in Mrs. Vidmar. Gostje so zasedli svoje prostore, nakar je i- sledila gostija, petje in ples, eno t- lepše od drugega, dokler niso začeh petelini peti in nas opo-® minjati, da se dela dan. Le pre-hitro je minila noč, ki nama bo !j ostala v neizbrisnem spominu do konca življenja in vse to po zaslugi naših prijateljev in pri- jateljic. Da pa gotovo ne bova I pozabila so nama poklonili za £ spomin tri kose pohištva za 1 spalno sobo ki naju bo vedno o- C pominjal na njih velikodušnost. ( Kdor je bil keaaj v takem po- 1 ložaju, le predobro ve, kako ^ težko je najti primernih besedi, s katerimi bi bilo mogoče do- t volj jasno izreči zahvalo vsem £ in vsakemu posebej. V prvi vr- £ sti se zahvaljujeva najinima 1 hčerkama Nettie in Mimi in si- j nu Charleyu, ki so bili glavni organizatorji v tej zaroti. Potem pa Mr. in Mrs. Joe Blatnik, ki sta bila rijih desna roka pri za- ■ devi. Najlepša hvala kuharici 1 Mrs. Cervan, ki je delala čast kuharici. Ni mala stvar speči in • skuhati za tako veliko družino, < ki je štela čez sto članov. Lepa ■ hvala gospodičnam, ki so stregle gostom in sicer: Miss Nettie • Stušek, Miss Helen O'Danovac, ■ Miss Irene Fuezy, Miss Helen - Todrjan, in Mrs. Virginia Blat-L* nik. Prav lepa hvala Mrs. Jennie • Intihar, ki je cel večer pri vratih ■ sprejemala goste in jim pripe- - la šopek, takorekoč vršila je de- > lo stoloravnateljice. Hvala natakarjema Charles - Stušek in Joe Blatnik. Najina ^ najsrčnejša hvala sledečim; ki , so prispevali k nabavi pohištva r. in nas posetih dotični večer: Miss Anna Stušek, Mr. Anton " Perme, Mrs. Jennie Intihar, Mr. t in Mrs. Červan, Mr. in Mrs. John ■ Drenik, Mr. in Mrs. August Sve-tek, tvrdki Anton Grdina in Si- i novi, Mr. in Mrs. Darovec, Mr. - in Mrs. F. Spenko, Mr. in Mrs. - Ant. Gubane, Mr. in Mrs. Marolt 5 Mr. in Mrs. Anton Tekančič, Mr. 6 in Mrs. John Ubic, Mrs. G. Ba-1 lis, Mrs. Anna Skolar, Mr. in - Mrs. Sušnik, Mr. in Mrs. John !• Jager, Sr., Mr. in Mrs. John Ja- - ger Jr., Mr. in Mrs. Tomle, Mr. £ in Mrs. John Filipčič, Mr. in Mrs. ^ Joe Blatnik, Mr. in Mrs. Joe Ski-i bi, Mr. in Mrs. Jaklič, E. 173 St., »• Mr. in Mrs. Prosen, Mr. in Mrs. i Jack Perme, Mr. in Mrs. Ro- - žanc, Mr. in Mrs. Poznič Mr. in a Mrs. Henikman, Mr. in Mrs. 5 Person, Mr. in Mrs. Praznik, a. Mr. in Mrs. Tamko, Mr. in Mrs. - Gelb, Mr. in Mrs. Franzel, Mr. t in Mrs. Plesek, Mr. in Mrs. Joe i- Rabert, Mr. in Mrs. John Ro-d pret, Mr. in Mrs. Skufca, Mr. in 6 Mrs. Feliks Drenik, Mr. in Mrs. a Fink, Mr. in Mrs. Philips, Mr. in 1- Mrs. Aljančič, Mr. in Mrs. Ko-e vačič, Miller Ave., Mr. in Mrs. >- Kovačič, E. 237 St., Mr. in Mrs. Franc Intihar, E. 158 St., Mr. in z Mrs. Matt Intihar, Noble, O., i- Mr. Intihar in družina Collin-wood, Mr. in Mrs. Skok, Mr. in li Mrs. Slokar, Mr. in Mrs. Nemec, > Mr. in Mrs. Kosten, Mr. in Mrs. o Walter, Mr. in Mrs. Bradač, Mr. e Germek, E. 237 St., Miss Anna o Knafelc, Mr. Fr. Spelič, Mrs. A. 0 Gnidovec, Mr. G. Resler Mr. Har >- ry Farrell, Miss M. Beckler, Mr. Scheffing, Mrs. Lukek, Miss Al-o vira Latturell and friend, Mrs. u Skubic, Anna, Marion in Tony o Krai, Mr. in Mrs. Capudja, Mr, i- in Mrs. Branisel, Mrs. Rogel, Mrs. Vučič, Mrs. Krai, E. 239 i St., Stanley Yager, Miss Moži- < na, Miss Julia Zdravje, George Gerry, Fr. Prostor, Miss Molly ] Gnidovec, Charles Kuhel, Anna 5 Bogataj, Jany Jakšič, Art Clark ] Willie Cabana and Bebe. i Hvala godcem Intihar, ki so ' neutrudno igrali najlepše ko- ] made. Še enkrat vsem najpri- i srčnejša zahvala. Potrudila se ' bova pri vsaki priložnosti vam ] izkazati se hvaležna. Anton in Mary Stušek 1245 Ridge Rd., Wickliffe, O. Zahvala Naj se tem potom najsrčneje lepo zahvaliva moji sestri Mrs. John Jappelj in Mrs. John Peterka in vsem prijateljem, ki so nama priredili veselo presenečenje na 24. novembra, 1934. Enako hvala vsem našim prijateljem, ki so vsi skupaj nama kupih tako lepo darilo, to je bil, najsrečnejši dan najinega življenja in nama bo ostal v prijetnem spominu vse ostale dni. — Nisva pričakovala, da imava to-, liko dobrih prijateljev. Torej i-mena so sledeča: Mr. in Mrs. J. Yappelj, Jr., Mr. in Mrs. J. Peterka, Mr. in Mrs. J. Cimper-rnan, Mr. in Mrs. J. Želle, Mr. in ^ Mrs. A. Benčič, Mr. in Mrs. Po-nikvar, Warren, O., Mr. in Mrs. F. Iskra, Mr. in Mrs. F. Štefan- • 1 čič, E. 200 St., Mr. in Mrs. A. Šatej, Mr. in Mrs. R. Tekančič, Mr. in Mrs. A. Kamnik, Mr. in Mrs. J. Oblak, Mr. in Mrs. J. " Polack, Mr. in Mrs. J. Michel, ' Mr. in Mrs. P. Vrtachnik, Mr. in ' Mrs. J. šubelj, E. 68 St., Mr. in Mrs. A. Belle, Mr. in Mrs. Mar-1 tinčič, Mr. in Mrs. J. Wolf, Mrs. 1 Karoline Hity, Mrs. Agnes Likar, družina F. Kuhar, družina • J. Susel, Mr. J. Glavič, družina • Doles. Lepa hvala Mr. in Mrs. Ignac > ----- ■ 1 " ■ -'-:---- Slapnik za rože, ki 8° tak0 leP° okrasile mizo. ,, Še enkrat vsem PfJ aliD hvala za kar je kateri darov za ves trud in delo ter M* ■^ roline Hity za prostor ^ , nie Peterka Jr. ^ V bo. če smo slučajnp * ^ pozabih omeniti, se mu F VreS no tako lepo zahvaljujeva. ^ niči smo se vsi skupaj F po zabavah, ob vsaki pi' vam pa na razpolago P S spoštovanjem pozW vse skupaj w t Mr.mMr^J Buy handkerchi«* with what it savet^ It im't ue^rj <° P>? S*" ""^Sl^fS dentifrice, Liatorine Tooth of Listerine, come, to yon >■>3 '""..our t tow it cleims, beautifies and Pr°,W1 ' erer ft Kives yon tpproiunat'ir V. ,1st*"*, dentifrice.. Buy thing, you need" handkerchiefs aro merely « BUff** to a L il Co. * LISTERINE tooth PA5J6 25^ GAINS IN TWO t*0fj3 COD LIVER OI^V Punishment-No* * ^ daily with vigorous, athie^ , llpp8? i W/^ CO^V^i. M »COCflJl 5 TheCod UwOUThatT^^^^ SE JE ČAS . i Trgovci in obrtniki, še imate čas« ^5 < izberete lepe stenske koledarje. j tere boste podarili za božične pr! ke vašim zvestim odjemalcem v zn , hvaležnosti za naklonjenost. Ma'" ^ \ v obliki koledarja ugodno vpliv0 n J odjemalce, ki raje trgujejo pri j cih, ki se jih od časa do časa nekoj spomnijo. Cene so zmerne. | ENAKOPRAVNOST . 6231 St. Clair Ave. HEnd'^J ' _ ______ _________ ___ _ __ _ _ _____vžšf&i^^ Jjf¥s^BYWAY§ Wor cxtS ME Soke. CUS^ WHEW .the CIVET m£ WfJ% r Sex - * I Waw To Maxkya Mm MM*-TWc HEJ&trs IN Tuts Mtur - MEMV ±*nV , WHo'tL Po SoMrm/H' m|f| (slllr J Mm pif WP1 jjf c IP?|mi1 h "9 8 si i n i|ii> mm 8PI \ tjaflWH 1,1 Hfl 0 1 ttTHnif'H"1 rv WM\ II ' iBi/Jf*T J I? ||!"l (■.-; W/M\ s-^ f I ?FpHlFPlL mm Jli, Ax *■ 11 ..' - „ „ EEiiiiililThl W/m l""f!Wl KV i I'l fl f r ® 1 ll JU m 11 b Jp fffWt^ fPtgrfrry^M^an f ^ D is m i iiif h tfttn i^jjiffsp i j Htijii 11 jm I lilliif im t r % ? r r r i h' J r 11M HlJRIlrffiB *fr Trf*" P* il u ^ I mt^mm^ J § SEZNANITE JAVNOST Z VAŠO TR- iMf GOVINO POTOM Enakopravnosti'