narodsk v f reci Novice izhajajo v Ljubljani Ceravno laž u blato zmiraj korenjak ga postavlja. 9 Naprej! s tim mečem, s kterim Ti bojuješ Premagal bos, Resnice blagoslov ker meč je oštri Tvoj posveti! svete ; Ja ker Ti mater Slavo tak spoštuješ In novo vežo stavljaš slavno njoj, Tak tudi za Te ona vence plete. Slavus Ambidravus Od hišnih vertov t Veči del kmetov, celô tudi kajžarjev ima zra ven hiše al dvoriša vertic, ki je zasajen s sadnim drevjem. Hvale in posnemanja vredna jeta navada okoli hiš verte imeti. Al kakošni so vecidel ti vertje! v kakošnem stanu je toto drevje! Vse rase križem, brez reda stojédre vesa, vecidel tako tesno eno pri drugem, da le verhe zamore obsejati sonce, pod drevesom pa je leto za letom senca in temota. Al je čuda 5 da tako drevje ne more dobrega in lepega sadja do našati, in da tako zemljiše, prokleto v vedno temô ne more roditi druzega sada, kot tacega 5 uu uiuii/ juuiu uiufir^fl saua , nut latica « ni ou sôvi enak boji sončne svitlobe! Namesto drevja z "i • • 1 v j • • 1 t m m § 1 • v A 1 5 ne vega, čverstega drevja? Gorjé mladim drevescem ki pridejo v tak špital! Ne hrane, ne zraka, n-sonca, ne prostora ne bojo imele; njih stariši to varši, sami vsi izstradani in gladni, jim bojo jemali vse 5 In cesar za veselo rast potrebujejo. namést lepega dobička k o I i k š e n in kak o sen je pridelk v tacih vertih! Bog se usmili! Mervica slabega sadja gor nadrevesu, in komaj za pest trave pod drevesom. Je I bi se pa ne dalo pomagati takim revnim vertom ? Da ! če ima gospodar resno voljo za zbolj sanje zanemarjenega verta, in če ravná takole : 1. Pervo je, da se posekajo vse pokvéke in na pol suhe ali starosti medle drevesa; za tako šaro ni škode , dobiček pa velik , ako pridejo druge dre vesa na njih mesto. 2. Razun teh mora v pregostem vertu se še toliko druzih drevés iztrebiti, da ostalo drevje za more svoje krone razširjevati, brez da bi se dotaknite bližnjih drevés. Med kronami dvéh drevés mora vselej toliko prostora biti, da sončni žarki zamo rejo od vsih strani do zemlje. Več dobička dá eno zdravo drevó, kot deset zatuhlih. 3. Gospodar naj dalje skerbi, da sčasoma pridejo vse drevesa lepo v versto. Mahoma se scer ne da to storiti, ker stařeji in žlahnejši drevesa se ne dajo brez škode presajati. Te naj tedaj osta nejo 5 kjer so, za nove pa naj se zaznamovajome sta lepo v ver s tah. 4. Vert naj se, kakor globoko more, preko pije; kjer lahko gré, se zná tudi preorati se ve 5 brez da bi se korenine drevés oškodovale. 5. Ako gospodar vert preorje, naj naredi za novo drevje prav velike jame i v ktere ki se nameće dobre zemlje, kadar se drevje sadi. naj se 6. Će se vert spet s travo zarase in se neko lepimi košatimi kronami, kaj vidiš? — suhe z ma- liko let ne preorje, naj se vsako leto saj okoli hom obrašene rogovile! Žemlja na tacih vertih, drevesa okoplje, da mokrota in zrak bolje moreta ker je lemež že veliko veliko let ni razgernul in je podnebni zrak ni navdal rodovitnosti, 5 vsa izpita, brez je ze moč i. vsa preprežena s korenínami Da bi se ji kadaj gnojilo, ni misliti; še tista mer do korenin. 7. Veje ostalih drevés naj se od zgor doli en malo porežejo, da rastejo bolj na široko. vica listja, ki odpade jeseni, da bi zemljo pogno cal se pograbi berž ali za steljo ali za In čeravno vsak dan pred nosom, obi jila enmalo pićo živine. rajo vendar spomladi in jeseni go s en ce drevje brez da bi nekteri gospodarji kaj druzega storili kakor da s pipo v ustih drevó ogledujejo in se ču dijo rekoč: „dête mercesa na drevji! Kdor bo tako délai, se bo v kratkem prepri da je za svoj dobiček dělal. (Iz »Tvdennika«.) 5 Kaj cement Navadna z apnam in peskam napravljena mavta 9 ta kaj je letos spet tega sentanega se na zraku uterdi, kar je sploh znano. To se pa ne zgodi na vlažnih krajih ali u vodi. Ker je pa za sta vit ve pri vodi sila važno Recite: al ni taka vecidel? Al niso hišnivertje vecidel bolnišnicam (špitalom) podobni, kjer je in potrebno, da zidarsko vezilo vec pokvék, hiravcov in bolnikov, to je 5 mavta se kot zdra- tudi uterdi in terdo ostane, navadna mavta pa 102 za to ni ugodna, so ljudjé že davnej iskali in tudi najdli snovo (Material) 9 ktera bi to lastnost imela. Ta snova se imenuje tras ali taras. Je kamen, ki nahaja posebno na Nemškim poleg reke Rajna. Glavni obstojní deli njegovi so křemenová kislína, apno in ilovca. Ako se tras u stopah na droben prahzmelje, vodo zmeša, dáizverstno nepokončljivo so z apnam m mavto, ktera pod vodo se uterdi. Zacelí tedaj tras za mavto pri stavba h poleg vodára biti, ter ga vodno mavto ali cement (to je, vot) imenujejo. To je naravni cement. Nedavno so pa začeli druge enake mesa nice napravljati, ktere bi lastnosti naravniga ce menta imele. Tako so navadni apnéni mavti še ne koliko nepogašeniga apna, zdrobljeniga kremenaali kresavnika pridavali. Na prodaj se dobiva tako imenovani roman Grobanje hmelja. v Ce v vec kot dvé leti starem hmeljniku kak štor pogine, se pleše z grebenicami zapolnijo, kar se takole zgodi: Ob ćasu postavljanja kolovsetudi na pražen kraj kol postavi. Ob ovezovanju hmelja naj pusti delavec pri treh okoli pleše stojećih štoréh po eno mladiko vec kot drugod, namreč nar daljši na tléh ležati. Ka dar te tri mladike toliko dolgo odženejo, da do praznega kola in še nekoliko ■ sezejo od čega stora do praznega kola 8 pavcov globoka grapa napravi, mladikam od tal tako dalječ, kar jih pod zemh pride y perje poščiplje, jih v grape položí zaspe, zahodí in veršiče h kolu priveže Take grebenice rodijo že pervo leto, obilo ko ) leto od starih štorov od 9 renik napravijo m drug ski cement, kteriga nar več rabijo, ki večidel iz tov se rezane se same dobro obnasajo. Prevelike med prostore je treba znovega s sadikami zasaditi mesto dražega in zamudnega okopavanja hmelj apna in kremena obstoji. Na Laškim napravljajo cement iz tam obilne sperstenine — pucolanska pèrst imenovane ki je jako imenitna za vodno mavto. Ángleži so sledeči cement iznajdli, kteriga znajo preorati. Zato delo se ima pa dřevo posebne naredbe (Dalj sledi.") zadevah poslov (Dalje.) po več mestih, kakor u Hamburgu pogostoma ra bijo Se hujsi je pa za tako deklè, ktero v mesto pridši prec v pošteni hiši službe ne dobi in nesrečno kakšni ter jako hvalijo. Napravi se takole: Vzame se po vagi 30 delov dobro spraniga in žvodnići v kremplje pade. Take babure, kterih je po presejaniga peska, 70 delov u prah razmletiga mestih dokaj, oderajo ubogo z mestom celo neznano de beliga apnjenikain 3 dele zmlete svinčene klè, goljufajo revše za njegove krajcarje, in dostikrat o;l adi ne. Vse to se prav zmesa in pridene se na O . V â /I 1 9 m Y • jo ko dušné prodajavke s sladkimi besedami pre cent take mešanice 10 funtov lanéniga olja, govorijo, ako je deklè zalo, da začne s svojo lepotoba- rantati, ali v kakošno službo stopiti, kjer duša in telo pod zlo gréste. Res je , da je že marsiktero zalo kmečko deklè po ti grešni poti h kakošni imenitnosti prišlo in v mestu go je še treba, da ti ktero se pred pol ure prekuha. Preden se tak cement rabi _ sti deli zidovja, ktere ima cement vkup votiti, se z lanenim oljem namažejo tem cementam se dajo tudi vlažne stene spodinja postalo; zatorej tudi sto in sto druzih mika po ali mokri zidovi, ktere salnitar razjeda 5 pre vleči in pokriti. Převleká naj je četert pavca de bela; kmalo postane tako terda, da od salniterja ni duha ne sluha. Dan današnji se mnogo sort cementa in pod raznimi imeni prodaja; pa po imenih se ni treba ravnati, ker vsak gospodar zamore — po zgorej cement ali vodno mavto si ravno ti poti hoditi, ako ravno stoterim spodleti ! Po tem ovinku, v kterem smo vidili, da se dosto ženskih poslov v mestih že pogubi, preden v službo stopijo. se vernemo k napakam nazaj, ki v službah pokvarjajo posle zlasti ženskega spola. Ti or ospodinja ! ki se pri svojih prijatlicah pritožu podanim předpisu sam napraviti. jes da te tvoj posel goljufa , kadar ga na terg pošiljaš y Poduk hmeljoreji in da ti skrive jedila iz hrama krade, ker ti stradati in o nar hujši zimi v merzli kamrici pod slabo odejo spati mora, da se te male ure, ktere mu za počitek privo- V • V sis (Dalje.) , komaj ogreti zamore, med tem ko tvoj pès ali mačka nar boljši grizljeje od tvoje mize dobivata in noč in dan Kakor hitro odrasliki spet na stranéh odga njajo, se zacne obiranje perja pri peći ali cio na tvoji postelji pocivata in lenobo pa-seta — pověj: kdo je po tem takem vzrok, da se nar boljši posel v tvoji službi pokvari in spridi? ako ma ? to je 5 perje vsih mladík se od tal 2 čevlja visoko okoljšine ne pripuste ali će ga som tvojo hišo zapustil. je sram, da pred ča obere, marljivo varovaje, da se mladík nič ne od lomi. Dva čevlja od tal rodi že hmelj. Od zdej do pobiranja hmelja ni vec druzega delà v hmeljniku, razun da se od vetra poderti koli In ti or ospodinja! ki svojega posla za nar manjši pregrešek ali nerodnost z nar hujšimi in sirovšimi besedami psuješ, ali ga cio silovito napadaš, da mu ni mo- ti 01 goče več ko kakih 14 dni pri tebi ostati jeli \JL Vil* ▼ 11UIVIJ I1IUU ^ A V* &J. VA t» VU f v 1/1 U JJVU-V>I il XV VII C » XV* sopet postavijo, in če mladice na kakem kolu doli tega že navajena, in zaslužka ti tudi ni trebaplačevati 1 V • • • • 1 1 • • i • • t it Hl 1 1 i i « /v n a !> w a/^aI I il a r« A rv rv nn if * rw f tt/\i t h wi y zderčijo, jih vzdigniti in privezati. Malo pred obiro hmelja popadli koli se ne postavljajo več pokonci privežejo se na bližnje kole s slamnato povozo. 5 Hmeljove mladike dobra jéd. Spomladi, ko se hmeljovi štori odgrinjajo se pokaže veliko odraslikov, enacih krompirjevim ci mam. Te cime, dokler so še bele, dajo kuhane in ker je vsak posel vesel, da še zdrav iz tvojih krem pljev pride in raji svoje kervavo zaslužene krajcarje ti na vesti pustí. Nazadnje že več posla ne dobiš, ker se le še kakošno iz kmetov v mesto na limance tistih babúr, ktere pripeljejo, dvajsetico dobi- te vsak kot vraga boji; se zgubivši deklè se bo za vsacega posla 5 ki ti ga vajo y vjelo in o sili v tvojo službo stopilo. In 5 se ubogljivega gospodinja! se pritožuješ, da opornega in nepošla imaš, ki ti vse nasproti delà, res si z oljem in jesihom zabeljene, prijetno jéd zôve hmeljeva solata. Nekteri pa jih več ob- milovanja vredna, ako ne veš od kod ta opornost pride! rajtajo, ako so napravljene kot špargeíjni. Pazi pazi le bolj na svojega m o za in posla: znabiti da 103 oe bode teško zapaziti: od kod in zakaj. Se vé, dekla se pod imenom Sur ja častěno bilo, to poterdi toliko last- obnaša za gospodinjo, ako glavarja hiše v žaklju ima. nih imén na rimskoslovenskih kamnih: Surus, Suria- In ti gospodinja! v tvoji hiši ni daha ne sluha do- nus, Sura, Surella, ktera v latinsko prestavljena se brega gospodarstva, vse gré narobe ; pa vendar čez druge najdejo v imenih Aurellianus, Aurora, Aure Ha *). ljudi vedno jezik brusiš in jih priča posla hudo oprav- lodička Surja je imela več priimen, med kterimi ljaš in obrekujes, da se pošten posel sramuje te dalje je vendar dvanajst nar imenitniših. Tako na přiklad se das j|J 14 J III Vf 1/1 V n UJ VU A Vf iJ V vu VV u J/ Vk; V v« lil Vij \/ w v VI ^ lj V ^ w * w — ^ ^ • %J * ■■■ ^ a am v ml M ^ m m %m poslušati! Zakaj nek se serdis in togotiš, ako tvoj po- je velela: Aditja perva stvar (prima creatura sel včasih drugi keršenei kaj od tvojega hišovanja Urlicht) in po tem priimenu so obljubile imena pri sta pové, ker le skuša tebe gospodinjo — posnemovati rih Sloveneih Adiatullus 2 ktera večkrat na kam in opravljati se le od tebe ući! nih najdemo, potem Arka, to je, jarko sol nee 9 nar In ti gospodinja! ki brez hišnega prijatla živetine imenitnise priime pa je bilo Mitra, kar po imenoslovju moreš, se čudiš, da ljudjé to vedó in te zato opravljajo, pomeni solnee in prijatel. in vendar si svojo keršenco za povernico svoje skřiv Pri Parziancih se je častje Mi tra ta posebno izo nosti izvolila; kako zamoreš le misliti, da bo ona > î ki vé brazilo pozneje so se skrivnosti v njega častje vpeljale 9 sebi nič nas peljalo, da zamolčati in bi hotli o njih tukej govoriti; —kteri se hoče bolje v njih vse tvoje malopridne skrivnosti, le po pervem prepiru s ktere so dovelj smesue bile. Predaljec bi taboj še mol ča la, ker ti sama skrivati ne mores. podučiti, naj bere izverstno delo: „Mythrasgehei m ill UC 111U1 tn. ť , «"J * '"'VI UHIJ uviu. j i II i u o (i, v II v i III In ti gospodar! kteremu noben pripomoček predrag nisse von Seli". Učeni so mislili, da je Mitra iz _ _ . . . . « • • t t V t i î v . « «à m «m v • ^ ^ m in preslab ni, da bi svoje hotljive namene dosegel j virni parsicko solnčno častje, ali to ni res. Učeni Mei ti si svojega strežeta že tako dobro izuril, da ti v vsih ners je v svojem spisu: „de variis Persarum religio lakih rečéh le predobro postreže in tvoje vošila skorej nis conversationibus" dokazal, da častenje Mitrata v prekosí; — ti se čudiš, da on s tabo že ko s tovaršem Perzii ni pred Aleksandrom velikim vpeljano bilo, in da ravna in vsakibart tudi svoj delež imeti hoče ! Ali nisi njegove skrivnosti niso ne v Perzii nastale, ne ondi tistemu lovcu enak, kteri je sokola navadil Igolobe lo- vpeljane bile. viti 9 in ki je po dokončanem lovu mu tudi golobovo be Tudi to je laz, kar so neki učeni terdili, da so dro privošil ! Mnogo izgledov bi lahko še omenili, pokazati pot, iz ktere saj deloma spacenost poslov izvira ; da v se vec odkrivati, ker smo prepričani izgledi močno podpirajo resnico našega mnenja kah poslov. (Konec sledi.) Mitratovo častenje Rimljani v Norikum in Panonio přinesli. Oni so že njegovo častenje v Noriku najšli in ali čmu rimski pisatelji so v noričkem Bele nu (Belbogu) spo-že omenjeni znali ravnoličnost s častjem Mi tro vim. Saj so isti o napa- Rimljani, kakor Plutarh (Pomp. tom,. III. pag. 454.) , to častenje še komaj ob času Pompeja v Rimu gu Síarozgodovinski pomenki t D. I. M. (Deo invicto Mithrae") IN. HONOREM. DOMVS. DIVIN. EPIVS. ARIMINENSIS. FILIVS. (Eichhorns Beitr. II. 74.) Razlozil Davoriti Terstenjak. terdi vpeljali, kteri je to véro v mali Azii, ko je ciličke sare (Pirate) pobojeval, pervokrat spoznal. Iz predstojećega napisa se vidi, kakor se tudi na drugih kamnih na Stajerskem in Koroškem večkrat po- solncu najde, da je okoli starega Vi- svecenje bogu runa, kjer je po Eichhornu kamen najden bil, tempel Mitratov stal. V rega ni nobeno poseben čast bogu solnčnemu i kte drugo (Iz rokopisa: »Kdo so bili Noričani in Panonci, Kelti ali Slovenci?«) venskih ko božanstvo premagati moglo, in ki je odtod priime i n v i c t u s (nepremagan, nepremagljiv) imel, tème se tudi najde na kamnih rimskoslo- învictus Deus Chartus" kakor bog Indicko in parzičko basnoslovje (mythus) je obojno iz (Cart nepremagljiv bog 9 Crt), ker tudi njega ni 55 mogoče preovladati * ednega stébla zrastlo. Pozneje sta se ločila v dvé v ej i in v čast svetlih svetih nebés (in honorem domus z nasprotnim listjem in sadjem. Indická veja je zra- divini) je Epi Ariminenski ti spomenik postaviti dal. Po véri starih Slovencov še dnešnji radi molijo: stla v naturo in zemljo, in zato je indicko basno slovje častje nature (kult nature), parzičko pa je „Svetli Bog nam pomagaj in njegova sveta nebesa", segnulo v nebesa, in torej je parzičko basnoslovje Cudovitno je, da se na tem napisu najde imé Arimi- castjeluči, častje svetlobe (kult luči, kult svet n ens is. Ahriman je bil Perziancom to, kar sever-Slavenski narod je gotovo pred tem ločenjem nim Slovencom Cernobog. Imé parzičkega Ari m ana lobe). iz srednje Azie se v Europo preselil, ker se v slaven v se najdemo na drugem kamnu sicer malo po latinski skem basnoslovji razun in d i čkih življev tudi čisti par- obliki popačeno Ariom a nu s Terti fil. (Ankershofen Gesch. zički najdejo — mythicko protislovje od svet- v. Kàrnt. F. 574J že v svojem prejšnem lobe in tème. Zato piše učeni Rosenkranz (Naturre ligionlX.): „Was die historische Stelluns: betrilft, mogio Augusto Sacrum" sem dokazal > sostavku „Jarda je pri sever- nih Slavjanih bilo solnčno častje v običaju, in da je echeint mir die slavische Religion als Dienst des Lích- narvišje božanstvo svetlobe imelo priime S vet o vit so r tes die nâchste bentt Beziehung auf die parsische zu ha- to je: invietus Deus My thras. 9 in visokoučeni nepristrani Jakob Grimm (Deu (Dalje sledí.) Novičar iz slovenskih krajev Celja. tsche Myth. pag. 549): „Einen durchdringendenidealischen Unterschied zwischen gutem und bosem Geiste kennt die deutshe Gôtterlehre nicht. Der slavische Glaube lz Celja. Novica, ktero smo lani kot go v o r ieo etellteinen weissen und schwarzen Gott aus Bel bog naznanili, namreč da je cesarska vlada Novoceljsko und Cernobog". Tudi Šafařík (Geschichte der slav. grajšino bila nakupila, vojaško izrejališće ondi napraviti, Spr. ti. Lit. pag. 18) je to spoznal, in pa verli poljski zgo- se je letos vřes ni čila. Lepo poslopje in 48 oralov dovinoslovec Naruszewicz (Hist, narod. polsk. II. 26). okoljnega zemljiša je za 124,000 gold. lastnína derža- V indickém basnoslovju je bilo solncu božja čast vina postalo. Ker pa nakupljeno poslopje, akoravno ve- ekazana, ki je bilo kakor varh nebeški moljeno (Vollmer liko in prostorno, kakoršno je zdaj, vendar ni popol