Učni uačrt za srbobrvaščino na slovenskih osnovnih šolah. Smoter: Učenci naj srbskohrvatsko besedilo v ciriiici in latinici izurjeno in zaaesijivo čitajo in pišejo in pri branju pravilno naglašajo. Poznajo naj razliko ined siovenskim in srbskohrvatskim glasoslovjem. pravopisjem, oblikoslovjem in stavkoslovjem. Ustno in pismeno aaj se praviiao izražajo o zadevah vsakdanjega življenja. Usposobijo naj se za splošno uiaevanje srbskohrvatske knjige (literafure). 0 p o m n j a: Zaradi lažjega umevanja in sličnosti s slovenščino naj se od tretjega do vključao petega razreda dosledno aporablja ekavščina. V višjih letnikih pa je treba z ozirom na hrvatsko književnost in srbske narodne pesmi učence seznauiti tudi z ijekavščino. III. ŠOLSKO LETO. 1 tedenska učna ura, na šolsko leto niibližno 30 ur. Prva srbska ali hrvatska čitanka.: Citanje ia pisanje malih in velikih cirilskih črk na podlagi stenskega abecednika in pisanih in tiskanih vaj v Prvi srbskohrvatski čitanki. Učenci naj se ziasti vadijo izgovarjati črke, ki jih slovenščina nima (č, i) dž). Učitelj pojasnuje beseue in izraze s pomočjo tolmača v či^anki. IV. ŠOLSKO LETO. 2 tedenski tični uri, na leto približno 60 ur. Prva srbska ali hrvatska či.anka. Učenci naj se nadalje urijo v branju in pisaaju ciriiice na podlagi učne knjlge. I "aziti je na to, da pri pisanju ne mešajo iatinskih in cirilskih črk. Uvesti jili je v urnevanje naglasnih znarnenj. Vadijo naj se nadalje v izgovarjavi črk č, ^ in dž. Pojasnujejo pri berilnih vajah besede in izrazi s pomočjo tolmača in pridejanega rečnika. Prinierjajo aaj se oblike srbskoIirvatskih besed s podobao se glasečimi slovenskirai (konac — konec, muž — mož, vuna — volna, kotao — kotel, vo — vol itd.). Posarnezni odstavki in kratka berila — zlasti pesmi — se ače na painet in se predavajo. Berila v latinici se prepisujejo v cirilico, vadi naj se tudi kratek narek v cirilici. Pisane cirilske vaje naj učenci ined sabo zaraenjavajo, da se vadijo v branju tujih rokopisov. Na učiteijevo vprašanje odgovarjajo učenci z besedami v berilu. Učence je seznaniti z najnavadnejšimi izrazi iz vsakdanjega življenja. Posebno naj se vadi štetje in izrazi za časovne razmere. Na leto osem šolskih nalog. V. ŠOLSKO LETO. 2 tedenski ačni uri, na leto približno 60 ur. Druga srbska aii hrvatska čitanka. Jezikovna vadnlca. Čitanje in pisanje kakor na prejšnji stopnji, samo da se zahteva čim dalje več, ziasti naj se goji pravilno nagiaševanje. O tera je podati učencem najumevnejša pravila na teinelja »Uvoda« v Prvi srbskl ali hrvatski čitanki. Učenci naj pišejo po nareku in se vadijo brati tuje cirilske roi_opise, n. pr. dopisnice. Betila v latinici naj se nadalje prepisujejo v cirilico in obratno, pri čenier je paziti, da učenci obojo abecedo strogo ločijo. Ustno in pismeno naj prevajajo, kar so čitali, v slovenščino, a kratke slovenske sestavke v srbphrvaščino. Pri tem jih je opozoriti, kam se stavijo v srbohrvaščini naslonjenke (poniožni glagol in osebni zaimki). Berilno vsebino pripovedujejo tako, da jim učiteljnekoliko pomaga. Vzorna berila v nevezani besedi in pesmi naj se učijo na pamet in aaj jih predavajo. Brez sistematike ie s pomočjo beril. naj se seznanjajo s srbskohrvatskim glasoslovjem in pravonisjem; pri tem se je ozirati na prilikovanje (asiniilacijo) in izpadanje fsudac — suca, gostba = gozba itd.) soglasnikov (Prim.: Breznik, Slovenska slovnica, §§ 63.—69, Maretič, Hrvatska ili srbska gramatika, §§ 16.—33.). * Knjijga je v rokioipisu gotova ,in izide do prioeitika šolskaga lata 1921/22. Anketa, ki je sestarvlMa to kiijiffo, s*stavlja sedaj tudi ostaile >l_ii.i_e. Na podiagi takih vaj naj se primer]a slovenskahistorična pisava s srbskohrvatsko fonetično pisavo. Učence je seznaniti s skianjo samostainika. pridevnika, zairnka in števnika in s sprego glagola v se..ianjern, pretekleni in pnliodnjem času, kolikor se to razlikuje od slovenskega oblikoslovja. Praklične govorne vaje na tenielju Jezikovne /adnice. Osem šoiskih nalog. VI. ŠOLSKO LETO. 2 tedenski učni ari, na šolsko leto približno 60 ur. Druga srbska all iirvatska čitanka. Jezikovna vadnica. Branje in pisanje kakor na prejšnji stopnji. To, kar so čitaii, naj ustno iu pismeao prevajajo v slovenščino in slovenska berila v srbohrvaščino; pri tem naj pazijo aa praviiao nameščanje naslonjenk (.eakiitik;. Vsebino beril naj pripovedujejo saaiostojno. Upozarjati jili je na jezikovne obrate (rečenice, iraze), ki naj si jih zapomnijo. Slovniška tvarina se utrjuje m razširja, zlasii se doda sprega v lmperfektu, aorisiu in futuru 11., nauk o rabi insrrumentaia brez predioga, e prediogih, ki zahtevajo drugačen skion kakor v slovenščini, ia o meajavi ia skakanju akcenta (Frim. »Uvod« v Prvi srbski aii hrvatski čitanki). Praktičae govorne vaje na temelju Jezikovae vadnice, obravnavaniii berii in stenskih tabel. Pisina in preprosti posiovni sestavki. Citanje tujih ciriiskih rokopisov. Za domačo vajo naj čitajo samostojna dela iz šoiarske knjižnice. Osem šolskih nalog. VII. ŠOLSKO LETO. 2 tedenski učni uri, na leto pribiižno 60 ur. , Tretja srbska ali hrvatska čitanka. Primerna slovnica srbskega ali brvat- skega jezika (origiualna). Učence je seznaniti tudi z ijekavščlno, čitajo naj torej poleg drugih beril tudi spise hrvatskih pisateijev in srbske narodne pesmi v originalnern pravopisu. Vsebino prebranih beril jiaj samostojno podavajo. Prevajajo naj tadi težje spise v slovetiščiao in obratno. Pri obravnavi berii naj se ozira tudi na skladnjo in debloslovje. S pomočjo priročaega rečnika * naj se pri šoiskem in doaiačem čitanju izpisujejo neznane besede, da si s tem pridotoe potrebni besedni zaklad. Vadijo se nadalje v pravopisju in pravilnem naglaševanju. Praktične govorne vaje. Splsje: opisi, razprave, pisma in poslovni sestavki. Citajo naj tuje rokopise. Za domače vaje čitanje samostojnih del. Oseni šolskih nalog. VIII. ŠOLSKO LETO. 2 tedenski uri, na šolsko leto prlbližno 60 ur. Tretja srbska ali hrvatska čitanka. Slovnica kakor na piejšoji stopnji. Branje in prevajanje kakor na prejšnji stopnji. Poieg čitanke naj se poizkusi tudi razredno branje sainostojnih literarnih del. O pisateljih, zastopanih v čitanki, naj se podajajo na podlagi dodatka v knjigi kratki življenjepisni in literarni obrisi. Neznane besede se nadalje izpisujejo in memorirajo. Pri obravnavi beril na] se razpravlja tudi o synonymaih pomenlh besed in o besednih obratih (frazah, rečenicah), lastnih srbohrvaščini. Ponovilo In uporaba slovniških pravil. Za govorne vaje naj se porabi tudi računstvo. Učenci naj predavajo o vsebini domačega Ctiva. Spisje: obnove, razprave, pisma in poslovni sestavki. Čitanje tujih rokopisov. Za domače vaje čitanje samostojnih del. Osem šolskih nalog. 0 p o m n j a: Dčitelji srbohrvaščine v Ljubljani (eventualno v drugih mestih iii središčih), ki imajo opraviti edino z jezikovnim poukom, naj se razbremene glede klasifikacije. da jo opravijo le dvakrat na leto, ker bi jim štirikratno razredovanje vzelo preveč časa, kar bi bilo pouku na kvar. Izjemoma naj se zanje doJoči le štiri šolske naloge, namesto osmih, in sicer iz istega vzroka. V I. jubljani, dne 8. iebr. 1921. J. Levec. * Rečjiik za šollsko potrabo sestaMija pr.f. dir. R. Mo8e.