Razne novice. Duhovnlške spremembe. Na novo nastavljeni so gospodje semenišld duhovniki kot kaplani: M. Krajno v SrediŠču, F. Slana pri Sv. Lenartu v Slov. gor., Mihael Umek v Vuzenioi, A. Veranič kot drugi ka- plan pri Sv. Petru pri Radgopi, M. Verzelak v Jarenini, P. Zivortnik v St. Ilju v Slov. gor. Prestavljeni so naslednji gospodje kaplani: F. Lorbek iz Male Nedelje na PilStanj, Vladimir Cepuder iz Ka^ele v Dramlje, A. Lassbah'er iz Dramelj na ViK)em, Mihael Golob iz St. Ilja k Novicerkvi, J. Kavčič od Sv. Benedikta v Slov. gor. k Sv. Juriju ob juž. žel., Peter Pavlič od Sv. L&narta k Sv. Benediktu v Slov. gor., M. Agrež iz Koprivnice k Mariji Snežni, J. Cvetko iz Solčave v Koprivnico, ^lanez Luskar z Belih Vod kot prvi kaplan k Sv. Petru pri Radgoni, A. Kuhar iz Središča v Solčavo, J. Topolnik z Vidma li Kapeli. — Za župnijo v Artiče je prezentiran č. g. Anton BolkoviS. Imeuovanje. Pisarniški oficijant L. Kurpik pri mariborskem okrožnem sodišfeu je imenovap asistentom v Celovcu. Iz odvetniške slažbe. Gospod dr. Josip Leskovar, odvetnik v Marifiora se praseli s 1. avgnstom t. 1. s svojo pisarno iz Gosposke tlice št. 15. na Grajski trg v hišo g. Sepeca, I. nadstroje. * Oselma vest. Naš štajerski rojak g. sodnik Jos. Lenart je prestavllen iz Kranjske gore v Skofjo Loko. * Dijakl na ,,Kat. shodu jugoslo^apske mladine". Pozivljamo tem potom vse naše dijake brez razlike Studij, ki se nameravajo udeležiti ,,Kat. shoda iiigoslovanske mladine" in reflektirajo na to,, da jim preskrbi pripravljalni odbor prenočišča ip obede, da se mu zglase najkasneje do 31,. julija 1. 1. Z\adostuje dopispica. Naslov: Pripravljalni odbor za ,,Kat shod jugoslovanske mladine, Ljubljapa, KatoliŠka tiskarna, III. nadstropje. Pripravljalni odbor jim pošlje potem posebne zglaševalne pole. Dijaki naj se torej ne zglasujejo potom župnijskih zaupnikov, ampak samostoino. Župnijske zglaševalne pole so odmerjene sarao za zadnja dva dneva, dij,aštvo mora bit! pa v Ljnbljaini 'že v fcetrtek, dne 24. avgusta, Dijake-pevce prosimo, da se zglase takoj po dopisnicah ,,,Slov. glasbenemu društ.ViU Ljubljana" (Ljubljana, Frančiškanska ulica) z navedbo svojega glasu. Društvo jim pošlje pote za sy. mašo ip druge skladbe, — DijaŠki odsek pripravIjalnega odbora. Katoliški shod jugoslovapske mladine. Za nedeljo dne 27. avgusta bo vozil iz Maribora do Ljubljane, če se priglasi zadostno število mož in mladeničev, poseben vlak. Sprejemal bo udeležence od Maridora do Trbavlj. Kdor se ho6e udeležiti ljubljanskega slavlja, naj to nemudoma javi S. K. S. Z. v Mariboru, da se bo vse potrebno ukrepilo radi posebnega vlaka. Stajerski pododbor S. D. Z. Radi ,Jjubljanskih 'ctoi" je moral spremeniti štajerski podddbor S. D. Z. svoj program sledeče: dne 30. julija Sv. Trojica v Halozah in Slovenjgradec, dne 6. aygi.ista Sv. Lenart in Trbovlje, dne 13. avgusta Gornjigrad, dne 15. avgusta Ptuj in dne 20. avgusta občni zborV Celju. Prir&ditev v Konjicah dne "30. julija odpade. Slavna društva se naj blagotiotno ozirajo na paše datume, da ne bo pepotrebne konkurence. Mizarji pozor! V Gradcu so hoteli socialni demokratje vreiSi poštene mizarje na cesto, samo zato, ker so drugega mišljenja. Ta grda nakana se jim pa ni posrečila. Danes so oni sami na cesti. Mojstri, \i rabijo delavce, jili ne marajo. Veliko jih je že zapustilo Gradec, Zmaga naša bo popolna, ako nam prlde na pomoč še nekaj delavnih mo6i, Vabimo vas v tem trenotku, pridite sem! Delo je trajno, plača 48 do 56 vin. na uro. Kdor pride, naj naznani poprej na: .,S1. k. izobr. društvo ,,Kres", Gradec, Prokopigasse 12, da poskrbimo nadalje. — Kršcanski mizarji". MKi«es." Slovensko Katoliško izobraževalno cfruŠtvo ,,Kres" v Gradcu se iskreno zahvaljuje plemepiti rodbipi Gselman v Hočah pri Mariboru, katera je v teku epega leta darovala ^Kresu" 25 K. Bog jo naj živi! * Liberalcem je strankarstvo prvo, narodnost pa zadnje. Poglejmo liberalce, zbrane pri polnih čašah rujnega vinoa, kako trkajo na zdravje domovinev kujejo skupno slovensko stvar v deveta nebesa, biti hočejo edini pravi narodnjaM, a kak je v- resnici njih narodpi čut, pam najlepše svedočijo njih odurni napadi na skupnost jugoslovanskih državnih poslancev. Priporski slovenski poslanci, ki znajo pa6 trezneje misliti kot liberalci okrog ,,Slov. Naroda", ,,Jutra", ,,Nar. Lista" itd., so se združili s sloven.skimi in lirvatskimi poslanci v skupen jugoslovanski klub, takozvani Hrvatsko-slovenski klub, A ta skupnost. ta potrebna sloga liberalcem ne prija. Ubrali so po svo jem liberalnem SasopisjU sramotno gonjo razdiranja. Voditelja trž,. Slovencev, dr. Ribarja, napadajo in pretijo celo, da C. M. družba ne bo smela več podpirati slovenskega Šolstva v Trstu iz edinega razloga, ker se jo dr. Ribar pridružil poslancem, ki so bili izvoljenr na katoliškem programu S. L. S. Taki so liberalci! * Liberalno gospodarsko delo. Na sokolskem izletu v Središču dne 16» t. m. je govoril tudi dr. Kukovec. Spozabil se je ta liberalni general tako daleč, da je napadel našo stranko, 6eŠ, da dela proti ,.gospodarskim narodnim papravam", Tak.o je govoril general one liberalne stranke, ki je zapravila pri svoji Zadružni zvezivCelju stotisoSe, ki ima na vestiZvezno tiskarno in trgovino, ki je dovedla do skrajposti zadrugo Lastni Dora v Celju, ki je sploh skoro povsod, kjer je imela zraven svoje roke, ljudstvo samo o Škodovala. A pride Še lepše. Napad na našo stranko radi njenega gospodarskega dela je izvršil oni dr. Kukovec, ki je kot načelnik Lastnega Doma prenesel takorekoč pisarno te posojilpioe v svojo odvetpiško pisarno,. Pred nekaj dnevi je krožilo po naših listih neko dr. Kukovčevo pismo, v katerem iztirjujc v imenu Lastnega Doma od neke stranke izposojeno, ;a vknjiženo glavnico z določilom, da se mora plačati dotifino svoto tekom enega tedna v njegovi pisarni. Iz tega je posneti, da so liberalaim advokatbm razne gospodarske zadruge zato tukaj, da jim spravljajo ljudi v njihove pisarne. To je jako čudno — da ne rabimo drugega izraza — narodno-gospodarsko delo, in so ga zmožni samo liberalci. * Vročina. V zadnjih dneti vlada silna vroSina. Nikakega vetra ni in vročina postaja že neznosna. V senci šlejemo po 30 do 35 stopinj Celsija, kar je zelo veliko.. Na deželi se hudo pozna suša. Celo za gorice je marsikje že preveg toplote. Vse željno pričakuje dežja, ki bi ohladil vzduh in namoSil razsušeno zemljo. Tudi od drugod prijiajajo poročila o silni vro&ini. Zlasti v velikih mestih, kakor na Dunaju, vlada vročina, kakoršne Še ne pomnijo. Poroča se že o veS slučajib. solnčarice, radi katere se je mnogo oseb onesvestilo, več jih je celo umrlo. Kaikor se pa glase zadnja vremenska prerokovanja, še ni pričakovati pojemanja vročine v prihodnjih dneh. * Uvažujte! Smo v Casu, ko nas lahko vsak hip zadenejo vremenske nezgode, zato se nam zdi umestno, izpregovoriti par besed v uvaževanje. Ce se kaj zgodi, potem podpora in odpis davkov ne pade z neba, ampak vso stvar je treba odločpo prijeti v roke in dregati, Samo, kdor svojo škodo javi nastančno pri županstvu in potem tudi dela na to, da se Škoda oceni, lahko računa na pomofe. Kdor tega ne stori, ta naj se potem nifi ne huduje Sez županstva in čez poslance, kajti zakrivil je sam, 6e nifi ne dobi. Mariborski okraj. m Marlbor. Slovensko krSčansko-socialno delavstvo se je tudi začelo gibati ter zahtevali svoje pra^vice. V soboto, dne 22. julija zvefier se je vršilv Tkal6evi gostilni v Studencih protestni shod slovenskega delavstva proti napadu industrijcev ip bogatih tovarnarjev na delavsko zavarovanje. Govoril je Franjo Žebot iz Maribora. Delavstvo je z zanimanjem sledilo govornikovim izvajanjem, Shodu je predsedoval gosp. Bende. — V nedeljo, dne 23. julija predpoldne pa se je vršil enak shod mariborskega delavstva v dvorani Kat. delavskega društva. 0 starostnem zavarovanju in posebej še o nakani liberalnih tovarnarjev, ter o protidelavskem stališču socialnih demokratov, je razpravljal urednik Kemperle. Končno je bila sprejeta ostra resolucija z zahtevo, da se naj vpelje starostno zavarovanje splošno za vse delavstvo v mestih in na deželi. Z uspehom zborovanj smo lahko zadovoljni. m Sv. Križ nad Mariborom. PreteČeno nedeljo, dne 23. t. m. je bilo pri nas zopet živahno gibanje. Predpoldne se je vršil velevažen gospodarski shod, na katerem sta poročala nadrevizor VI. PuŠenjak o razvoju in pomenu zadružništva in gospodarskih organizacij, poslovodja Zebot pa o delovanju in ciljiii Osrednje zadruge za povzdigo živinoreje in vjnovčevanje živine v Mariboru". Oba govornika sta govorila strogo poljudno in ju je ljudstvo z zanirnanjem poslušalo. Shodu je predsedoval domači župart g. G&lunder, Isti dan popoldne pa se je zopet pokazala naŠa vrla mladina. Pri našem kmetu Pipužu se je vršila veselica z dvema igrama, petjem iil govori. Posetilo je prireditev mnogo občinstva ter tudi g. nadrevizor Pušenjak z gospo šoprogo. Vse se je prav izvrstno obneslo. Slava naši vrli obmejni mladini! m Št. Ilj v Slov. gor. NaŠ, na cerkvenem, kakor narodno-izobraževalnem polju vrlo delujoci in priljubljeni 8. g. kaplan, je prestavljen od^tod k Novi cerkvi pri Celju. Bralno društvo, naše mladinske organizacije, Marijini družbi, sploh vsi slovenski Sentiljčani, kličemo g. Golobu za vrlo delovanje skozi tri leta v prid našega ljudstva: Hvala tisočera! m Sv. Ana na Krembergu. Dne 23. julija t. 1. se je vršilo pri nas slovesno blagoslovljenje društvene zastave Veteranskega društva* Te slavnosti so se udeležila sosednja veteranska društva. Odzvalo se je povabilu z lepo zastavo Veteransko društvo od Sv. Jurija ob SSavnici.. Po dokončaui slavnosti je peljalo domače Veteransko društvo vsa pova.bl.iena društva daleč proti večerni strani in jim tam pokazalo — lepo okinčano klet. Sv. Apa stoji na slovenskih tleh. Ljudstvo je v veliki večini narodno zavedno. Zalostno je bilo torej sliSati, ko je donela samo nem&ka komanda, nemški pozdravni govori ter je igralo hrastovo listje veliko vlogo. Cetudi smo tik jezikovne meje, vendar jezik materni pa moramo spoStovati. Trotkova. Tukaj so se vršile občinske volitve. Izid je ugoden. Volilci so se udeležili v obilnem Številu. Posebno gre Čast volilcem III. in II. ratereda, kateri so si izvolili same odlične može, in }e bil dne 10. t. m. izvoljen enoglasno za župana Franc Koouvan. m Za dijaško kuhlnju v Mariboru s;> darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Oprizrk Fr., žnpnik 4 K; posojilnira v Št. Ilju 10 K; gostje na gostiji Jak. Stuheca v Htari vesi 7 K 24 vin. Vsem darovalcem Bog plati. m MakolP. Velika veselira, ki se je vršila predzadnjo nedeljo. se bo to nedeljo zopet ponovila ˇ pnlnem obsegu. Po veselici občni zbor podrnžnice ,,Sloveo8ke Straže". Vse uljudno vabi odbor. Ptujski okraj. p Vurberg. Dne 7. julija je priŠel dopis v ,,Slogi" e preteklih volitvah. Med drugim se tudi trdi, da je vurberški organist razširjal vest, da dr. Ploi nori in da ga zdravijo trije doktorji. To je nesrarana laž! Naj mi dopisnik to dokaže in naj mi imenuje osebo, proti kateri bi jaz izrekel te besede. Mogoče se je dopisniku sanjalo o tem, in potem je mislil, >la je res slišal čez Ploja tako govoritL Ni moj namen, koga obrekovati in trositi laži Ł0 6a)snikih, to znajo samo slogaši in liberalci, ki zabavljajo 6ez duhovnike, krŠčanske može in poštene mladeniče. Ce si dopisnik misli, da se bodem jezil, ako me v ,,Slogi" napada, se zelo moti, saj vsak pošten člov.ek" ve, da liberalci napadajo vse, kar je poštenega in krgčanskega. To pa potrjujem, da sem bil vedno za Kmečko zvezo in sem ljudem priporočal našega vrlega kmečkega kandidata, sedaj poslanca g. M.. Brenčiča. Da bi pa jaz govoril takšne besede 6ez dr. Ploja, to je grda laž. Ce hočete biti vi slogaši in liberalci odkritosr6pir kako se v tem dopisu izgovarjate, da ste mirno priporoSali svojega kandidata, si morate pac vest izpragati, ker ni bilo vse tako, kakor sedaj pisete v ,,Slogi". Zasmehovali ste nagega kandidata s tem, da je priprost kmet in da smo mi tako neumni, da volimo kmetavzarja za poslanca. Ali je takšno zasmeliovanie pošteno? Povedal bi vam lahko še marsikaj, pa za sedaj naj bo dovolj. Drugokrat si pa bolje premislite, kaj boste pisali v časnik, da ne boste tako očitno lagali, ker laž ima kratk.e noge. — Anton Fanedl, organist v Vurbergu. p Sv. Lovrenc v Slov. gor. Kakor vsako leto, bo tudi letos v, ponedeljek na dan sv. Ignacija dne 31. julija 1911 tukaj sejem za govejo živino, kateri obefia obilen obisk prodajalcev in kupcev živine. Z,ato na sejem diie 31. julija t. 1. k Sv. Lovrencu v Slov. gor. p Sv. Barbara v Halozah. Dopisnik ,,Straže" ne ve, kje imajo liberalci svojo faro. Jaz pa vem in tudi povem. Fara je pri malem novem Florijanu. Toliko v iniormacijo. p Sv. Barbara v Halozali. Od novega Florjana. Nastopili so vroci, pasji dnevi, in doba kislih kumar, zato se je zdaj našim liberalcem zafiela že skoraj pamet mesati. Ce vidijo kje kakega klerikalca, začnejo besneti nad njim in takoj tuhtati, kako se bodejo mašfievali. Najbolj iraajo v želodcu gg. župnika, kaplana, in k tema mora priti tudi zmiraj zraven organist. Bati se je, da kakemu zagrizenemu liberalcu kateri teh treh ostane v želodcu, da bode še celo treba operacije. Nekega dne grem malo na sprehod, in kaj najdem na svoje veliko čudo! Ne vem, ali bi povedal ali ne, a bodem vseeno.. -NaSel sem Komarjev dpevjiik, ki ga je gotovo oni dan zgubil, ko so liberalci hbteli aranžirati napad nanj, a se jim ni posrečilo. Komar se še dobro pofiutit ker jeza mu nic ne Škodi.. V dnevniku je pa napisano rned drugim sledeče: ,,Ko frčim nekega vrogega julijskega popoldneva inedvrbjem, vidim kaplana z Brezovca, ki ga je popolnoma premagala vroeina. In oj groza! Z ,,,ru5.a.ka" je gledalaptujska giilna krota, žalostna je bila, jaz pa firbčen, jo ho6em malo ogledati, in skoraj bi me bila požrla, ker lačna je bila zelo. Pa kaj, mislim si, imam želo, pa jo bodem že premagal, 6e mi bode huda predla. Zletim bliže in pogledam ji nialo v drob. Notri najdem celega vlc. g. Vogrina, Berka, Jiirčina, pa Še neko Tončko, dalje pa nisem mogel več gledati, strah me je začelo biti, pa jo odirčim naprej, misleB, to mora biti zelo huda stvar, da imažive ljudi v sebi, da bi le raene ne imela." Dnevnik je zelo obširep, pa bom še celega prečital in prepisal, na kar ga bodem že vsem ljudem razglasil. Za ta čas pa zdravstvujte, dragi Sitatelji! — Romar. p Stopree. Liberalne plojaSe je seclaj sram, da so se tako nesmrtno osmešili s svojimi pripravami za proslavo Plojeve zmage in bi radi sedaj s par. 19 vse spravili s sveta. Kot prvi se je lotil tega nehvaležnega dela gostilnic.ar Vrabič ip. popravlja tako-le: ,,Ni res, da se je veselica 9.. julija priredila na čast Ploju, resnica pa je, da se je priredila na čaet sv. Cirilu in Metodu kakor vsako leto. Ni res, da pride sam Ploj! Res pa je, da &e on za veselico vedel ni. Ni res, da so baje piva že poslali dne 10. junija, en poln voz. Resnica pa je, da ]e pivo Vrabič kupil v Poličanak., Ni res, da bi muziko in strelbo že na 18. junija ali pa 25. junija imeli pripravljeno. Res pa je, da ni bilo nobenkrat pripravljeno. Ni res, kar poslanci pravijo, da je Vrabič že dobil podporo! Res pa je, da Vrabič ni dobil pobene podpore. — Stoperce, dne 15. julija 1911. Ignac VrabiČ. Rogatec. N o v i z v o n o v i. Ko se je meseca septembra 1. 1898 pri tukajšnji naSdžupnijski cerkvi zvonilo preljubi naši rajni cesarici Elizabeti, je po^il srednji zvon. Ker zaradi raznih zaprek ni bilo mogoče izpopolnitiprejšnjegazvonjenja, je cerkveno predstojništvo začelo nabirati radovoljpe prispevko, ki so do letos vtoliko narastli, da se je moglo naročiti novo zvonjenje. Isto je vlila tvrdka I. Grassmayr pri Inomostu na Tirolskem; obstoji iz 4 zvonov z glasovi e, fis, gis, h, tehta skupaj 2489 kg in stane nad 8 tisoč kron. — Zvonovi so došli dne 13. junija 1,1. y Rogatec, kjer so bili začasno shranjeni v skladišču na železniški postaji, dokler niso bili dan pred blagoslovljepjem spravljeni na prostor pred cerkvijo. Želelo se je, da bi se blagoslovitev zvonov vršila 2. julija, ker pa so se prevzvišeni Na<lpastir od 1. do 12. julija mudili na birmovanju v Novocerkovškem in Konjiškem dckanatu, je bil za to slavnost določen 16. julij, praznik. Karmelske Matere božje. V ta namcn so dne 15. julija s popoldanskim vlakom premilostljivi gospod knezoškof navzlic svoji utnijenosti in bolehnosti dospcli v Rogatec, prijazno pozdravljeni že na Grobelnem od obratnega vodja RogaSke železnice, g. Mil. Malenica, na naslednjih postajah pa od duhovšCine in vernega Ijudstva, tako zlasti na Slatini, kjer so se 3im razen domaCih in tu- jih ondi se nahajajočih duhovnikov poklonili gg.: poveljnik vojaškega zdravilišfia polkovnik Franzl, podpolkovnik PuŠnik in ravnatelj dr. Mully. Izredno sijajen je bil sprejem na RogaŠkem kolodvoru, Tukajje nadpastirja v imenu mladine med dvema vrstama be- 10 oblečenih deklic pozdravila gdč. B. JelovŠek, in poklonili so se 'Jim gg.: vodja Ptujskega okr.gla.varstva dr. Evg. Netoliczka, župan K, Ferschnig, načelnik okrajnega zastopa dr. Fr. Schuster, zacasni vodja sodnije pl. Ohm-Januschowsky, davkarski upravitelj K. Ferschnig, notar Strafella, po&tar Sporn, načelnik gasilnega društva stotnik Ziehgrosser, višji logar Hollmann, Žandarm.stražnomojster Leskoy,ar, oerkr veni ključar Kolterer in drugi, ki so bili večinoma tudi drugi dan pri slovesnosti ves 6as navzofii, V trgu, ki je bil ves v zastavah, 'Jih je pozdravila golska mladina po učenki Dan. Glinšek. V nedeljo, dne 16. julija, so prevzvišeni vladika ob osmih zjutraj služili sveto mašo, potem pa pred cerkvijo po Škofovskem obredniku posvetili ali krsti- 11 nove zvonove, prvega v čast sv. Jerneju, farnemu patronu, drugega v feast bl. Devici Mariji, tretjega v čast sv. nadangelju Mihaelu, in ftetrtega v Čast presv. Srcu Jezusovemu in sv. Antonui Paduanskemu, ter so sproti razlagali zbrani množici vernega ljudstva pomen ganljivih obredov pri blagoslovljenju zvonov. H koncu so za prevzvišenim blagosloviteljem zastopniki raznih stanov med udarci na nove zvonove izražali upa.nje in željo, da bi oznanjevali novi zvonovi žiipljanom veselje, sreSo, mir, edinost. — VrnivŠi se v cerkev, so premil. knez na podlajgi besed nedeljskega evangelija: ,,ln Jezus jih je blagoslovil" s pridižnice z živo besedo razložili vernikom pomen zvonov, da namreč oznanjujejo Cast božjo, opominjajo in svarijo krščansko ljudstvo, žalujejo za rajnimi in povišujejo slovespost naših praznikov. Z zahvalno pesmijo ,,Tebe Bog vsi hvalimo" ip z zakramentalnimblagoslovom so proti 12. uri opoldne zaključili slovesnost, ki je na nas vse napravila mogočen vtis in za katero Jim bomo vedno iz srca hvaležni! Dne 17. julija zvečer so prvokrat zadoneli zvoki novih zvonov iz stolpnih lin in so nas vzradostili po svoji milini in po svojem blagoglasju. Enoglasna sodba izvedencev ip vseh župljanov je, da zvoni vsak zvon svoj glas moSno, muzikalično jasno in polno, in da je vse zvonjenje nenavadno ftisto ubrapo. — Naj nam novi zvonovi vselej kličejo: Sursum corda — kvišku srca! p Sv. Bolfenk pri SrediŠču. Nekaj dni po volitvah sem šel zvečer iz svojega vinograda domov sk.ozi vas Vitan. Vse je bilo mirno in počivalo v nočnem spanju, Le na koncu vasi je še v neki hiši brlela luč, S stare hruške se je slišalo petje ponoftnega ali mrtvaškega ptifia: 6uk, 6uk., 5uk, ki je naznanjal propad liberalnega kandidata. V lunipi svetlobi zapazim tik ceste na kovaSnici pribit papir z napisom: Podpora je tii. Misel mi šine v glavo, da Jo morebiti že delijo, ker se sveti tako pozno v no5, Stopim proti hišnemu oknu in gledam. Po sobi hodi gor in dol mož srednje postave, držeč se z rokami za glavo tervenomer vzdibuje: nič in zopet nič; hu, hu, zastonj sem si brusil pete, zgubili, zgubili smo, o joj, o joj, — Jaz pa Vam, dragi raož, svetujem, da ne žalujete preveg, da Vas ne spravi VaŠa politiftna žalost v prerani grob, Bodite potolaženi ter se veselite, da Vam je ostal smodnik, s katerim ste namenili streljati na 6ast Plojevi zmagi, Smodnik pa si 6uyajte za občinske volitve,. Ce Vas pa Še tam obišče Vaša stara prijateljica zguba, tedaj pa le korajžno nabasajte topiče in bum, bum na nesrečno zgubo, ki vas pri vsakih volitvah obišče, morebiti zadenete še zmago. Zdaj pa le mirni bodite, ne hladite si svoje jezepadpoStenimilj|udmi. Jamftim Vam, da prej ne dosežete nič, dokler ne postanete odlofien krščanski človek, kakor so vaši bratje in sestre. — Popotnik. p Sv. Trojica v H-slszph. V nedeljo, 30. julija po večemicah priredi naše ^Gospodarsko in bralno društvo" v prostorih g. J. Beline pri cerkvi veselico z gledališko igro nTrije ptički", katero bodo uprizorili gg. visokošolci slov. dij. zveze. Na vsporedu so tudi podučen goyor, petje, godba in prosta zabava. Možje, žene, fantje, dekltta Zg. Haloz, vsem vam je dana s tem nova prilika, da v svojo izobrazbo nekaj koristnega iu zabavnega slišite in vidite, Tsem prijateljem ljudstva in poštene zabave pa priložnost, kaj dobrega storiti. Na mnogobrojno in veselo svidenje od vseh strani! p Sv. Trojlca v Halozah. Dno 30. jul. se vrši dijaška veselica pri Sv. Trojici v Halozah in ne pri Sv. Lovrcncu y Slov. gor., kakor je bilo čitati v zadnji številki. Ljutomerski okraj. 1 Sv. Jurij ob Sčavnici. Za dni 26., 27(l in 28. t. m. določen tečaj za kmetijsko knjigovodstvo se vsled pomanjkanja priprav preloži na 16., 17. in 18. avgusta 1911, Teftaj se vrši v Citalnici pri Sv. Juriju ob Sčavnicu Predaval bode tajnik Kmetijske driižbe, g. Holc. Ker brez potrebnih tiskovin ni mogorie dovršiti tefcaja, zato naj tisti kmetovalci in kmečki sinovi, ki želijo obiskovati tefiaj, priložijo prošnji za sprejem 2 K, za vse potrebno 3 K 50 vin. najpozneje do 5. avgusta t. 1. — Prosilci dobe brezplačno hrano opoldne, ako za isto pri podružnici pravocasno prosijo. ZaŠetek te5aja vsak dan ob 8. uri zjutraj. 1 Sv. Križ na Murskem polju. Lepo slovesnost bomo obhajali pri nas dpe 30. julija, namre6 praznik sv. Ane, kakor je že od nekdaj pri nas navada. Ob 9. uri bo običajna procesija z NajsvetejŠim. Potem bodo vlC. g. dekan ljutomerski Davorin Jurkovič blagoslovili zopet nov kinfi za naŠo farno cerkev, namreč 7 novih, krasno slikanih gotičnih oken, Nato sledi slo-, vesna pridiga in slovesna sv. maša pri oltarju sv. Ane. Vsa 6ast in hvala nažemu 6. g. župniku 3. \Veixlu, da nam tako skrbi za lepoto hiše božje. Celjski okraj. Volitve v zadrugo trgovcev za| sodni okraj Celje so se vršile dne 23. t. m. Izvoljepi so bih v odbor z veliko ve6ino samo Slovenci; načelnik je ostal gospod Polanc iz Petrovč, podna&elnik pa je gospod Artman iz St. Jurija ob južni železpici. Navzofii posilinemSiki trgovci, na čelu jim znani Pečuh iz Gabrja, so se zaman razburjali. Občnega zbora se ]e uaeležil tudi poslanec dr. Ivap Benkofvič kot člap za- druge. ' Gospodinjski tefiaj nai TeJiarjih se vrši od 1.— 15. avgusta v gosppdinjski šoli Ce. Šolskih sester. Stevilo udeležepk je omejepo na 24. Za hrano treba plačati 20 K, pouk in stanovanje je brezplafino. Vse Dekliške zveze so dobile poziv, da izberejo zavedno mladenko in jo pošljejo na te6aj, da bo ipotem lahkb doma v Dekliški zvezi poročala na poučnih shodih o tečaju. Naj udeleženke javijo svojo udeležbo najzadnje do nedelje- dne 30. julija gospodinjski šoli v TeKarjih, pošta Štore. Lanski gospodinjski tečpfl je veliko koristil in oskrbel mnoge Dekliške zveze z gospodinjskimi poučnimi govori. Naj isti sad obrodi tudi letošnji teSaj. Posebno tiste Dekliške zveze naj poSljejo udeleženke, ki Še jili lani niso. Žalec. Dne 23. t.. m. smo imeii pri g. Niedorferju jju dvojno ztooravanje: epo politično, drugo pa nepolitičpo. PolitiČpo zborovapje je sklicala Slovenska kme8k'a zveza. Poročat je priSel drža.vni ir. deželni poslaiiec dr. Korošec o politiČni situaciji, kakor&na je v domovini in državnem zboru. Na predlog predsednika gospoda Zupanca se je izreklo poslapcem Sav. čioline popolno zaupanje. Nato je bil občni zbor ,,Slovenske Straže", na katere.m je govoril član osrednjega vodstva S. S. g. dr. H o h n j e c o obrambnem dclu. Med splošnim o dobravanjem je dokazal veliko hinavščino liberalcev, ki na eni strani proglaŠajo cirilmetodarijo za padstrankarsko, a na drugi strani ravno sedaj Imjskajo proti podpori, ki jo daje ta družba tržaškim Slovencem, k'er sta se 'dva tržaška voditelja na Dunaju priflružila pašim katoliško-narodnim poslancem. Gospod provizor Schreiner je dal poroSilo o delovanju podružpice, ki je vrlo vrŠila svojo nalogo. Potem je gospod Zupanc z navdušepimi besedami zaključil občni zbor. Obojno zborovanje je bilo dobro obiskapo. Navzoči so bili trije gospodje župani: Koren iz PetrovS, Pikl iz Griž in Ušen iz St. Petra. Mpogo gostov je bilo tudi iz St. Pavla. Prostore za zborovanje nam je svelikodušpo prepustil zopet gospod Niedorfer, za Kar mu bbdi izrečena iskrena zahvala. c Iz Polzele. Neki dopisun ,,,Nar. Lista", ki pe bo dalefi od mežnarije, ker stika po nepotrebpem po zupnišfiu in mežnariji, imenuje v nekem grdem dopisu pas pristaSe Kmečke zveze ip Korošcove volilce zaniSljivo ,,hribovce", Dobro, velja! Mi smo torej viBoko zgoraj, vi pa globoko spodaj. Zatorej pa mi hribovci polzelski, ip nam se pridružijo vsi liribov.ci Savinjske doline, ki so v pretežni vefiini proti vam dolinarjem, zaorimo s svojih liribov, da se bo vsa dolina stresla in vaše hlafike zraven: Zivela Kmefika zv.eza, živ«l dr. Korošec, živela krasna, od 13» juni]a 1911 naprej dvakrat krasna Savinjska dolina in njeno zavedno, katoliško-narodno prebivalstvo, ki je strlo liberalnemui zmaju glavo za zmiraj. Na planinci solnce sije, zato se vam mi hribovci dobre volje smejimo, ker se vlafii pri y,as črna megla, posebpo po Lofiici — mi hribovci lahko dihamo, ko plačujemo tako malo davka, vi pa zdihujete pod davSnim bremenom, posebno lociski veleposestniki, Kako se nam smilite zvaSim generalom vred, katerega je vranska sodnija povabila za en teden na kašo in rifiet. Govori se, da ga bo v tem feasu neki učitelj iz same Kvaležnosti, da je bil vsikdar tako gorefe zagovornik ufiiteljske stranke, poueeval v branju, ker je pa6 le malo sitrio, če general jie zna brati. No, trdo bo sicer glo, pa saj za liberalca zadostuje, 5e pozna le Črke i-a, ter zna krepko po ,,6rnih" udrihati, pa je ,,naprednjak", in velja celo za generala ,,Narodne stranke" na Polzeli. c Podvin. Ker dopisnik v ,,Nar, Listu" po svojem okusu opisuje ,,slabe" Polzelane, so tudi nekateri Podvinčani tako srefipi, da se jih spomni. Mi čestitamo vsem, koje ,,Nar. List" graja, kajti kogatr hvali, Ž8 vemo, da ]e s Stalilpom kaj v sorodu, kar pa mi nočemo biti. Veseli pas, da nam liberalci nimajo kaj posebnega in resničpega ofiitati,. Imamo pa v Podvinu nekega mladeniča, h kateremu prav pridno prihaja človek, ki je velika pesrega za Polzelo. Cudno so nam zdi, da ni zvedel, ko je vepdar že priSel poizvedovat za naše grehe, da so mati, ki posijo peko Čudno ime, rekli o neki katoliški materi, ,Jda bi le tri hudifie porodila." Kaj ne, jako olikano in silno paprodno, Naj bo to zadosti za danes. Ce nas boste klicali Se na boj, smo vedno pripravljeni; papirja in drnila imamo dovolj, gradiva pa Še več. c Iz Vojnika. Zadnjo nedeljo, 'dne 23. t. m. smo imeli fiast, poslušati prva dva govornika iz naSega, še-le 2 meseca obstoječega Izobraževalnega društva. Nastopila sta en fant in eno dekle. Oba sta se dobro obnesla, posebno za prvi nastop. Nastopile ste tudi dve deklamatorici, ki ste tudi dobro reSili svoje vloge. Tako je prav. Le po zafirtani poti naprej, draga mladina vojniŠka; saj smo tako veliko zaostali za dnigimi! Torej na svidenje Cez mesec dni! o Gomilsko. V naši vasi prebiva v najemu neki vsakdanji dninar, splošno imenovan ,,Penclnov Honza", ki se jo začol zadpji 6as vsiljovAti s sy.OJo ne slovnično slovepšSino in svojo otro&jo politiko za nekakega poglavarja nekim tukajšniim iantom. Svojo neutešeno jezo bruha vedno in povsod, kjer mu je le dana prilika, na takozvane Korošce, Ali ubogi mož naj vendar pomisli, kako je pred pedavnim 5asom s svojo boljšo polovico prosjačil okoli sedaj tako osovraženih Korošcev za prostor za svojo živino, in ti mu ga niso odrekli, ampak so se usinilili njega in njegove živine, ki bi vsled hudega mraza gotovo pogipila. Ip ti Honza sedaj plafcujeŠ svojo hvaležnost s tem, da delaš sovraštvo med sosedi, sovraštvo med vaščani, ki so se vedno med seboj ljubili, a tvoj jezik je zasejal v tem času že toliko prepirov v naši mirpi vasi, da ftloveka kar groza spreleti. Torej bodi pameten in miren, pa pusti stvari pri miru, o katerih nimaš niti pojma, opravljaj rajši s^o] dninarski posel naprej ip se brigaj za svojega prvorojenčka. Kar ti pa Se ostane gmotnih sredstev, pa si kupi klobuk z pavzgor zavihaninii kraji, da se bodemo lahko pogledali iz oči v oči. c Gorailsko. 'Jako spoštovana, ugledna in sploli najbolj obiskana gostilna na Gomilskem ]e paž V,oyr kova. In to gostilpo je napadel neki puhloglavecv ,,N. Lističu", ČeŠ, da toži ondotna gpstilničarka, da ji pe gre več ,,kšeft" izpod rok, ker ve5 ne obiskujejo go stilne liberalni ,,pobi". Resnici na Ijubo pa se mora povedati, da je omenjena gostilničarka iz srca vesela, ako ne pride v njeno gostilno noben liberalni ,,pob", ker so delali ti samo prepire in odvračali mirne goste. Hodijo naj ti ljudie v ,,narodne" gostilne, kjer se toliko razumejo na narodnost, kakor zajec na boben, Driigič vpč o narodnih gostilnah in takozvanih beznicah. c Braslovče. Cetudi so že spoznali naSi liberalci, da smo mi veliko pametneje volili, jih vjendar poraz boli in peče v dno duše.. Bolj zagrizeni so gli še tudi v Žalec, da se tam izjokajo in si vsaj malo pozdravijo svoje ranjeno srce. Mnogi pa, da dajo du&ka svoji jezi, napadajo ugledne volilce, ki so letos prvi6 volili z nami, češ, da so izdajice in jih pri vsaki priložnosti žalijo. Cudno se nam zdi, da ravno oni, ki povsod povdarjajo svobodo, ne pustijo svojemu bližnjemu, da bi storil kakor bi sam hotel in paredil to, kar za pametno spozna. Nikar naj se vam Sudno ne zdi^ da zapuSSajo previdni možje strapko, katera se je že ustanovila zato, da naredi razpor med Slovenci, ka,tera je gospodarsko zavožena, katera izgublja s svojim peumnim delom mandat za mandatora. Ne čudite se, da vas zapusti, kdor "je zares parodep, ker še zadnja volitev v BraslovSali je pokazala, da Nemci in neinfiurji so vsi z vami, oziroma yi ž njimi, in povsod postaja ta zveza tesnejSa. In k.dor je olikan, mar bo tako pristranski, dja ne pusti prosto govoriti tudi drugemu kandidatu ter hoče na pasilen paCin prepreciti to, kar je vsakemu državljanu dovoljeno. Ne, naiši možje, ki imajo trezno začrtano svojo pot ip ki samozavestno stopajo v življenje, nje je sram biti pri stranki, ki ima za svoje slavlje pripravljenega osla, ž njim noSejo imeti prav nič opravka, ker vedo za pregovor, ki pravi: ,,Povej mi, s kom se pajdašiS, in povedal ti bom, kdo si." — So možje v Braslovčah, ki smo jili upoštevali Še takrat, ko niso z pami volili, ker bili so pametni, bili so premišljeni, in kot taki smo vedeli, da bodo prej ali slej med nami, ker globoko misleč in dober gospodar ne more storiti druga2e, Ne čjjdimo se, da so zavoljo teli napadov zaBeli nekateri resno misliti pa svoje obrtnike in druge koncesijonirane naprave, ker y,edo, da Je Škoda, positi paš denar onemu, ki pas prezira in žali. Za 6ast naših kršCanskih, slovepskih, pametnih mož, pa bomo vedno pripravljeni se potegovati, naj bo našim nasprotnikom prav; ali ne.. c Dolbrna. Pa še vendar nismo najzadnji mi Dobrnčani. Vedno je kaj novega. Komaj je prinesel ,,Slov, Narod" žalostno (???) vest, da gre ljubi na,Š Fric Firm v St. Jur ob Taboru robo prodajat tamoŠnjim Iiberalcem, že izvem zopet epo novico, tako silno žalostno (?). Cez dve leti bo na Dobrni vse drugaže, so prerokovali naš občipski tajnik. KakŠna škoda, da uaš mfiogozaslužni in vsestransko delujoči tajnik ne bo vžival te spremembe. Jug ga bo namrefi odnesel daleč, dalefi proft od pas, da ne bo od njegane duha ne sluha več. Ali vas, dragi bralci^ ni presenetila ta novica? No, to pa ni lepo, da ste DobrnČani tako trdosrSni ljudje, da v^s prav nič pe gane to tužno (?) poročilo. Prav tiho vam povem na uho: mene tudi nič ni ganilo. Bolje prej, kot pozpeje! Z žalostpim srcem se ga bo spominjal vsak slovenski DobrnBan. Saj Še ni pozabljen in tudi ne bo pozabljen 191. svečan 1911, ko je y. sredi posilinemcev prav slovesno izjavljal, da hočoN vedno delati za združenje slovenske in nemškutarsko stranke. Nepozabljena osbape nedelja pred občinskimi volitvami, ko je vpričo slovenski mož rekel malomarno: ,,Mepi je vseeno, ali zmagajo Slovenci ali nemškutarji." Vedel bi povedati še več takih in enakih slučajev, pa rajši neham, ker me pri spominu na nje zgrabi srd in ogorfierrje. Slovenska Dobrna mu samo kliče: Pojdi ip ne dojdi veS! c Dobrna. Tukajšnje toplico so letos prav dobro obiskane. NiČ no straši topličarjev domače ljudstvo, kakor je pisal podli in lažnjivi dopisnik v ,,S1. Narodu" v začetku toga meseca.. Mirno se sprehajajo gostje po lepih nasadih _in vživajo naravpo krasoto kraja. Vsi gosti, celo iz plemenitih robin, hvalijo tudi tukajšpje ljudstvo, kako se vede mirno in dostojno. Seveda lažnjivi k.ljukec je v svoji strankarski strastl razžalil tukajšnje ljudstvo, ker jo pisal v isti list, da je kamenje in pož vsakdapji kruh tukajšnjega katoliŠkega ljudstva... Aha, nekega dobrnskega, v neresnicaji napredujaka silrio boli in pofio, kec.so ray,no njegovi najboljSi zavezniki pokazali pri letoSnjili volitvah svojo oliko v surovih napadili z požem, trganjem slovepske zastave, zmerjanjem, psovanjem itd. Sedaj bi pai radi ta grda dejanja zvalili na katoliško ljudstvo. Tvoj materijal je samo laž. Sram te bodi, lažnjivec! c Dobrna. ,,Kaj bo, kaj bo sedaj z pami," sto-k,a Blažičev Anzek! ,,Kaj pa se je zgoclilo, za božjo voljo," vprašajo ga sočutno ofee Mihl? ,,Kaj ge pe veste žalostne novice? — ,,Kakšne novice," vpraSajo sstrahom oče Mihl? ,,Na§ vzor in naše veselje, pa& preljubljeni Fric nas bo zapustil," pripoveduje z jokajočim glasom Anzek. ,,Kdo nas bo sedaj učil, govoriti zoper slovenske ,,klerikalce", zoper slovensko obgino in kmefike odborpike? Kdo bo dal sedaj za pijačo, ko bo treba zopet agitirati za napredno stranko.^ Oh, oh, jojmene! Vse je fu6! Urnrl bom same žalosti! Kako bi tudi ne ? S Fricom gre iz Dobrne zadnji prijatelj naše čiste slovenske stranke^ ki bo sedai morala napovedati konkurz." — Opazovalec. c Galicija. Naša župnija, ki spada poc\ občinoVelika Pirešica, je dobro volila pri zadnjih državnozborskih volitvali.. Le yas Ztavrh se je pokazala pajslabšo. Vzrok Je pa ta. V tej vasi se bere ptujski ,,StaJerc", ki prihaja k Stirim posestpikom, Ta vas je; pa tudi tako srečna, da ima že kar pa prvi Številki liberalna stranka svojega zaupnika, znanega Naraksa, ki je ob času volilnega boja, feeravno. je dobre polure oddaljen od vasi, prisopihal skoro vsak dan s celim kupom ,,Nar. Lista" ip s plakati za kandidata Robleka v vas, namesto da bi bil doma svoj nad vse lepi hmelj privezoval k hmeljovkain.. Sedaj ga pa skoro vsi tisti jezno gledajo, ki jili je nafarbal, da bo Roblek zmagal, Korošec pa propadel, ZavrŠanom pa svetuiemo, naj pe bodo drugokrat tako lahkoverni ter sfr naj ne dajo voditi od ljudi, ki speljujejo samo na ledr. 8eš, mi bomo zmagali, potem pa propadajo. Upamov da se pokažete prihodniič v drugi luei.. Otresite se pa. tudi ptujskega ,,Stajerca"! To ni list za naše ljudstvo, ampak za neumne backe, in takšni vendar noCete biti vi. Da pa pe pozabira, moram omeniti še to, kako neumni so štajercijanci. V nedeljo sem slišal enega, ki je pravil, da je po pekaterih krajih Savtn]ske doline pobila toea, tudi nekaj po naši občini, dajo je napravil dr, Korošeo za kazen. Ljubi ,,Štajerc",, nauei vendar svoje napredne (?) backe, da pe bodo tako trapasti ip vraževerpi. Sploli pa vlada po naši obcini veselje nad porazom liberali/ma, in naši na-gajivi ,,klerikalci" se smejejo vsem onim, ki so trobili v nasprotni rog, in o Žalčanili se je jela peti že pesem, c Galicija. Ko se je vrSil volilni sHod pod Žu— panovim kozolcem na Pernovem dne 11. junija, je bilo zbranih mnogo moških. in žensk ter so mirno poslu&ali kandidata dr. Korošca. Prišlo je tudi nekaj žalskih razgrajačev na s.hod ter so začeli po malem razgrajaii, kričati in vpiti: ,,Živio Roblek!" Pa tudi: nekaj doma^inov se jim je vsedlo na limanice. Med temi je bila tudi peka Pepka, ki je vedno vpila: ,,Živio Roblek,!" Ko se je pa vršil shod ob 3... uri popoldan pri Ježovniku za Roblek.a, peljala se je s svojim oeetom na sliod. Ko je med drugimi govoril vpokojeni župnik Sattler, je vsa radostjia poslušala in ves teden pozneje ga je livalila. Nelepe stvari je pa govorila cez dr. KoroŠca in njegove volilce; posebno pa zabavljala čez lante Bralnega druStva, nekaterim tudi paredila žabje ustnice, c Drajtdje. Poglejmo še enkrat, kako prazen je Jarnovičev program, ,,na hoBe po svojib. moi5eh delovati v blagor in korist za izboljšanje teptanega in toliko zaničevanega kmeftkega stanu." Na 'Jarnov.i5ev, marof proti cesii je nekdo med volitvami zapdsal hudobne besede: ,,Klerikalci so izdajalci kraečkega stanu." Ako bi bil JarnoviS količkaj odkritosrčen prijatelj kmečkega stapii, bi takih zaničljivih besedpa svoji steni eno uro ne trpel; pa on jih gleda in jili pusti že drugi mesec. Skodo od njih ima on. Ž njimi odganja zaničevane ljudi od svoje trgovine. Za trenotek bi 'Jarnovič ne smel teh grdih besed imeti na svo.em mestu, tem bolj, ker je šolski ogleda, te lažnjive besede pa pohujŠujejo šolarje, ki jili vsak trenotek berejo. ,,Klerikalci" nismo izdajalci kmeCkega stanu, ampak mi se trudimo za njegove pravice pri volitvah, pri davkih, šoli, izobrazbi,. Glasovali smo za zmožnega poslanca, ki je vnet za vero, slovensko narodnost. in gospodarstvo. Odrinili smo z veliko vefiino kandidata, kateremu ni mar za delo, vero, vinogradnike irt polajšanje y, Žoli. Uarpovič ve, da je temu tako, invendar pusti z zaničljivimi besedami na svoji steni celo mesece v mladini vzbujati sovraštvo zoper prave kmečke prijatelje. — Se ne boste, učitelji, pič zoper to ganili v imenu šolarjev? Ali vam je po volji,. da se na enem y,ašem stanovanju z zgornjimi besedami že toliko časa zaničuje stotine faranpv-volilcev, na; vseh stanovanjih pa z živio-klici ali pa s plakati povzdigujo nezmožnega tujca-kapdidata? c Dramlje. JarnoviS lotograf. 'Od goda svete^ Magdalene je na ^arnovičev marof narisana silno grda podoba dr. KoroŠca. Nekaj metrov ocl njc je ves. 5as od volitev opisapa paša lotogralija, da smo klerikalni izdajalci kmeftkega stanu, Kdo je obojo načcčkal.. se ne ve; vemo pa, da trpi Jarnovič ob-ojo na svojeiit poslopju. Očitno zaničevanje nas mu je po volji, Odgovoren je za vse, dokler pe bo zbrisano. Pomisli najv ali bo dobro za njegovo trgovino, ker pusti oeitno zaničevati že drugi mesec 208 volilcev in zdaj So njihovega poslanca? c Dramlie. Procesijo na Ljubofino so imeli liberalci na Cirilovo nedeljo iz Dramelj. Kar ima rumeno kri v sebi, je hitelo z brzovlakom mimo Dobja, Se celo stari SvetelŠek, Znamenje pred procesijo je nosil listi, dozdai silno nesreSpi mož, ki jo štiri leta ysak& nedeljo ravpo med prvo službo božjo trpel ravpo tri četrt uro na straSnem protinu v iiogati, pa je zdaj za daljno pot v LjubeČno čudežno ozdrayel. Opravilo na Ljubečni je vodil možak, ki je na Roblekovem slovitem shoclu 25. maja ravno takrat sedel za župnikom, ko je nekdo tega tako pod rebra mahnil, da je padel iz odra, Propovedniki so govorili ve&inoma klenkalne reči: Koro&ec pe sme na Dunaju ust odpirati, duhovniki pa niti v cerkvi zoper protiversko politiko,. Ta sklep je primeren. Žalec in Ljubečna na ravnini se razloSujcta po legi od Oljske gore; razločevati se mora tudi liberalna naredba od Kristusovega povelja: Pojdite in ueite vse, kar sem vam zapovedal! — Mežnarja ali odbornika tistega društva, ki bi naj obešalo zanaprej dukovnikom v Dramljah razun obleke Se nagobčiiik na usta, sta po poročilu ,,Nar. Lista" postala Š. ogleda Jarnovič in načelnik Mastnak, Konec sporedu na Ljubečni je bil slab, Roblek ni dal za pijačo. Naj ga koklja brcne! c Pernovo. Soproga tukajšnjega vaškega župana je kaj pridno agitirala za volilni dan pri kozolcu ali pa kje blizu pota. Na zidu Mše je bjl nov Roblekov lepak, prilepil ga je bil baje padstrankar, sedaj vdovec ženin. o Šinarje pri Jelšah. Pravi king Šmarja in posebnost Štajerskega so kapele, sezidane ob trdi poti na strmi severni strani Sv. Roka. Kdo je bil v Smarju, pa si jih ni ogledal? Vsako leto prihaja tje, posebno ob Veliki maši (15. in 16. avg,), na tisoče in tisoSe pobožnih častilcev Marijinih in sv. Roka, pa tudi mnogo letovišcarjev in gostov iz bližnje Rogaške Slatine. Vsakdo se rad poda po hribu navzgor, da gleda lične kapele in k.apelice, obSuduje lepe in pomenljive stepske podobe ip zreyvelike kipe, predstavljajoše trpljepje Gospodovo, ter da se raduje na blizu 400 metrov visokem hribu nad krasnim razgledom v Savinjske planine, pa Kopjiško gorovje in Pohorsko pobočje, na Bo8, Donati ip hrvatski Macelj ter na po savske gore In prelepo obdelana polja in vinske gorice okrog in okrog. Cerkev sama pa napravi blagodejen vtis krasotice med cerkvami iz 17. stoletja. Kapele so v teku časa že mnogo prestale in izgubile na svoji lepoti; vsled raokrote, vetrovja in drugih nezgocl so začele podobe ginevati, je zidovje razpadalo in drevje jih je liotelo čisto zarasti in zakriti. Žalostno smo opazovali vse to, sram nas je postajalo bolj in bolj, da bi nam s casom Izginil ta dragoceni spomin na naše, za lepoto hiše božje vnete prednike, In vroca želja se je polastila vseh faranov, da se kaj stori. Začelo se je veselo gibanje. Da se ohrani ta spomin plamteče ljubezni do Kristusovega trpljenja in velikai posebnost našega okraja, so se začeli nabirati prostovoljni doneski za popravljanje in prenavljanje in se zapimajo za vso važno zadevo tudi najodlifinejši faklorji: cerkvene in posvetne oblasti, — Vsled navdušenega In požrtvovalnega prizadevanja ip pod osebnim vodstvom vlč, g. dekana bodo vse kapele in tudi sv. Rok v povi prikupljivi oblekir k} so jim jo dali slavni mojstri iz Ljubljane, Maribora, Ljutomera in celo iz laškega Vidma, pozdravili svoje romarje, ki bodo prihiteli tu sem iz različnih krajev v sredi letoSnjega avgusta, c Trbovlje. V nedeljo, dpe 23. t. m. jo dalo trboveljsko Veteransko druStvo blagosloviti svojo društveno zastavo. Od blizu in dalefi so prihitela veteranska društva k tej slovesnosti in se udeležila službe božje na prostem, Vse cerkvene obrede so izvršili g, nadžupnik iz Laškega, dr, Frapc Kruljc, kateri so nam v prekrasnera govoru na podlagi avstrijske zgodovine pokazali, da je zastava avstriiskemu vojaku vedno bila in tudi mora biti sveto znamenje. Kumica novoblagoslovljene zastave jc bila milostljiva gospa celjskega gospoda glavarja barona Miillerja, ki je bil tudi navzoČ. Po slovesnem nagovoru g. blagoslovitelja se je oglasil g. nacelnik trboveljskega Veteranskega društva ter se zahvalil javno milostljivi gospej kumici in gospici, ki je pripela trak na zastavo. Gospoda blagoslovilelja, ki je kot zastopnik sv, Cerk\re izvršil pajimenitnejše delo na povi zastavi, Še omenil ni. Tedaj sem se pa res moral sramovati svojega nevojaškega tovariša, ki ni vedel, kaj tirja vojaj&ki ponos. Ali je bil tako zmeden, ali je delal to nameno ma, vojaško to ni bilo! Vojak ne sme biti zraedep, nelepo pa tudi pe sme ravnati. Vojak mora nastopiti kot kavalir, ne pa kot strankar. Svetujem torej pačelniku, da prečita Dienstregelma I. Teil, ker drugače bo vedno omadeževal veteransko zastavo, kakor jo je na dan blagoslovitve, Veteranci bodimo vojaki, pe pa pristranski! — Veteranec, c Laško. Zanimanje za naše Izobraževalno društvo vedno bolj raste. Dan za dnera pristopajo novi člani. V nedeljo po prv.em opravilu nastane cela vojska v kaplapijski lopi za Časpike. V pedeljo je priŠla neka ženica malo prepozno in pi dobila ,,Slovenskega Gospodarja". ,,Sedaj bom pa gotovo kregama doma," je menila sama pri sebi in je Sla. Mladenig .Teršek je daroval že veliko knjig. Zadnjič je prinesel _,Zlato knjigo". Mladeniči, mladenke, pridito in poglejte, kaka je ta ,,Zlata knjiga". c Sv. Jedert nad Laškim. Dolgo sem Cakal, da bo kak bolj spretep rešil iz pozabljivosti slavno pravdo zavoljo fižolnic, katero so izbojovali naš g. nadučitelj Pukmeister pred laškim sodiŠčem. Ker so nobodep boljši ne oglasi, bora pa jaz okorpež to slavno pravdo zapisal. NaŠ g. nadufeitelj se menda radi pravdajo. V tem so se baje že tam na Kembljnu, ali kje so žo bili, skaaali. Cetudi pavadno izgubijo in morajo sami plačati stroške, so vendar pred kratkira dobili dve pravdi radi Iižolnic, in da vam čisto po sodnijsko povem, rcšili so svojo žast, ki jo bila omadeževana s ližolnicami,. Neko ubogo ženico, ki ni imela zagovor- nika, in celo krajni šolski svet so vgnali v kozji rog s tistimi fižolnicami, katere so jim prinesli Šolski otroci. Proti razsodbi g. sodnika seveda jaz ne morem pig ugovarjati, Ce so tisti, ki so izgubili pravdo, zadovoljni. Jaz samo pribijem, da so g. Pukmeister gvipjali pravdo in fižolpice, Le mimogrede opozorim slavni okrajpi Šolski svet na to dobljeno pravdo, da tudi ta izreSe nadučitelju prizpapje, ker zna tako praktiSno pouče.vati kmecke šolarje, ,,kak' prideluje se iižol najbolji." Pa ja ne bodete šli zopet tožit, gospod Pukmeister? To piso pisali g.. župpik, to je pisal en ,,kukmeister". c Ksaverij v Savinjski dolini se je izkazalz dopisora z dne 2. t. m. v 31. štev. ,,Nar. Lista", kar bi imel biti odgovor ,,Slov. Gospodarja" Štev. 28. Toda viža, katero so zažvrgoleli kar trije ksaverjanski Stiglici, pe sodi pa tekst ,,Slov.. Gospodarja". Velika peubranost liberalne izobraženosti se kaže v to,Nar,. Listu", kakor pričajo res za olikane liberalce od nadučitelja Joža Terftaka do ufiitelja Na«eta Strmeckega z vsemi Stiglici vred sledeče znafiilne besede: ,,Casnikarski obrekovalec", ,,umazani dopisnik", ,,5asnikarsko bevsk.anje je pasie". Zdaj Vas, ki ste podpisali Ivan Stiglic, Jožef Laznik, Fr. Hudohmel, Fr, Slatinšek, Iv,. Zverko, Ivan Stiglic mlajši, Antop Stiglic, Fr. Podbrežnik, Ign, Stermecki, Ivan Fužir, vprašam, odgovorite, ali ni res g. nadučitelj TerSak bil na dan volitve navdušen za Verdnika? Ali ni bila res bitka na Stražah in sta bila zraven Tercak in 'Jerman? To je pisal ,,Slov, Gospodar" in to je resnica, ki jo potrdijo sodnijski akti v Gornjem Gradu in Celju. Kdo je potem časoikarski obrekovalec? Kdo umazani dopisnik? Cegavo pisanje casnikarsko bevskanje? Odgovorite, in potem se bomo še-le zraenili za VaSa ,,najveftja dobrotnika Terfiaka in Kolerica," In poslednji, to je Jermanov ocanec so se pokazali zelo velikega dobrotnika tudi svojim plavcem letos na dan volitve, kar lahko povedo na Ljubnem Rezarjev očka. Želite torej Ksaverjanci še bolj natančnih poroSil, jih vam podamo; bodo pa bolj. zgodovinska kakor omenjena psa. — Neksaverijanski požarni brambovec. Gornja Savlnjska dollna. Kakor se sliši, bomo imeli v kratkem pove volitve v okrajpi z.^stop za okraj Gornjigrad. Zato že sedaj opozarjamo vse naže somišljenike, eploh vse volilce, naj si izberejo iz svoje srede može, kateri bodo delali res v korist našemu kmetu, pe pa liberalnemu učiteljstvu. Delati se tudi pe sme več tako, kakor do sedaj, ko pisar pri okrajnem zastopu, Podbrežnikov Francl, pobira zavarovalnino za neko židovsko zavarovalnico. — OdBornik okraja.- c l-obr-ževa!no društvo v Celju priredi v nedeljo, 80. jnlija popoldne ob 3. uri pri ,.Belem volu" v Celja igro ,,ISfajdena hči". Med odmori udarja društveni tamburaški zbor. c Savinjska dol^a. Sanujsko okrožje Z S. D. ima v nedeljo, dne 30. jnl. ob 11. nri v Petrovčah svojo redno sejo. Prosi se, da odboruice okrožja zanesljiTO udeležijo seje, ker so važni razgovori na dnevnem redu. c Dobrna. V nedeljo, 80. julija po večeraicah ima podružnica SIot. Straže bvoj občni zbor v občinski uti. y»aka slovenska hiša naj pošlje svojega zastopnika. Na svidenje! c Sv. Peter na Medvedovem selu. Pri nas bo v nedeljo 30. jul. ob 3. uri popoldne pri župnikovemv čebelnjaku poučeval o čebeloreji, čeb. pot. učitelj g. Ivan Jurančič. Čebelarji, domači in iz vseh sosednjih župnii. pridite polnoštevilno na ta shod. c Šmarjeta pri Rim. toplicah. Bralno in tambnraško društvo v Šmarjeti priredi 13. vel. srpana ob 4. pop, na vrtu gostilne pri Pakerju", Ogeče, veselico 8 tem-le vsporedom: gledališka igra ,,Ne kliči vraga", deklamacija, šaljivi prizor, godba iz Laškega trga. Veselica se ¦vrši ob vsakem vremenn. K obilni udeležbi vabi odbor. Slovenjgraški okraj, s Št. Janž na Vinski gori. ^Tako peznosne in naravnost neverjetne razmere, kot pri naši občini, pe vladajo menda nikjer po širni slov.enski domovini, Napisali bi lahko celo zgodovipo izza časa strahovlade sedanjega župana in njegovega tajnika, znanega Cviklna. Ni čucla, da ljudstvo ničesar bolj ne želi, kakor novih občinskih volitev, kjer se bode epkrat storilo konec sedanjim neznosnim razmeram. Doba sedanjega obftinskega odbora je sicer že potekla meseca aprila, in kakor feujemo, je na ponovno dreganje okr. glavarslva že tudi imepik sestavljen, vepdar naš župan noce razpisati novih volitev, ker ve, da se bliža konec njegovi vladi in da bo moral županski stoleo prepustiti drugemu, zmožnejšemu nasledniku. Odborniki, kar je treznejšlh, so se že sami naveli&ali hlapčevati sedanjemu županu in njegovemu adjutantu, prodajalcu Cviklnu. Ker se ljudje norčujejo iz sedapjega občipskega po sili zastopa in ker naš mogoCpi župan noSe vsled smrti pekega odbornika vpoklicati pjegovega namestnika pa izpraznjeno mesto, storila je polovica odbornikov soglasen sklep, da se ne bo ve6 udeleževala sej. Vsled tega ste bili že dve seji pesklepSni, ker odborpiki .ystrajajo pri svoji besedi. Kako se je sklepalo pri zadpji seji dne 23. t. m., ko pi bilo nadpolovične vefiine, bomo še pisali in govorili pri pristojni oblasti. Slavno c. kr. okrajno glavarstvo pa vpraŠamo: hoče li narediti kmalui konoc neznosnim razmeram, ki vladajo v na&i ob6ini ter pospeševati novo volitev? s GradiŠče. Dan 13. junija je bil za naše liberalco straSno nesrečen, ker jim sv. Anton pi prinesel zdravja, temvefi straSno bolezen na njihovih možganih. Oni niso pogoreli samo s svojim kandidatom, ampaki so si opokli tudi možgape, ip sedaj v svoji onemogli jezi neumno klatijo okrog sebe, kakor zver, katera je v zadniih vzdihljajih. Seda] si po vedo drugače ohladiti svojih strašanskih opeklin, kakor da si vzamejo za mazilo kar žonski spol. Izmislili so si namreč vsakovrstpc grde in zelo pesrampc laži, Nar ti liberalci in Stajercijanci morajo imeti pa6 nezpansko široke goltance, da so po sreči zamogli spraviti tako debele laži iz svojih ust, ker jim niso obtičale in se na njih piso zadavili.. SliŠi se tudi, da je pek mož iztuhtal neko pespodobno in gnjusno pesem, s katero si misli zaslužiti še kakšen frakelCek, Svetoy,ali bi rau, da naj bi raje zložil in pogruntal pesem o svoji preteklosti, ker je v kratkem 6asu zagospodaril tako lepo ip obširno posestvo. Sicer bo pa ta grda in nesramna pesern, kakor tudi nekatere laži^ še imela s sodnijo opraviti. — Kaj pa g. nadučitelj Majcen, ali odobravate to pesem ali ne?! Med drugimi nerespifinimi novicaml so začeli liberalci pregrevati staro laž, da sta Julijana Gril in Anton Jaro dobila od g. &r,. VerstovSeka po 100 K, pekateri pravijo celo 300 gld. Sedaj je Še-le jasno, zakaj je posojilnica pri Sv. DuJiu poslala okrožnico Juriju Gril (Hekerle), y kateri se zelo hvali njeno dob.ro stanje, kakor tudi uljudpo vabi, da bi naj svoje prihranke pri njej naložil. Liberalcem se je gotovo zahotelo po tistili izmišljepib. stotakih, katere je po njihovih lažeh žena Jurija Gril dobila za svojo agitacijo, Našim liberalcem mpra paS, liuda presti, da začnejo prosjafeiti pri pristaših K. Z. Mi pristaši K.. Z. smo stokrat pa boljšem, ker smo od naših liberalcev popolnoma peodvisni ip n.ikdar od njih ni6 ne potrebujeino, Vi liberalci, prijateljsko združeni s štajercijanci, pa le lažite in udrihajte po Juriju Grilu in njegovi ženi, ker to njima dela pri poštenih Ijudeh le ugled in cast, Vedite pa, da ju od pjunega prepriftan.a ne spravite s svojim neolikanim napadanjern in z ostudnimi lažmi niti za en las. Povem pa vam tudi, da je zmaga našega priljubljenega drž. poslanca g. dr, Verstovšeka njima v veliko ljubŠe plačilo za njuno agitacijo, kakor Se bi bila v respici prejela tisti stotak. s Smartno ob Paki. NaŠi liberalc? so postali zadnji čas srboriti. Evo vatm: JV eni izmed zadnjih Stevilk ,,Narodnega Lista" napada neki dopisnik paSega zaslužnega župana M. Pirtošeka, češ, da se 6uT di, kako moremo imeti Pa^ani tega starokopitncža za župana, Ja, ja! Kaj pe g. dopisnik, bolj bi ustregli Pačani tvoji Šastihlepnosti, ako bi za žiipana tebe izvolili. Gotovo bi z že znanim liberalnim gospodarstvom zavozil občinsko gospodarstvo na kraj propada ter bi bil Vi napravljanju dolgov pravi paprednjak. — Zopet v drugi številki ,,Nar. Lista" psu]e pristaše Km.. zveze, ki so bili na volilnem sliodu v Ročici iri ,Gorenjah, za backe. 0 — le poSasi, ti liberalče! Bil sem tudi jaz pa teh shodih ter sem videl same izobražene in zavedne kmete, kar so pokazali tudi na dan; volitve z glasovnicami v roki: narnreč 177 za dr,. Verstovfeeka. Dragi liberaluhi! Torej backov med nami ni, pac pa so na vaši strajni, in tisto blato, ki ga v, pas mecete, se drži vaše liberalne dlake,. Dokaz temu so nam prinesle tudi minule državnozborske volitve, kajti od 29 glasov, namenjenih vašemu kandidatu Werdnigu, je bilo veljavnih le 24 glasovnic- Torej, kje so backi? s Šmartno ob Paki. Krajni Šolski svet se tem potom iskreno zahvaljuje vsem p.. p, darovalcem, ki so s prispevki v blagu ali pa z deparnimi sredstvi pripomogli, da se je zamogla Šolska mladina ob svojem izletu dne 19. t. m. na Oljsko goro primerno pogostiti. — Zajedno se 5uti krajni šolski svet dolžnega izreči loplo zalivalo gg. učiteljema Krajncu in Pilihu ter gdČ. uciteljicama Puc in, Fister za požrtvovalen trud, katerega so imeli, da so nam pripravili prijeten vžitek ob dovršenili deklamacijah in otroških igrah šolske mladine, — Franc Steblovnik, t. 8. predsedpik. s Eaplja pri Arvežu. Dne 27. Jupija je zadela pašo ob5ino velika pesreča. Okrog 11. ure predpoldne je prihrula nevihta s točo tako grozovito, da niti najstarejši l]udje pe pomnijo kaj takega. Mnogim posestnikom je podrlo hlevska poslopja, posebno so paj prizadeti pri drevju, katerega je nekaterim okoli 3 do 10 oralov lesa popolnoma uničilo. Skoda je torej res velika, posebno ker ima naše ljudstvo glavni dobiček od lesne trgovine.. 2e dne 30. junija je poslanec dr. VerstovŠek storil potrebne korake pri glavarstviht in panaestriiji glede naše obftine, a dne 16. julija se je pripeljal nalašč iz Dunaja, da se Še bolj osebno prepriSa glede Skode, katero si je ogledal. — Po sv. ma&i okoli 11. ure je priredil prvi shod Slov. kinečke zveze, katerega se jo udeležilo do 300 kapeljskih kmetov, Sliod je otvoril tukajšnji organist Franc Borovinšek; nato se je izvolil predsednikom shoda domači župan g. Koprivnik, kateri je podal besedo državnemu poslancu g. dr. K. Verstoyšeku, G, poslanec ]6 razvil program KmeSke zveze, zahvalil se za glasove, katere so mu dali volilci pri volitvi, ter nas potfčil, kako se moraruo ray,nati, ako nas zadene Še kaka uima. Razpravljal je tudi o deželnem zlxiru ip o gospodarstvu nemške gospode v Gradcu, ter pridjal, da bodo slovenski poslanci tako dolgo obstruirali, dokler slo.v.enskim spodnještajerskim krajem pe obrnejo boljšega lica. — Ljudstvo se je pohvalno izrazilo o delovanju našili poslancev, posebpo svojemu državnemu poslancu dr. Karolu VerstovŠoku jo bilo hvaleŽro. Tako se je sijajno obpesel prvi shod Slov. kjnečko zveze tik prcd nemškim trgom Arpfelsom. Ni biio nobenega ugovora od pobone strapi, geravno priroma k nam cela truma ,,Stajercev" vsako soboto, in to po zaslugi starega Ditingerja. Ljudstvo pa pe verjarae ne ,,Stajcrcu", ne Ditipgerju. — Meseoa septembra priredimo drugi shod Slov. kmeCke zveze. s Marenborg. Ze pred vefi leti so kupili pri pas poklicapi slovenski faktorji prostor za slovensko Solo, a gole niso postavili, ampak prostor prodali ob6ipi,: Zdaj kupuje Že skoraj dve leti Ciril Metodova družba primerep prostor za slovepsko Šolo; toda Bog ve, če bo kedaj izrastla iz zemlje v Marenbergu slovenska šola. Kakor se da sklepati iz neumornega (!) prizadevanja, nikdar. s Marenberg. Se enkrat vabimo slovenski marenberški mladeniči vse Slovence iz domače in sosednjih Župnij, da prihite v nedelio v velikem Številu na našo veselico, ki se vrši ob 3,. uri v posoiilniškili prostorih. Ob lepem vremenu bo veselica pa vrtu. Prvokrat nastopimo mladeniči z veSjo igro ,,Cevljar" ip si želimo obilne udeležbe, ker je čisti dobiček pamenjen za zastavo Marijine družbe, okoli katere se hoftemo zbirati v bodoče. s Reinšnik. Prireditev tukajšnjega Izobraževalnega društva dne 16. julija t. 1. se je dobro obpesla. Kljub temu, da je začelo kmalu popoldne močno deževati, se je vendar zbralo mnogo obfiinstva iz domače in iz sosednjih župnij.. Posebno moramo omeniti ljube in neustrašene pam goste iz Mute, ki so v obilnem številu posetili deloma na vozovih, deloma s kolesi naišo prireditev ter s tem pokazali, da iše bije v žilah obmeinih Slovencev zavedna slovenska kri, Omeniti moramo vrle udeležpike iz Brezna, Marenberga, Vuhreda in Kaplje, ki so pri&li pomagat utrjevat slovensko misel ob pemški mejL — Najprej se je vršil občni zbor društva; 5. g. župnik Ppdvinski iskrepo pozdravi vse navzoSe, posebno drž. in dež. poslanca g. dr_. Karla VerstovŠeka, omeni, da se je g. poslanec žrtvoval, da je prišel ta dan k nam, kajti Še-le prejšnjo noč se je pripeljal z Dunaja, a je imel že isti dan dopoldne lepo zborovanje na Kaplji, popoldne pa je še prišel z urednikom g. Kemperle čez hribe v najhujši plohi k nam, toda še isti večer se je moral odpeljati zopet Pazaj na Dunaj k državnozborskemu zasedanju. Iz poročil posnamemo, da društvo gmotno pe stoji ravno na fivrstih nogah; knjig se je prebralo nad 300, časnikov pad 1100; prebirali so se casopisi: ,,Slov, Gospodar", ,,Straža", ,,NaS Dom", ,,Slovenee", ,,BogoIjub", ,,Glasnik" itd.; priredili sta se dve gledališki predstavi in dvojno predavanje. Nato se je volil odbor, v katerega so bili izvoljeni: Kozjak Jamez, predsednik; Podvinski Anton, podpredsednik; Helbl Jurij, tajnik; Gril Adolf, njegov pamestnik; Zavratnik Ferdinand, blagajnik; Hiter Alojzij, njegov namestnik; Krežat Anton, knjižniftar. — G. poslanec da gospodarjem najprej nekaj navodil, potem pa navdušeno in prepričevalno govori, kako stariši lahko brez skrbi prepuščajo svojo mladino paŠemu društvu, kjer se skuša skrbeti za poŠteno izobrazbo. Glasno pritrjevanje je sledilo njegovemu izvajanju, Prosimo g. poslanca, da bi še veekrat prišel k pam! — Predstava igre ,,Cevljar" je izborno vspela; kljub temu, da imajo .inladenifei v poletnem Sasu sedaj mnogo težkega dela na polju, so vendar vjstrajali ter si prikrajšali potrebni počitek, da so se ne ravno lahkih vlog nauSili, se v nje vživeli in tako svoje vloge zelo dobro in v sploSno za.dovoljnost rešili,. Igrali so slede5i mladeniči: Krežat Anton, Helbl Jurij, Helbl Lovro, Zavratnik Nande, Hartman GaSper, LeSnik Irga. Hvala jim za to igro! — Urednik g. Kemperle je v njemu lastni zgovornosti označil tri lastnosti, ki morajo krasiti zavednega slovenskega mladeniBa, ter žel za to burno odobravanje. — Pomnoženi domaSi pevski zbor ]q zabaval občinstvo z lepo prednašanimi pevskimi tofikami.. — Tako je minul 16... julij t. lv in le želeti je, da b"i se Še vefikrat sešli na ogroženi meji in drug drugega navduševali za naroda delo, bit in ponos. s Šmarino ob Dreti priredi dne 6. avgnsta t. 1. blagoslovljenje novega gasilnega doma in brizgabae v zveezi z veliko slavnostjo. K obilni udeležbi vabi prostovoljna požarna bramba. okraj. b Pišece. Veselja dap smo imeli pretečeno pedeljo, ko smo obhajali sl.avlje slovanskih apostolov sv,. Cirila in Metoda, katero je priredilo paše Kat. izobr, društvo. V kratkem, iedernatem govoru je orisal g. Frano Sparl od Maribora delovapje sv. bratov ip pjih započeto pot, po kateri moramo stopati za brambo naših narodpih in y,erskih svetinj.. Temu je sledila z bumim smehom spremljaiia šaljiy,a igra: ,,Kova6ev Študent". Nadalje so nam Še srečolov, šaljiva pošta, licitacija, petje, godba in dr. krajšali že tako prehitro tekoee urice. Ogrorana udeležba in poset naših vrlih sosedov Bizeljapcev, Sromljanov i. dr. je živ dokaz, da še živimo in da nas Še ni pohrustal sovražu ni zmaj. Zgoraj imenovano društvo se tera potom iskreno zahvaljuje vsem, zlasti daljnim gostom, ki so od vseh strani prihiteli k nam in nairi s svojim pohodom izkazali spoštovanje ip Ijubezen do enotnih ciljev. Le v skiipnem bratskem veselju se rodi skuppa vzajemnost, ki nas podžiga k' skuppemu delovanju za naporno delo na naSem katoliško-narodnem politifinem polju. Z Bogom za narod!, b Brežlce. Občpi zbor podružnice ,,Slov. Straže" v Brežicali, ki se je vrSil v pedeljo, dne 16. julija ob 544. uri popoldne v prostorih g. Šketa v Sv. Lenartu pri Brežicah, nam ostane vsem v veselem spominu. Vrstili so se govovi, deklamacije in kraspe pevske točke, ki nara jih je zapel pevski zbor našega Izobraževalnega drugtva. Iz poročil tajnika in blagajničarke se razv(idi, da naša podružnica gotovo ni med zadnjimi. Pristopilo je zopet ve6 novih članov. Soglasno se je izvolil zopet stari odbor. — ObCni zbor se je zakljuČil s Saliivim prizorom -Plangarica", kateremu je sledilo še ve5 pevskih točk. — Lansko leto smo dobili za ustanovpi zbor podružnice ,vSlov, Straže" obfiipsko dvorapo, z;a kar gre vsa Cast vrlemu g. županu Lapuhu. Lctos se nam je pa proSnja odbila, ker zaradi županove bolezni vodi občipo njegov namestnik, Zolo čudno je, da se ta moix kateremu se je poverilo toliko zaupanja, da komapdirati od raznih štajercijansko-liberalnih gosp^dekov- Pabrez zamere! b V K»8trivricl se vrši v nedeljo dne 30. julija ob 3. uri pop. uatanovni zbor podružnice .81ov. Straže". Slavnostni govor govori č. g. župnik Fr. Gomilšek. Zavedni Kostrivčani in Kostrivčanke, vsi na ta zbor. Grozen požar v Carigradu« Požar je izbruhnil dpe 24. t.. m. popoldpe, pa dan narodne tur&ke slavposti, ob enem v predmestjijti Usunčar in Vesnešiljer ter se razširil čez poč tudi na mestne dele Ak Serai, Laleli in Vlapga. Ob 4. uri popoldne, ko je bila večina carigrajskih prebivalcev zaradi neznosne vrofiine v svojih stanovapjih, so opazili iz evropskega dela mesta in z gričev nad Pero, kjer stoje vile, v turškem delu mesta na 5 ali 6 krajih dim in v par trenotkih so stali celi deli mesta v plamepu. Do 5. ure zjutraj se je razširil ogepj že tudi na opi del mesta, kjer stanujejo kristjani ter vpe•pelil tudi ta del. O številu hiS, ki so pogorele, sedaj le ni mogofie govoriti. Poroča se, da je zgorelo 10.000 hiš, pa bo pajbrže to Stevilo nekolik.o previsoko kljub temu, da so prevladovale vupičepih delih mesta majtipe hiše. Vsekakor pa je brezdvoma, da je pogorelo kakili 5000 hiš, med pjimi tudi več mošej, ve6 šol in ena cerkev. Posrefiilo se pa je obvarovati ognja vojno ministrstvo in pravniško fakulteto. Vojaški gasilci so se trudili s svojimi parnimi brizgainicaini in prostovoljni tolumbadži so podirali hiše, da pa ta naftin vsaj deloma omeje razširjenje ognja. Vse pa ni ni6 pomagalo. Delo človeških rok ni moglo ustaviti pogina in divjanja elementa. Bila je grozna razsvetljava na parodni praznik, na dan zasecianja prestola po novem sultanu Kismet! Ne zadržiš toka usode! To se je pokazalo tudi v Carigradu. Vse je namepjepo, vse naprej določeno. Gasilci se niso trudili preveč, Njih delo je bilo tu brezuspešno, k.er Je manjkalo vode. Pa tudi prebivalci drugih mestnili delov so z mirnostjo gledali na pogin in se niso dali motiti v proslavi narodpega praznika, Pri nas bi vojaštvo odpovedalo v ofiigled tako velikapski pesreci slavnosti, v Carigradu pa so igrale godbe v parkih ip vojne ladje so bile vse v raznovrstnih lajnpijonih.. Stolpiči in lampijcrai so se zasvetili na večer v tisoč lufiih ip ijlice v Peri so bile svečanostno razsvetljepe. Zadaj pa je gorela baklja ip rjoverrje rapjenih se je razlegalo po ulicah, napolnjenih z gostim dimom, Ob 10. uri zvečer sta bila mestna dela Sulejmanye in UsunSaršija eno ogpjeno morje, TurŠki vojni mipister Mahmud Šeiket paša se ]e pripeljal po po6i v goreči del mesta, ker so mu sporogili, da gori hiša generalnega Štaba, kjer imajo shranjene vse detajlpe načrte za vojno s Crno goro. Ostal je v goreSem mestu do zjutraj, ko ga je zadel gorec tram ter mu prizadejal hude opeklipe in težko rapo na obrazu. Vojni minister "je izgubil mpogo krvi in živci so se mu pretresli. Prenesli so ga v vojpo ministrstvo, ker ga za sedaj Še ne morejo prepeljati na dom ali v bolnico. Njegova izguba, in naj bi tudi začasno ne mogel voditi poslov vojpega ministrstva, bi imela lahko za TurČijo nepregledpe posledice ravno v seclanjih zamotanih 6asih. Mahmud Sefket paSa je arabskega pokolepja in brez dvoma edep pajboljših turških generalov. Op ]e bil tudi poveljnik vojaštva, ki je priŠlo v Carigrad, da Šciti ustavo in je vodil vse takratpe boje ter \e že 2 leti vojni minister. — Ko je zvečer gorel že velik del mesta, je stopil baje sultan pa balkop in se razjokal. S priznanja vredno odkritosrčnostjo so mu baje državniki ob tej priliki razložili vzroke vseh nesreč. Padle so med drugim tudi besede, ki jih je baje izgovoril Hiamil paša: ,,Ce se ne zgodi kak čudež, si najbrže zadnji sultan!" Sultan je ves potrt. Splošno sodijo, da je bil ta požar demonstracija proti ustavi, Po mestu hodijo liodže ip objokujejo nesreCo _(Se ni to liinavščina?). Oblasti sodijo, da je bilo pa delu pajmapj 30 požigalcev, ki so zlasti nameravali uničiti vojno ministrstvo, kar se jim pa pi posrečilo. 12 požigalcev so že prijeli in jih bodo sodili po vojnem pravu ter brez dvoma obesili na visoke kole na Sultan Validovem mostu. Požar je zahteval tudi mpogo človeSkih žrtev. Govori se, da je poginilo v ognju nad 50 oseb, mnogo ljudi, med njirai tudi ranogo gasilcev, je ranjepih. Se-le, ko je bil požar vsaj deloma pogašen, je bilo mogoče pregledati celo opustošenje. Glavno ognjišfie ognja, ki je pustošil v obliki velikapskega polmesca proti Bajazidovi moSeji, je okrog džamije Laleli ter se razteza do Valenškega vodovoda ter do mošeje Mohameda II., pa jugu pa do Marmarskega morja v okraj Kum Kapu. Pred tem polmescem stoji nepoškodovan veliki bazar, visoka porta, mošeja sultana Ahmeda ip AgiaSopliia. Pogorišfie straži vojaštvo, vepdar pa se je posrefiilo pekaterim od strahu in groze polblazpim ljudem prodreti kordop in ti tavajo po pogorišču ali pa grebejo s prsti v zemljo, — izgubili so svoje ljube, ali pa % fiejo izgubljepe dragocenosti. Med požarom so se dogajali naravnost grozoviti prizori.. Napol in tudi por polnoma nagi ljudje so divjali po ulicah. Z^daj so priŠli do vojaškega kordona, ki jim je zaprl pot, ker je gorela zadaj vsa ulica, metali so se po tleh. ip rjoveli, zdaj je razneslo v tera ali opem bazaru, tu se je udrla streha. Nesrei5ni so bežali skozi gost dim, pekateri poskakali, brez dvoma zblazneli, v ogenj. Visoki častniki so vozili v paradni uniformi in z visokimi redovi na prsih v vozičkih svoje imetje po ulicah, Za Bajazidovo moSejo so postavili pogorelcem Šotorišče. Tako je danes Carigrad zopet pozorišče epega pajveCjih požarov. Že v letih 1714, 1755, 1808 so razsajali v ozkih, z lesenimi barakami papolnjepih ulicah stralioviti požari, in leta 1826 je pogorelo nad 6000 hiš, med njimi tudi poslairiŠtva, Letos je uničil požar 6. lebruarja brzojavpo postajo visoke porte ter notranje mipistrstvo in poslopja državnega sveta. 1, marca t. 1. je uničil požar v predmestju Kjatgunšukn 120 hiš, 5. aprila je pogorelo v predmestiu Kadikoi 300 hiŠ ip so tiidi ta požar zapetile zlobne roke. KoniSno je zgorelo dpe 14. junija v Uskiidariju 40 hi§. Najveeji požar pa je bil v letu 1870 in avgusta meseca L 1908, ko je pogorela polovica mesta in je poginilo v plamenili veŠ sto ljudi, Najnovejše. Državni zljor. Poslanca dr,. Ribar in Gregorip sta izstopila iz Hrvaško-slov^nskega kluba. Klub šteje sedaj 27 poslancev. V seji državnega zbora dne 26, t. m. se je vršila deb.ata o vprašanju dragipje mesa. Iz poštne službe. Poštpa pomočnica Marija Kunst je dobila mesto pogtne ekspedieptke v Podsradd. Iz pošte. Gd5. Ana Sternad Je imenovaPa za poŠtRO oiicijaptinjo pri pošti L y Trbovljab:. Badl sejmov na Spodnjem Stajerskem so včeraj dne 26. t. m. poslapci S. K. Z. po zastopnikih Roškarju, dr, BenkoviČu in dr. Verstovšeku posredovali v poljedelskem ministrstvu. Zalitevali so, da se odstranijo razne ovire, katere hudo obSutijo sejmarji. Ministrstvo se bode takoj posvetovalo o teh zahtevah z namestnijo v Gradcu in pato storilo primerne vkrepe. lz celega sveta. Sladkor podražen. Vsled suše v celi Srednji Nemfeiji in na Ceškem so pa praškem sladkornem trgu cepe sladkorja včeraj zopet poskočile za 1 K 10 v. Na sladkornem trgu v Hamburgu in Magdeburgu' so cepa sladkorja vnovifi narastla za 50 pfenigov. Na hripavosti je obolel sv. oče papež PijX. Potres na Ogrskem so zopet čutili v TemeSvaru ip Keftkemetu. Prebivalstvo je pobegnilo na ulice, Bila sta dva potresna sunka. V občini Szent Andras je bil potresni supek tako mocap, da se je zruSil zvopik. Požar na Bledu. O požaru, ki je silpo razburil Blejčane, nam poročajo: Se ni pozabljen velikapski požar pod Gradom, pa ]e zopet napravil ogenj na Bledu, topot na Mlinem, veliko škode in povzročil velikansko nevarnost. Ce bi bil pihal veter, bi bila ne" sreča velika. Bilo je že blizu y27. ure v soboto 22. t. m., ko se je začelo penadoma kaditi iz hiše štev. 48,. Kmalu se je tudi zasvetilo; hiša je bila v ogpju, ka se je v najkrajšem Času polotil tudi sosednje JiiŠe.: Mahoma je bila vsa vas pokoncu, Iskre so švigale na vse strapi in vse bližpje vile so bile v nevarnosti.. Požarne brambe v okolici so sicer kmalu prihitele in delale zelo požrtvovalno, vendar Je imela tudi najbližja brizgalnica precej daleč do pogorišča in ogenj bi se bil nedvomno zelo razširil, če ne bi bili takoi domači in tujci zafieli nositi vodo, prazniti hiše iP pomagati, kjer se je dalo. S pomoftjo požarniji bramb iz Ribpega in Bleda, pa iz Gorij in iz Koroiške Bele se je potem po trdem delu posrefiilo lokalizirati požar ip preprefiiti vegjo nesreSo. Požar so najbrže zopet zakrivili otroci z neprevidno igro. Ubogi ameriški milijonarji se jeze in obupujejo, ker jih država nadleguje z obday6evanjem. Petrolejski kraJj Rockeleller se razburja, ker so davčne oblasti cenile peko njegovo hiSo v Clevelandii na 13 milijonov krop ter prisega, da ta liiša ni niti petinko te svote vredna. Napram pekemu poročevalcu se je izrazil ta milijopar, da ]e to ,,izžemanje" bogatih ljudi popularpo, da pa pomenja toliko, kakor 6e bi ubili kokoš, ki nam leže zlata jajca, z namenom, da dobimo iz trupla še eno jajce. Rockefeller nadalje grozi, da se bodo ameriški bogatini izselili v Anglijo, Francijo in NemSijo, Ce bo še padalje trajal ta davčni sistem izžemanja. Drugi veliki milijonar, kralj bakra, Clark, je nezadovoljen s cenitvijo davčne oblasti, ki je cenila pjegovo razkošno opremljeno palačo na 20 milijopov kron, fieŠ, da je dejansko vredna komaj polovico. Davčna komisija pa je izjavila pa zapispik, da je Clarkova palača nairazkošpejše poslopje v New ,Yorku. Palača ima vzidano skrivno shrambp za blagajpo, hleve iz marmorja, umetno galerijo, kopalpico, domače gledališče in zvezdarno. Vsi ameriški bogatini se splošno razburjajo proti sedanji vladi zaradi previsokega obdavfienja. Trinajst oseb utopilo. Iz Kristianije se poroča, da je utonilo 13 oseb, ker se je prekucnil 6o1p sredi deroče reke. Valovi so drli s trupli popesrečencev paprej in jih pognali preko visokega slapa. Nesreča italijapskih alpinov. Pri Gemoni je zaSlo četrt stotpije italijanskih aJjpinav pa pedostopne skale, tako da niso mogli ne naprej ip ne pazaj, ker se niso mogli obrniti. Pri tej priliki je padlo ve5 vojakQv v globoSiPo ip eden je obležal mrtev, dva pa sta težko ranjena. Letalni stroj v službi trgovipe. Pred dnevi je peki bogat Anglež nakupil v neki trgovini v Filadelfiji vefc različnega blaga, ki mu ga pa niso mogli pra|vo5aspo dostaviti pred njegovim odliodom iz NewlYorku. Poslali so blago za njim v New-York brzovoznim potom, toda Anglež se je med tem že vkrcal na paraik ,,01ympia", ki je tudi že zapušSal pristanišče. Hitro so poklicali aviatika Sopwitlia, paj prenese zasvoj kupljenega blaga z letalnim strojem na odhajajoči parnik. In res, ta je brž izvlekel svoj letalni stroj iz lope, zagnal motor ter zapustil z zabojem vred celino. Krnalu je imel za seboj pristapišče, v nekoliko trenutkih je celo prehitel komaj v daljavi vidni parnik, k'i ga je v zraku parkrat obkrožil, spustil se na 30 metrov visočine v lepem poletu t&r zagnal na krov zavoj, ki ga ie sprejel Taipec z velikim veseljem. Sopwith se je vrnil s svojim letalnim stro jem pato srečpo v New-York!. Proti jetiki. Mednarodni kongres, kateremu bo naloga boj proti jetiki, se bo vr§il prihodnje leto v Rimu. Imel se je yršiti letos, pa je odložen, pac radi kolere! Narodno gospodarstvo. Množijo se razne nalezljive bolezni, ker se veČina družin ne briga za desipfekcijo bolpikove posteIje. — Izšla je zapimiva in poučna knjiga o ,,Zdravju in desinfekciji"; knjiga podaja vsa pojaspila, kako se naj vrši desinfekcija v vseh slučajih bolezni v hiši. Pošljem takoj vsakemu na željo knjigo brezplaSno in brez poštnine. A.. C. Hubmapp, Dunaj, Petraschgasse 4. Zadostnjeta li samo gpoj in gnojnica? Gnoj iz hleva ip gnojnica v pavadni množini pe zadostujeta po izvajapjih velikega kemika Wolffa, da se zadosti zahtevi po foslorjevi kislipi. Primesek k gpojilu za fosforjevo kislipo je torej brezpogojno potreben, da se doseže dobra žetev. V mnogih deželah so kmetje že spoznali prednosti tega prirneska h gpojilu ip dajejo 400 do 500 kg tomaževe moke na hektar k hlevskemu gnoju ali b. gnojnici. Ta majhen izda ek je s pomnoženo rodovitnostjo dvakrat in tudi trikrat poplačan, Aparat za lotanje. Dolgo smo pogrešali primereu aparat za lotanje pločevinaste posode; sicer ]e dobifi mnogo enakih1 aparatov, ki so pa vsi precej dragi ip zahtevajo posebne vaje v svrho uporabe. Aparat, s katerim pa lahko vsakdo majlme poškodbe na pločevinasti posodi sam popravi, je dobiti pri tvrdki Zinauer et Co., pri Sv. Takobu v Slov. goricah. {Glej oznanilo pa zadnji strani!) Hmelj. Hmeljska revija ,,Saazer HaŁ>fer Hapfen- upd Brauerzeitung" prinasa z dne 15. t. m. sledeSe h.meljsko poroSilo iz Žatca: V tem izkazu beležimo mapjše spremembe pri cenah zateškega hmelja, Cene so skrajno stalne. Za 60 kg se ]q plačalo 180 do 186 K. Tuje kvalitete so bile tudi v prometu, vepdar pa ]e> tujega hmelja primeroma malo, Cene 150 do 166 K, eventuelpo pekaj kron višje. O stanju hmelja v okraju 2 a t e c podajamo paslednje porošilo: Ako izvzamemo zgodnji limelj in nekaj pokvarjenih pasadov, kažejo ostali nasadi (dobre tri getrtine) kljub peprestani suSi jako dobro. Mrfiesa je neznatpo malo. Tiipatam se vidi vsled suše rmeno listje. Izrastki (stranski) so redki in kratki, tako, da »>• raino ra.umti zgolj na košato vzratli hmelj. Glede cvetja pa se mora kenštatirati, da je isto oelo v lepib nasadih in vrtorili precej skromno Vea položaj pač stoji tako, da je od vremena prihodnjih dni odvisno, ako 8e bodo stare, dosedaj jako dobre rastline še naprej nspešno razvijale, ali ce. Zndnje dni smo sioor imeli dei, ali ta dež če mnogo nasador niti osvežil ni, do&m se je drngi hmelj jako dobro nai.o5il. Prezgodaj bi bilo, s žtevilkami že zdaj pre.okov.ti, kakšen bo končen reialtat žetve; vendar se pa lahko račona, da bo v slučaju skorajšnih izdatnih padavin, toplih nodi i. t. d. rezultat hmeljske žetre sreden. V naslednjem podamo posamezna poročila dragih dežel. Na Moravskemje stanje isto kot na Ceškem, iazliknje se samo y tem, da je skrajno nedoločen rezultat. V Galioiji je stanje skrajno nengodno, vendar izdatno boljše od lanskega leta. Malo upanja je, da bo rezultet vsaj sreden. Na Ogrskem pa je jako dobro. Žotev bo bogata. Zgodnji hmelj so pobrali že sredi tega meseca. Tudi na Ogrsk.em so bndo pogreSali prepotrebne moče. V Nemčiji račanajo s srednjim rezulw.tom. Vendar je Btanje jako ngodno. NaBavarskem pa bodo imeli skoroda minimalen «znltat, če ne bo ?eč dežja, kot ga je bilo do^edaj. Na Virtenberškem je ekoraj isto, kar je pripisorati mrzlim nočem in snhim vetrom. V Londonn je stanje jako ngodno, reinltat bo lep. Vendar je odvisen od prihodnjosti. Iz naveden'ga lahko razvidno, da bo porsod hmeljski pridelek bolj weden. Izjemo dela rodovitna Ograka, kateri m hmelj Tsako leto teč ali manj dobro obneee.