Za Ameriko celoletno polletno četrtletno celo let« pol leta četrt leta is mesec Novi naročnik! naj pošiljaj« naročnino oo nakaznici. Za inozemstvo celo leto . K 4 pol leta. „ 2 četrt leta . . . „ 1 ra mesec „ Oglasi se zaračunajo po porabljenem prostorn In sicer 1 mm visok ter 55 mm ilrok prostoi za enkrat 2 K za večkrat popnst. Izhaja vsak dan zjutraj Posamezna številka velja 1 krono Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži ra odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se frankirajo. — - ' ■ Rokopisi se ne vračajo. L. „ Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6;I, Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu ~~~~* štev. 8. Telefon štev. 44. — Demisija Vesniceve vlade. Pogajanja za novo vlado. Beograd. 14. (Izvirno poročilo.) Po sklepu sete ministrskega sveta se ie Dodal ministrski predsednik dr. Vesnič ob 6. url popoldne na dvor. kier ie predložil reeentu de-mislio celokupne vlade. Regent ie demisito soreiel. Beograd. 14. dec. (Izvirno poročilo.) Danes doooldne se le sestal ministrski svet. ki se ie bavil z notranjimi vprašanji in z demisito vlade. Ministrski svet ie sklenil, da poda dr. Vesnič ostavko svoieea kabineta ki ga ie sestavil pred tremi meseci, ker ie izvršil svoio dolžnost. Min. predsednik dr. Vesnič ie takoi odšel na dvor ter predložil regentu demisiio vlade. Regent ie Dooblastil ministrstvo dr. Vesniča. da vodi posife dalie. dokler se ne sestavi nova. vlada. V parlamentarnih krogih se govori, da bo regent poveril sestavo nove vlade g. Nikoli Pašiču. vendar pa menilo, da Pašič ne bo soreiel mandata in da bo novo vlado sestavil g. Stojan Protič. Beograd. 14. dec. (Izvirno poročilo.) Danes popoludne sta se sestala Nikola Pašič in Liuba Davido-vič kot pooblaščenca svoiih strank, da pričneta oogaiania za sestavo nove vlade. O. Pašič se ie razgo-varial tudi z zastopniki iugoslovan-ske muslimanske organizacije in z dr. Korošcem, g. Davidovič pa se bo posvetoval z zemlieradnlčko stranko in ev. s socialisti Službena no-gaiania se začno šele v nekoliko dneh. kc se položaj malo razbistri. Sprememba v deželni vladi. Uradno se objavlja: Predsednik deželne vlade za Slovenijo dr. Brejc je poslal včeraj 13. tm. na ministrskega predsednika dr. Vesniča brzojavko, v kateri mu z ozirom na demlsijo ministra za promet dr. Korošca javlja, da dajejo tudi on kot predsednik deželne vlade za Slovenijo, kakor tudi poverjenik za uk In bogočastje dr. Karol Verstovšek, poverjenik za javna dela Ins. Dušan Sernec In poverjenik za kmetijstvo Jakob Jan svoje mandate na razpolago. Do nadaljne odredbe od strani centralne vlade bodo imenovani vodili posle. • Demisija je le naravna posledica sklepa, da preide ljudska stranka v konstitu-antl v opozicijo. Po beograjskih poročilih jo razpravljal o demlsljl že včerajšnji ministrski svet, ki je vzel demlsijo poverje- nikov dr. Brejca, dr. Verstovška, Inž, Ser-neca In Jana na znanje. Vodstvo vladnih poslov je poveril začasno poverjeniku za notranje zadeve dr. Pitamicu. Tudi dr. Pitamlc je sicer podal svojo demlsijo že takoj po dovršenih volitvah, ker je smatral s tem svojo nalogo za Izvršeno. Ministrski svet pa ga je kljub temu kot edinega nevtralca in uradnika v dosedanji deželni vladi pridržal, dokler se vprašanje ne reši definitivno po sestavi novega ministrstva v Beogradu. Kakšna bo nova pokrajinska vlada Se ni gotovo. Po dosedanjih vesteh bj se dalo sklepati, da se bo odločila večina prizadetih strank za nevtralno uradniško vlado. Kot predsednika se Imenujeta v prvi vrsti dr. Pitamlc ln dr. Baltlč, načelnik v notranjem ministrstvu. Avstrija bo zahtevala plebiscit v dravski dolini? Dunal. 14. dec. (Izvirno poročilo.) »Neues Achtuhr-Abendblatt« javila: Avstrija bo imela po spre-iemu v zvezo narodov kakor vsi drugi člani pravico ona vprašanja, pri katerih meni. da se il le zgodila krivica, predložiti v odločitev zvezi narodov. Kakor Poznavamo od dobro informirane strani, se pripravila nota na zvezo narodov kler bo avstrijska vlada z ozirom na krivice sanžermenske mirovne pogodbe in na razpoloženle med liudstvom predložila Drošnio. nai se za ona nemška ozemlia Koroške In iužne Štajerske. ki so brez plebiscita PTišla k .Tugoslaviii. dovoli liudsko glasovanie. Ko se le izvršil plebiscit v Koroški coni A ie plebiscitna komisija v Celovcu dobila od prebivalstva koroške mežiške doline Drošnio. nal 5« tudi v mežiški dolini dovoli plebiscit, ker ie večina prebivalcev proti lastni volii in ne da bi lo bili za to vprašali, prišla k Jugo-slavili. Te prošnje se takrat niso mogle upoštevati sedai Da iih bo zveza narodov proučila. Liudsko Elasovanie se bo zahtevalo zji mežiško dolino, za apaško ln mariborsko kotlino in za vse ozemlle v starih štajerskih in koroških meiah. tako. da bi Pohorie tvorilo naravno meio napram .Jugoslaviji. S takim plebiscitom hi bilo omogočeno da nrideio Maribor in druea nemška mesta med Pliberkom. Prevaljami in Mariborom k Avstri.iL Na teji ozemliih ni za nriklopitev k AvstriM samo nemška večina, ampak tudi večii del tamošniega slovenskega prebivalstva talcozvani »Windi-sche«. ki so že pri koroškem plebiscitu odločili, da. so za priklopitev k Avstriii. * »Acht-Uhr-Abendblatt« ne spada sicer med nairesneiše dunajske liste ima oa kliub temu intimne zveze s oresbiroiem zunanjega ministrstva. Akoravno torel eoreniih vesti ne smemo vzeti pretragično. ie verjetno, da ie izšla v sporazumu z vladnimi krogi. Bila bi naii nekak »balkm d’ essav«. kakšen utis bi naredilo na evropsko, zlasti pa na jugoslovansko javnost ako bi avstrijska vlada res tedaj nastopila z zahtevo do reviziji svole meie na-Dram Jugoslaviji. Mnenla smo. da le ta namera tako bedasta, da le na treba niti zavračati. Op. ur. Masaryk kot posrednik med Jugoslavijo in Bolgarijo. Praga. 14. dec. llzvlrno poročilo.) »Čas« doznava od člana bolgarske delegacije nastopno: Bol- garski ministrski predsednik Stam-boliiski ie dospel v Prago, da bi naprosil predsednika Masarvka ki ga smatra za naivečio slovansko avtoriteto. nai posreduje med bolgarsko in jugoslovansko vlado. Ministrski predsednik Stamboliiski ie celo za federacijo z Jugoslavijo. Bolgariia ne zahteva teritorialnih koncesij. Zeli samo. da se zajamčijo Bolgarom v Jugoslaviji pravico njihovega jezika in vse druge pravice. ki so v mirovni pogodbi določene za narodnostne manišine. Stamboliiski ie prepričan, da ni izključeno bolgarsko - jugoslovansko oriiateH-styo. Posredovanje Ceško-slovaške na bi se sprejelo v Sofiji in v Beogradu. *** nni«' ——nnnnumm mi im 1 mili——i—t—— avtonomija slovaške. Praga. 14. dec. (Izvirno poročilo.) »Lidove Novini« naznanjalo da prevzame v kratkem upravni odbor upravo Slovaške, za čigar predsednika ie določen sin predsednika republike Ivan Masaryk, ŠKOF DR. MAHNIČ UMRL. , Zagreb, 44. dec. (Izvirno poročilo.) Danes zjutraj ob 8. ud le umrl v nadškofijski palači po dolgi In težki bolezni krški škof dr. Anton Mahnič. Pogreb se bo vršil v soboto ob 9. urL Dočas bo truplo, ki ga bodo balzamirali, izpostavljeno v dvorani nadškofijske palače. STALIŠČE KLUBOV DO DEMI-SI.IE VLADE. Beograd. 14. dec. (Izvirno p‘oro-čilo.) Vest o demisiii vlade ie prišla malo nepričakovano, ker se de-misiia napovedovala šele za konec tedna. Zato parlamentarni klubi danes še niso mogli zavzeti stališča k temu važnemu dogodku. Muslimani izjavljajo da so orioravlienl pod gotovimi ooeoii vstopiti v vlado. Njihove glavne zahteve se tičeio vora-šania avtonomije, člant Nar. kluba iziavliaio. da smatraio demisiio za Dreuranieno. češ. da situacija ni še toliko raziašniena da bi bila mogoča sestava močne vlade. Klub se bo pridružil onim strankam ki se bo zavzemal za čim širšo avtonomijo pokrajin. POSVETOVANJA MED AGRARCI IN RADIČEVCI. Beograd. 14. dec. (Izvirno poročilo.) Politiki, ki stole blizu zem-lieradničke stranke, so pozvali oet delegatov Radičeve seliačke stranke iz Zagreba na razgovore. Od teh pet so trite kvalificirani ln dva se- VERIFIKACIJSKI ODBOR. Beograd, 14. ded. (Izvirno poročilo.) Danes popoldne se Je sestal v dvorani konstltuaute verifikacijski odbor. Odbor se jo konstituiral. Komunisti so glasovali za listo g. Pečica, ki je Izvoljen za predsednika z 310 glasovi proti 9, ki so bili oddani za radikalca. Za tajnika ie izvoljen soetjalni demokrat dr. Korun. Poročevalec bo poslanec zemljeradniške stranke. Nato so se sprejele pritožbo proti volitvam, ki jih je bilo samo deset ln katerih so tri že rešene, ker navajanja pritožb ne morejo vplivat] na definitivni izid okrožnih volitev. Te pritožbe se tičejo volitev v mostarskem, banjaluškem In tuzlanskem okrožju. KONSTITUIRANJE PARLAMENTARNIH KLUBOV. Beograd, 14. dec. (Izvirno poročilo.) Radikalni klub je Izvolil 20 poslancev, ki bodo vodili strankine zadeve. Socljalnl de-mokratje so Imeli včeraj sejo, na kateri so se konstituirali. Za predsednika je bil Izvoljen Etbin Kristan, za podpredsednika pa Nedeljko Dlvljan. Narodni klub je Izvolil za predsednika dr. Mate Drlnkoviča, za podpredsednika prof. Gjuro šurmlna. Komunistični klub Je Izvolil samo pet tajnikov, ln sicer dr. Simo Markoviča, Simo Mlijučko, Tomševlča, Kaslerjevlča ln F1U-pa Filipoviča. RADIKALEC — PREDSEDNIK KONSTI* TITUANTE. Beograd, 14. dec. (Izvirno poročilo.) Te dni začno med radikalci ln demokrati pogajanja glede volitve predsednika kon-stjtuante. Kakor se govori v radikalnih krogih, bodo demokrati pristali na to, da postane radikalec predsednik koustltuante, KOMISIJA RIMSKEGA SENATA. JE ODOBRILA RAPALLSKO POGODBO. LDU. Rim. 13. dec. Senatna ko-misua ie odobrila poročilo, ki predlaga ratifikaciiio raoallske pogodbe. Danes ali Jutri se Poročilo predloži senatu. POL T AKI IN PLEBISCIT. Varšava 14. dec. (Izvirno poročilo.) Jutri odide Doliska delegacija v Rim. da protestira on papežu proti naredbi kardinala Bertrama. ki zabraniuie noliski duhovščini udeleževati se aeitacii za plebiscit. V isti zadevi ie general Haller poslal papežu brzolavko. kier prosi, nai se kardinalu Bertramu oreno-i ve izdaiati naredbe s katerimi se onemogoča poliski duhovščini. Izpolniti svoie dolžnosti proti svole-. mu narodij, t Dr. Anton Mahnič. Zadnja poročila nam prinašalo vest, da je umrl krški biskup dr. Anton Mahnič, duševni oče sodobnega katoliškega poli. tlčnega gibanja med Slovenci, duševni začetnik Ljudske stranke. Mahnič je brez dvoma ena najraar-kantnejšlh osebnosti v zgodovini Slovencev v poslednji dobi. Naj se naša bodočnost razvija kakorkoli, dejstvo ostane, da je Mahnič vtisnil pečat svoje osebnosti, svojega nazlranja ln svoje volje celi generaciji. Ne sicer generaciji celokupnega naroda, marveč le enega dela, ravno onega dela, ki Je vpričo posebnih razmer potegnil za seboj večino ljudstva. In ta večina je skoraj tri desetletja določala politiko Slovencev, zato moramo priznati Mahniču v zgodovini primerno mesto. Rodil se je Mahnič 1. 1850 v Štanjelu na Goriškem. Po dovršenih študijah Je postal profesor bogoslovja na osrednjem semenišču v Gorici, kjer je ostal, dokler ni odšel kot biskup na otok Krk. Kmalu po okupaciji otoka, so ga odvedli Italijani pod pretvezo, da podpira protiitalijanski odpor duhovščine ln prebivalstva nasilno * otoka ln ga držali nad leto dn! v Internaciji v Italiji. 2e bolan se je vrnil letos V Jugoslavijo, se zdravil par mesecev v Krapini, zdaj pa ležal težko bolan v Zagrebu kot gost nadškofa Bauerja. Umrl je brez premoženja. Nihče ni mislil, kak preokret se začenja v javnem živllenju, ko je Mahnič L 1882 začel publicistično razvijati svoje nazore, ki so zahtevali dosledno uveljavljanje katoliškega verskega stališča v vsakem pogledu, v filozofiji In znanosti, v umetnosti ln politiki, skratka v vsem zasebnem In javnem dej*fvovahfu. Celo med duhovščino samo je Imel spočetka nfegof nastop mnogo nasprotnikov, in trajalo je mnogo časa, predno je njegov nazor popolnoma prevladal v konservativnih kro« gih. Šele I. 1890 se je ustanovilo v Ljub. Ijanl »Katoliško politično društvo«, ki je postalo temelj novi Izrazito katollško-po-litičnl stranki. Kar je teoretično zamlsUI Mahnič, so politično izvajali Šušteršič« Krek, Zltnlk, Povše In dr„ njih skupno de* Io je bila naposled mogočna zgradba klerikalno stranke. In vendar osebna zasluga Mahničev« ni nič drugega kakor to, da le dosegel politično Izvedbo Ideje, ki zahteva odločulo. čo veljavo katollčanstva ne le v verskem marveč tudi v vseh panogah posvetnega udejstovanja. To je prastara katoliška ideja, kakor sta jo do najskrajnejših konsekvenc razvila velika papeža Gregor VIL In Inocenc III. V naši zgodovini se je odigral en kos splošne cerkvenopolltičn« zgodovine, nič drugega. Da se je mogel« temu Iščimo vzroka v civilizacijskem stanju našega ljudstva in v neodpustnl pasivnosti naše tedanje Inteligence. Usodno je, da je umrl Mahnič mata po onem znamenitem 28. novembru, ki le skrčil število pristašev njevove misli na dobro tretjino ljudstva. Katollčanstvo kot politična Ideja le bilo premagano tolikokrat, kolikorkrat se je povzdignilo do gospodujočo moči; njegova trajnost je enako kratka, kakor drugih političnih smernic. Morda sl bo katoliška stranka nekoliko opomogla od poraza, bistveno ne. Politični odsev Mahničevega dela ugaša e očetom, vred. NOV RUSKI NAPAD NA POLJSKO? Varšava, 14. dec. (Izvirno poročilo.) V tukajšnjih vladnih krogih se z vso gotovostjo zatrjuje, da zbira sovjetsko armadno poveljstvo k novemu napadu na Poljake. Boljševikl so Izprva svoje namero skrbno prikrivali, seda) pa, ko so priprave že skoraj gotove, nastopajo že kar očitno. Na protest poljske vlade proti zbiranju rdečih čet moskovska vlada sploh ni odgovorila. Sedanji minister v Varšavi le opozoril na rusko nakane In priprave zastopnike zapadnih velesil obenem pa naročil poljskim poslanikom v Londonu, Parizu ln Rimu, naj opozore tamkajšnje vlade na novo nevarnost, ki preti Poljski ln srednji Evropi sploh. Stockholm, 14. dec. (Izvirno poročilo.) Kakor javlja poročevalec lista »Daghens Nybeter« iz Helslngiorsa, zbirajo boljševikl čete ob estonski meji. Osem dlVIzfl je bilo poslanih v Pskow, dve v Gačino, ena pa v Lugo. 1 PREKI SOD NA MORAVSKEM. LDU. Brno. 14. dec. Včerajšnji 'dan- in nocoišnia noč sta potekla popolnoma mirno. Podpredsednik politične deželne tmrave obiavlia sporazumno z višiim deželnim sodiščem da se proglaša Dreki sod za Veliko Brno in vse občine političnih okraiev okolice Brna. Bozkovic. Goodinga in Trebič. Vsak. kdor po btiavi te naredbe zakrivi zločin huiskania k nemirom, bo kaznovan s smrtio. Zbiranje Hudi na cestah ie prepovedano. Policijsko ravnateljstvo v Brnu je odredilo, da se mo-raio iz varnostnih ozirov zapirati zasebne biše ob osemnajstih in gostilne ob devetnajstih. FAŠISTI NAPADLI TRŽAŠKE REPUBLIKANCE. LDU. Gorica. 13. dec. Včeral so tržaški republikanci napravili izlet v Gorico. Ko so zvečer na kolodvoru čakali na vlak so fašisti vrgli med nie dve ročni granati. od katerih na ena ni eksplodirala, Ranienih ie bilo 30 oseb. nekatere hudo. Priče pripovedujejo, da so voiaki ki so stali poleg skupine vračajočih se republikancev, opozarjali d012 drugega. nai se umaknejo ker se bodo vrgle bombe. Radi važnih političnih vesti, Id smo jih prejeli pozno v noči, je moralo danes Izostati nadaljevanje romana »Kraljev vitez«, RAZDELITEV VAGONOV IN LOKOMO. TIV. Beograd, 14. dec. (Izvirno poročilo.) Prometni minister bo vkratkem predložil predlog reparacijske komisije glede razdelitve vagonskega parka bivših avstroogr* sklh državnih železnic. Po tem predlog« dobita Avstrija ln Madžarska 150, Jugoslavija pa za vse ozemlje 177 lokomotiv. STAVKA V AVSTRIJSKI KOVALNICk ZA DENAR. DUNAI, 14. dec. (Izvirno poročilo.) VI državni kovalnlcl za denar je Izbruhnila stavka, ki je političnega značaja. Več kr« ščansko-soclalnlh delavcev se je branilo plačati prispevke za soclalno-demokrat. sko strokovno organizacijo. Največjo škodo pri tej stavki pa imajo delavci sami, ker Je dobila kovalnica naročilo jugoslovanske vlade, čigar Izvršitev bi prinesla delavcem povišanje plač. Ker pa mora biti jugoslovansko naročilo Izvršeno do gotovega roka, pomenja vsak dan zavlačl-tve po stavki velikansko škodo za koval-nlco. Upajo, da bodo pogajanja kmalu doprinesla sporazum. HARDING ZA NOVO ZVEZO NARODOV. LDU. Pariz. 13. dec. Kakor lav« l;a »Chicago Tribune« Iz Mariona, meniio v političnih krogih, da bo novoizvoljeni predsednik Harding odposlal v Evropo komisijo, ki se bo pogajala elede ustanovitve nov* zveze narodov. BORZNA IN TRŽNA POROČILA 14. decembra. Valute in devize. C url h: Berlin 8.60, New York 650, London 22.47, Pariz 37.65, Milan 22.35, Praga 7.25, Zagreb 4.40, Budimpešta 1-25, Dunaj 1.65, avstr!], krone 1.05. Dunaj: Zagreb 399.50—404.50, Bu- dimpešta 99.50—401.50, Praga 734.50— 739.50, Varšava 101.75—103.75, češke krone 745.50—755.50, dlnarll 1590—1610. Praga: dinarji 220, marke 119.25* švlc. franki 1374.50, Ure 306, franc, franki f 521, funti 307, dolarji 88, avstrij. krono 13.70, poljske marke 14.25. Zagreb: dolarfl 148.50—149JO* avstr, krone 28—28.50, Iranc. franki 865— 880, nemške marke 202—203, leji 200—205, Ital. lire 515—522, levi 150—160, angleški funt 490--510, češkoslov, krone 165. Stran 2L ;JUGOSLAVIJA* dne 15. decembra 1920. 802. Stav. Konstituante druga seja. Beoerad. 13. dec. Drugemu predhodnemu sestanku kooMiutrme so prisostvovali vsi ministri. Otvoril ea ie ob ič.30. začasni predsednik e. Pašič z nagovorom: Oosroda! do členu 3. začasnega poslovnika sc ima na drueem sestanku vr'Jti veritikactiski odsek 20 članov. ie treba da vse skuoi-ne če ie moeoče. sestaviio sooraz-umtio tisto Nato ie zahteval besedo komunist dr. Markovič. Začasni tai-nik dr. Petič ie čital imena prisotnih prstancev nakar ?e iziavil g. Pašič. da si a nriavtieni t>o seznamu 402 povaniški pooblast?!? do orečitaniu na »e rtisotno 293 poslancev, torei dovcli za nadaline delo. Komunist dr Markovič te nato zooet zahteval beseoo O predsednik Pašič mu ie obliubil da pride na vrsto. Razvila se ie debata med dr. Markovičem In Paš čem. ki se ie tikala poslovnika Pr Perič :e na to izlavil da so nriiavHene tri liste m sicer lista Stoiana Protiča. Dragotina Pečiča in Trifka Kasteroviča. Potem te nastal zooet nemir. Dr. Markovič ie zoret zahteval besedo. Predsednik Pašič Da se m oziral nant temveč « felav?! de te glasovalo za listo Stoiana Protiča 152. za. listo Dragotina Pečiča 138. a za listo Trifka Kasleroviča 52 poslancev. Količnik znaša 17 osianeia 2. ter te izvolteno od Proiičeve iis'c 9 članov, od Pečiče-v« liste 8 in od Kaslerovičeve liste 3 pos’anci. Po zonetnl debati ?e orl-8e! do besede dr. Markovič, ki le izvaliti: Nasilte ie v tem da Je ttstavo-daina skttnščina nrisiUena da mora voliti verif!kach’skl odsek oo poslovniku. ki til bil predložen ir nie-ne sredine in kt te Wl soreiet na popolnoma nezakonit način. IV cen-trumu in na desnic? envoriente hi Drotesti.) Sfoteč na stališču, da le nstavodabia skupščina suverena (rloskanie ori komunistki In da nad nto v današnli državi ni nobenega višteea oreana državno oblast (v centrumn klici: Živio krak M. velim da te ne veželo nikake ome-Btve bodisi s katerekoli strani in v Kakršnikoli obVki. DovolHiiem » v Imenu komunističnega oo&laniškeara kluba stavit? ustavodalnl skunščtni predlo?, da se reakcionarni začasni poslovnik k? ea ie Izdelala vlada w Vesn?ča in ki v nalvečH meri ovira svobodno delo ustavodajne skup-Sč:ne tako? snsnend?ra (burno olo-skanie na levici) in da se iz sredine skupščine takol Izvoli odsek, v katerem bodo zastonane vse »kuoine od n8 *?m le bi! obbublien. Na koncu nisma ?e izrečena orošnla nai se vsebina teva pisma naznani madžarski vlad? Mislimo da nam ta deistva zadoščalo Za nrevled rovarsrea tulih elementov nroil naš? državi. Doslei ie v tel zadev? snravl?enih nod kbuč 12 oseb. med drugimi neki diiak Galovič ki ie skuoai z brivcem Stromenem vežbal hrvatske pro-stovolice za Madžarsko Ie?Mo v S/f^mbathelviu. Več krivcev ie tudi zhežalo čim se ?e doznalo za proti-državno vibanie. Upamo, da bo osebe ki so v rokah pravice, zadela zaslužena kazen. Fanatizem. Naša doba ie vsled oooolnetre razkroia ekonomskih in sociialnih sil abnormalna Simnton te abnormalnosti ie zvišano naenenie k ekstremom ki se noiavlia tako v ooedincu kakor v širokih masah. Iz ekstremov se rodi nova sila: fanatizem. Fanatizem ie eminentno psihološki no?av / .»vek lahko nostane ekstremen radi kakeva gmotnega cilia. to'to fanat:zem se s tem ne da opravičiti: on le izlemno duševno sta-nte. ki ga zmotnost ne more dati. Nainrei se le fanatizem ooiav-lial v religioznem živlieniu človeka. Zgodovina beleži nešteto ooiavov verskega fanatizma Zlasti so se odlikovale gotove sekte, katerih ori-mer naha?amo še dandanes v Rusiii (skot>l?c.nri bičarii itd.). Zgodai ie X. oričel fanatizem s?litl tudi v sociialno In politično živlienie Obsodba Sokrata ie eden zvodniih ootavov oo-Ftičnega fanatizma. S fanatizmom rlmste«a — sociialno političnega na-zirania (verstvo le bilo med tem že na pronadu) se le moral boriti veliki osvoboditelj sužniev in vseh zatira- nih —- demokratični duh orveca kr- | ščanstva. Kristus sam »e oostal tudi žriev. fanatičnega ooimovania rimske državne ideie. Pozneiši srednli vek. ki ie b*l vsled razkroia starih sociialnih političnih In kulturnih organizacij In dotoka grobih barbarskih sil v marsičem podoben naši dobi zaznarnuie nešteto ooiavov verskega političnega in soclialneva fanatizma. Mohamedova vera Je nastala iz vroče čustvenosti arabskega plemena in ie zato kmalu prešla v ekstrem in fanatizem. V naši dobi vse sili k ekstremom. Z mrzlično naglico se rešuieio vprašanja za katera bi oreišnia doba rabila stoletia. Evoluciia ie postala žrtev revolucije in revolucija žrtev anarhiie. Značilen primer le R;isMa. Prešla ?e veliko orezeodal v ekstrem t. J. v revolucijo in danes lo vzdržuje fanatični boljševizem. Socialna ideia le v očeh mase dobila svetniško gloriJo »n začela se te nova religija. ki ?e v nasičenem ozračfu prooadaloče družbe dobila fanatične vernike. Ta materiialistična relt-e:»a te rodila svofeva Ivnacila de Lolola—Lienina. Ako bo ta moderni Zadnji dogodki v Pragi. Praga. 11. dec. Dogodki. kJ hm oričtrJe Praea od četrtka dalte. niso takšne važnosti, kakor brni telegraf in razglaša tele-Ln. k? se ea Doslužuieio — Nemci. Ne gre za drueo kot za prepir med sociialnimi demokrati in komunisti radi Lidoveea doma To Je pravzaprav oreoir med socialističnimi vo-d telii. Prepire take vrste Da navadno nlačuie nezavedna masa. katere ie takoi dovoli tatn kJer ere za šoektakel. Ko so komunisti vreli iz tiskarne v L?dovem domu lastnika konceshe. ie ta šel na obrtno oblast ki ;e- dala tiskarno takoi zanreti (kar ie bilo v redu. ker se brez koncesi?e v tiskarnah ne sme obratovati). Ko so orišli izvršilni oreanl. so se komunisti v Lidovem domu uorli in začelo se te zmerianie in pretep pred hišo Radovedneži so bili takoi na mestu. Gruča narašča, ž nlo na tudi razoo-ložeme ki ga začenJak) izrahliatl komunistični agitator« ?n generali. Ti skleneio štrallt. seveda generalni šlralk. Da bi se lim posrečil. Je treba premotiti delavstvo ki ?e v masah združeno ravnotako nerazsodno kakor vsaka masa. Ptemotiti ga le tieba da ttozahi. da gre le za prepir med general? in treba te v niem vzbuditi r>bčutek da gre sa socialistične oziroma komunistične cilie. kar se na?lažte zvodi če se vrže med delavstvo geslo o 30% povišanju olač. S tem zahtevkom so hoteli vodilelli zakriti oravi namen zadeve ter Potegniti v akciio celokupno delavstvo Potem, ko ie bilo vse delavstvo v akcIJv bi se dalo govoriti tudi o čem več'etn. Toda do tega ni prišlo. Delavstvo ne seda več kavarniškim politikom na limanice vsa! ne v zadostnem številu. In zato se ni v Pravi zgodilo n?č drugega kot da se te oar sto fakinov ki sicer podpiralo vogale razbčnih delov velemesta. oretenalo s stražniki Streljali so seveda tudi. Da so se med množico, ki n? nik?er presegla šte-v*la 1000 takoi znašli tudi Muna in bogati komumstični advokati. Je resnica ki se razume sama oh sebi. Ti oa so Jo pobrisal? takoi oo orvih strelih in tekli v oarlamem in khcal? m» T»omr«c lo Pač! Puč ie b;l In ie še — v poročilih nemških avitatorlev Do teh oa nam n*'. Dr. P-n. Beležke. PortKhm logika. Pri volitvah v verifikačn? odsek konstituante sta se stvorih* v zbornici dve skupini: radikalci, musli-mai. zaledničar? in Uudska stranka na en? demokrati kmečke skunine In sociiabsti na drugi strani. »Slovenec« poroča o tem In modnue: »Z ozirom na to ostane vse oreorl-čan?e te (samostojne kmetRske) stranke, da ni združena z demokrati navadno varanie slovenskega kmeta. Samostoini pokazali, da ne bodo podpirali samo demokratskega centralama nevo tudi vse politične metode demofcrafov.« Ali ni ravno tako pravilno, če sklenamo tudi obratno: Koroščeva skupina le s tem. da ie glasovala skunno z muslimani in svobodomiselnimi raiedničari dokumentirala svoio združitev s tema skutvnama in pokazala da hoče nodnirat?. tako reakcionarno nroti agrarni reformi naoer?»->o politiko muslimanov, kakor tud? protiverske tež.nie vodite- .llev#^Narndr»ižga-------------------- Kai moramo res vso nolJtiko meriti oo volilnih ?n demagoških šla-eeriih slovenske vasi? Razna poročila. fanatizem prodiral dahe tedai .čaka Evrono ponolna pronast. Socialni fa-na^—.m snommia na divJame starih sektariev. Množice poslušaio z raz-dnženimi žive? nove evanvelte ?n gioze s smrtio vsem krivovernim. Ekstremni oznanjevalci teh dogem se pričkaio in cene za posamezne besede in no>me. To n? več samo materi?alno g:ban?e to ic izrazit duševni fanatizem Ne smemo pozabiti, da ta pogubna reliviJa na«ta?a tud? okoli nas in ?e za današn?ega Človeka eden naitežiih Problemov. K?e in kako naiti zdravilo? Pazimo na lastno razpoloženje, bežimo pred ekstremi. Razmišliamo o relativnosti ide?. Nobena socialna, kulturna, verska, politična al? gospodarska ideologija ni dosecla in ne bo d-oseffla nikdar konstantne stonr>?e: vedno se Je morala umakniti iz nie Izhaiaioči novi ideologiji. Vsaka ideJa Je Izhodišče novih idel. Povsod na vsakem poliu nam le potreben kritlcizem In dvom da «noznamo obrise resnice. Radi te relativunsti idel ie vsak fanatizem abnormalen to vodi v pogubo- taotHi Madžarski zunanji minister o načrtu banatske republik«. LDU BudlmpcSta, 13. dec. O'načrtu, Id so (ra javili listi, glede ustanovitve samostojne baranjslce republike, ]e izjavil zunanji minister zrof Csaky sotrudnlku Usta: Vest o načrtu Llndnerla n? odSla pozornosti madžarske vlade. Tudi govorice, da le več sto dunajskih komunistov dospelo v Pečuh. kier so dobili orožje, niso brez vsake podlage. Zadnji dogodki dokazujejo kakšna nevarnost preti evropskemu miru od komunističnih gnezd. Madžarska vlada bo. svesta sl važnosti teh dogodkov,, podvzela na kompetentnih mestih korake. In kar najenerglčnejše zahtevata, da se Izvede trianonska mirovna pogodba in da se kar najhitreje Izprazni to ozemlje Poljaki e« odrekajo VHnl? LDU Borita, 13. dec. Kakor poroča »Moreenpost« Iz Varšave, so poliskl krosi bale pripravljeni, odreči se ljudskem« glasovanju v Vim ta prepustni to ozemlje brez uadalluega Litvanski. V Cork n uničeno 140 poslopij. LDU London, 13. dec. Po zadnjih vesteh znaša število pri požara v Corku uničenih poslopij 140. Več sto oseb le pobegnilo. Katoliški škof je v katedrali svečano naznanil, da bo vse osebe, ki so se udeležile napadov na državne čete, eks-komunicirai. Francoski poraz v Mali AzSl. Pariz, 13. dec. (Izvirno poročilo.) Kakor poroča »Tempso, so bUe francoske čete poražene v boju s turškimi četami, dasl so imele topove in strojnice. Turki so napadli pri Adant Francoske (zgube doslei •* niso znane. 6 Nova ameriška vlada za mir t Nemčijo, VVashinuion, 13._ dec. (Izvirno poroči-lo.) Senator Lenroot, ugleden čim republikanske stranke. Je Izjavil, da bo prvo delo nove vlade sklenitev miru z Nernčl« Jo In razveljavljenje pooblastil, U Jih J« predsednik dobil za časa volne. OmGlenle prepovedi priseljevanja ▼ Ameriko. Washington, 13. dec. (Izvirno poroči lo.) Posianska zbornica Je pri razpravi o zakonski prelogi glede omejitve priseljevanja sprejela Izpreminjevatnl predlog, po katerem se prepoved priseljevanja od dveh let zniža na eno leto. Gospodarstvo. *+ Dolenjske železnice. Dne 10. t m. se Je vršilo v prostorih Kranjske hranilnice v Ljubljani XXVII. redno amortizacijsko žrebanje 4% prioritetnih obligacij delniške družbe Dolenjskih železnic iz leta 1892. Izžrebane so bile sledeče serije: štev. 68, 80, 234, 466, 521, 700, 878, 1211, 1360. Čas vrnitve gotovine izžrebanih serij se bode razglasil pozneje. — Upravni svet dolenjskih železnic. + Glavna Skupščina Zveze Industrij. cev. Zveza tadustrlicev n« siovenskem . ozemlju kraljevine SHS v Ljubljani skli-? cttje svojo redno glavno skupščino za po-j slovno leto 1920 na nedeljo, 19. t. m. Skupščina se vrši c* 9. url dopoldne v deželnoeborskl dvorani deželnega dvorca. Zveza tadustrlicev. ustanovljena 9. februarja 1919, združuje v svoji organizaciji vso Industrijo Slovenije. Glasom dohajajočih obvestil prisostvuje skupščini mnogo zastopnikov gospodarskih organizacij ta oblastov te drugih pokrajin kraijevta« tec se pričakuje sploh številna udeležba. Dnevni red obsega posle, predvidene v Statutu, in premem bo Statuta v smeri na-daljnega razvoja Zveze. Glavna skupščina ni Javna. Člani se Izkažejo s člansko izkaznico za leto 1919 ali 1920, vabljeni gostje p« ^ vabiH. + Promet v Panamskem kanala. Uradno poročilo kanalske uprave javlja, da je v letu 1919 plulo skozi panamski kanal 2696 ladii in da se Je izplačalo na tam-. lcajšnjl carinarnici 6,672.000 dolarjev. + Trgovski odnoša]) z Nemčijo- N* prošnjo našega poslanika v Berlinu Je ministrstvo za zunanje posle naprosilo ministrstvo za trgovino ta industrijo, da j« Izdelalo statistiko o predvojnem trgovskem prometu med Nemčijo ta Srbijo. Ta statistika bo služila kot podlaga za obnovitev trgovskih zvez med Jugoslavijo In Nemčijo. Nemški poslanik v Beogradu J« od nemške vlade že doW testrt*cl5e, d« delni« v tem smisln. 802, štev. Dnevne vesti. — papirnatih kron se vse brani. Iz uradniških kroeov nam oišeio: Natakarsko osnbie le onozorilo e^stUnl-Ske in kavarniške vr.oste. nai ne da-Icto nanilnine v defektnih Kronah. Toda temu se šfi toliko ne čudim, oač pa sem začudeno oocdedal berača, ki le odklonil milodar v obliki razcefrane krone z osorno cesto: Flikal oa ne bom! Na novi drobiž že čakamo čez let« dni. a ca naibrž še ne dobimo tako hitro sai še tozadevne vladne naredbe nimaio. Uradniki In kuotitoči sloii snloh moraio Dri meniavi sprelet; vsakovrstne krone, ako iih odklonilo. na Drodaialec razdere kunčiio. V tem oziru so posebno kritične bra-nievke in nrodaialke z dežele. Kal nam ie tori storiti? Gostilniško osob-ie nima časa za lenlienie slabih kron branievke tudi ne še naimanl Da berači Ako se tore; hoče uradnik brez Škode iznebiti defektneea drobiža, nai si kun' cumii in čooič ter »osveti čas večerneca odmora kroaplu io leolienin — Mariborski »Tabor«, k| ie svoi čas obetal da »ostane clasnik z naše severne mete. ie oostal zad »ie čase tako kJenetuliast. da ntma mo ne časa ne oaniria da bi odeo-variali na niecova kilometerska zaleta vania v naš list. Mislimo, da se ne motimo, če menimo, da tiči za vsetrv nanadi le Huba nevoščllivost. ker »Tabor« le ne more in ne more Izpodriniti »Jucosaviie« niti v Mariboru samem kai šele v okolici. — Toliko v ooiasnilo onim našim ori-tateliem ki Fm »ride v roke slučai-no tudi kakšnd številka »Tabora« — Pomanikarite tobaka. Pišeto nam: Listi poročajo, da je vsled velike zaloge boliše vrste tohaka do-volien izvoz 100 vagonov. Ne vemo' odkod so se vzele te velikanske zaloge, ker do deželi povsod ori-manikuie tobaka. V kočevskem okraju n. pr. že nad mesec dni sploh ni nobene vrste tobaka na razpolago. Ljudje so primorani, da ga pri-našaio iz Ljubljane ter morajo obenem še eventualne prevozne stroške trpeti. Merodajne oblasti naj gledaio na to. da se najprej domače potrebe pokrileio. potem se naj misli šele na izvoz. Obenem na bi tudi radi vedeli, kdo tiči za tem izvozom in zakaj se bo izvažalo brez carine. — Radovednež. Ljubljana. Maribor. — Plača in žlvljenske potrebščine. Komunistični »Rdeči prapor« ie Izračunal, da |e potreboval neki trbovellski rudar z ženo in enim otrokom za celo leto 1913 za vsa potrebna živila in obleko 911 kron SO vinarjev. isti rudar mora za komaj dve petini omenjenih potrebnih živil In obleke plačati letos 14.907 kron 50 vinarjev. List Udepa, da bi moral imeti dandanes rudar * ženo in enim otrokom na leto 33.164 K 90 vinarjev plače, ako l>i si hotel vse tako i oba v iti kakor pred voino. — Zima |e prignala volkove. Volkovi I« Bosne ta Hercegovine so se pojavili v reUkili Auerspergovih in drugih bližnjih tozdovili okoli Kočevja. Lovci so jim že ta sledu. V Veliki gori In tamošnjlh go-cdovlh so našli lovci tudi sled medveda. Zveri postanelo lahko Hudem telo nevarne, če bo huda zima in ne bodo dobile dovodi živeža. Lovcem, ki lih pridno zasledujejo, se bo bržkone posrečilo. Jih pravočasno ugonobiti. — Razpisujejo se službe železniških zdravnikov za Kranjsko goro, Trebnje, Kočevje ta eno mesto s sedežem v Ljubljani za mesto Ljubljano ta predmestne kraje, ozir. za dolenjsko progo. Natančnejše v »Uradnem listu« 145. — Razpisano je učiteljsko mesto na dvorazrednlcl v Bedi cerkvi pri Novom mest it. — Vesel Boiic želijo vsem čitatcijem hi čitaiteliicam »Jugoslavije« slovenski fantje 13. PP. v Splitu. — Tatvine na deželi. V noči 30. m. m. le bffl v Mirni z motorne žage Kolenčeve okraden skoraj nov gonilni jermen, vreden 9000 K. - Zvečer 1. t. m. le v Dolgi njivi pri Trebnjem nekdo pokradel posestnici M. B. iz nezaklenjene hiše en par skoraj novih ženskih čevljev in visok predpasnik z naramnicami fe modre tiskovine s kolobarčki in zvezdicami. — K posestniku P. R. v Gabrovniku pri Konjicah Je prišel zvečer 9. t. m. neznan moški, ki (e trdil, da se vrača iz ruskega vjetnlštva ter prosil za prenočišče, ki ga je tudi doba, Okoli polnoči pa je neopaženo odšel ter odnesel 1 hlače iz črnega sukna s sivimi črtami, ravno tak telovnik, 1 modro moško sraico, črno usnato denarnico s 85 kronami, nadalje 1 bankovec po 80 K, 4 papirnate krone ta nekaj kovanega drobiža. —- Posestniku ta gostilničarju J. K. v Kotu pri Semiču je od 4. do 6. t. m. nekdo odnesel iz sobe 1 hlače, 1 telovnik, 1 nlkeJ-nasto ameriško uro s srebrno verižico, In it par Skoraj novih ženskih čevljev. bi Rezervnim oficirjem. Vsi rezervni oficirji, ki se nahajalo v civltu, se vabijo, da se na dan proslave regentovega rojstnega dne udeleže slovesne službe božje v uniformi v stolni cerkvi sv. Nikolaja. Služba božja se vrši ob 10. url dopoldne. Isto tako se gg. rezervni oficirji uljudao vabijo, da se udeleže svečane zabave s plesom, ki se vrši Istega due ob 20.30 v veliki dvorani hotela »Uniona«. Obleka službena. Dovoljeno Je: pantalonl in bele rokavice. Kdor nima službene obleke, pride lahko v civilni svečani obleki z legitimacijo. — Ljubljana, vdova zapuščena . . » Naša prestolnica je brez gospodarja. O. župan j« v Beogradu, g. podžupan pa bolan. Nebo pa nima teh obzirov, teinuč Je baš sedaj izlilo nad Ljubljano vse svoje blagre. Ljubljančani zavidajo podeželane, k’ jim je pri hoji treba gledati le pod noge, v Ljubljani pa na brodeče pasante lije Iz vseh pokvarjenih žlebov, tu pa tam pa pridrvi še la vina s streh. — Usmilite se ptici Sneg je odel vso naravo. Ptice pevke pritiskajo k človeškim bivališčem ter stikajo za hrano. Včasih smo imeli društvo za varstvo ptic, W le postavljalo po mestu in drevoredih Učne kumflnice. Kruta vojska lih Je vzela. Take naprave so bile velikega vzgojnega pomena za mladino. Naj bi se društvo oživelo. dotlej pa naj usmrajena srca na druge načine skrbe za prebranitev naših koristnih ptic. Povsod se naj navada mladina, da natrosi pod okna, na odprtih hodnikih l. dr. nekoliko zrnja ali krušnih drobtinic našim pernatim prijateljicam. — Orlovska zveza ie Imela 12. t. m. svoj občni zbor v Ljudskem domu v Ljubljani. Po poročilih društvenih funkcijouar-jev je štela zveza 163 orlovskih odsekov s 6000 dani, med nitmi 3000 telovadcev. 35 odsekov 1« bflo osnovanih šele v preteklem letu in to večinoma na Štajerskem. Orlovsko glasilo »Mladost« ima 1700 naročnikov ter le za leto 1920 za 30.000 K deficitno. Z mariborskim zletom je imela zveza precejšnjo Izgubo, ker so kmalu po nakupu lesa za tribune tesne cene zelo padle. Izgubo so pokrili z prispevki dobrotnikov. Z novim letom se preosnuje zveza v Jugoslovansko orlovsko zvezo, katere delokrog bo obsegal vse jugoslovanske pokrajine. V zvezo vstopi 20 hrvatskih odsekov s približno 1000 telovadci. Pri volitvah sta bila vnovič IzvoTena za pred sednika g. Pirc ta za načelnika g. Kržan — Sela ljubljanskega sveta, 'Iti bi se morata vršiti včeraj, se le radi obolelosti g. podžupana in odsotnosti g. župana preložila na 21. t. m. ob 5. popoidue. — Pometal pred svojih pragoml Neki ljubljanski hišni posestnik nam piše: Pred kratkim le prišel k meoi stražnik z naročilom, nad osnažim tlak pred svojo hišo, kakor le to predpisano, sicer me bodo kaznovali. Ravno istega dne sem šd slučajno okrog 11. ure dopoldne mimo policijskega poslopja, ta glej, sneg Je ležal na trotoariu Se nedotaknjen. Saj ie popolnoma pravilno, da se odločno zahteva čiščenje trotoarjev, toda to se naj vrši povsod, tudi pred policijskim poslopjem. — X. — Poročil »e je v Llubliani 27. novembra g. Cim Preštor, postajni odprav, nik drž. železnic z gdč. Jelo Primčevo, uradnico Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani. Bilo srečno! — Urad zoper navljalco cen je zaplenil raznim trgovcem manufakturo ta uvedel postopanje radi navijanja cen. ker so prodajali blago z 50—60% dobičkom. Izgovor, da se ie kupilo blago, ko je bil kurz lire 10 ah 12 kron, ne drži, ker ic kurz Ure že več mesecev med 4.50 in 5.50 krone. Da se pa nahajajo v Ljubljani še večje množine blaga lanskega leta, je pa neverjetno. — Umetno zobovje le pofedel v spanju Franc Marolt, mesarski pomočnik na Viču. Moral se je podati v bolnico. — Z lestve |e padel Anton Oražem, posestnik te Bohoričeve ulice, je lezel po lestvi na podstrešje. Vsled mokrih čevljev mu je (spodrsnilo, da je padel na poleg lestve stoječi drog ta se težko poškodovat — Zasačen tat Dne 11. t m. ie S. E. vdrt v barako Fr. CrtalKSa v šolskem drevoredu ter odnesel ženske površne čevlje. Na Resljevi cesti pa je stražnik tata prijel. - — Sleparija s stenskimi koledarji. Dne 9. t. m. je prišel v Jugoslovansko knjigarno neki mladenič z listkom za knjigarja A. Turka po 50 stenskih koledarjev, ki jih je tudi dobil. Istega dne ic prinesel neznani mladenič 49 takfh koledarjev prodajat v Schwcntnerjevo knjigarno ter zahteval za komad 10" K. Prodajalki se |e zdela stvar sumljiva, zato mu je velela počakati, da gre gospodarja vprašat, a mladenič Je pustil koledarje, češ, da si gre med tem v trafiko po cigarete, a se ni več vrnil. Turku ni o naročilu ničesar znano, dokaz, da je »epoštenjakovič naročilnl listek ponaredil. podružnica društva Pravnik se ustanavlja za okrožje mariborskega okrožnega sodišča. Ustanovni zbor se bo vrši! 18. t. m. ob pol 20. v mali dvorani Narodnega doma v Mariboru. Vabljeni so slovenski pravniki vseh strok. V gledališču prirede akademiki v četrtek na predvečer rojstnega dne regenta Aleksandra svečano predstavo z raznovrstnim glasbenim, pevskim ta deklama-torifnim sporedom. Jugoslovanski akademiki v Mariboru prirede 8. januarja p. I. elitni ples v veliki dvorani bivše kazine. Aretirana detomorilka. V nedeljo ta bla v Zagrebu aretirana 26 letna samska kuharica Alojzija Rojs, ki je dne 2. t. m. vrgla svoje 3 mesece staro dete v Dravo, kjer je utonilo. Zločinka priznava svoje dejanje, vendar pa trdi, da je bil otrok že mrtev, ko ga je položila na breg reke. Pripeljana le bila v zapore okrožnega sodišča v Maribora. V pijanosti. 26-letrH F. 2. stanujoč v Mlinski ulici, je v ponedeljek v pijanosti razgrajal po Gosposki ulici. Prt tem je razbil v trgovini S. veliko šipo Izložbenega okna, vredno 5000 krmi. Sladkor Je kradel 19-letrd Konrad Lešnik ta Maribora je bU aretiran, ker je bil zasačen, ko Je na Teznu kradel sladkor. Užaljen prosjak. 51-letni Jakob Scken Iz ptujske okodice e prosjačil po mestu Ker se n*u pa pri trgovca Josipa Kavčiča na Glavnem trgu njegov posel rti obnesel, Je te maščevanja zaloputnil z vrati ta pri tem strl šipo vredno nad 200 kron. Bil je aretiran. Lepa M rada bila. 27-letna Justina Goroniak k Nove cerkve pri Celju al fe v garderobi v Veliki kavarni prilastila svilnat dežnik, vreden 800 kron. Bila Je aretirana. Dežnik so našli še v njeni posesti. Cele. Dramatična šola se tokom tega meseca otvori v mestnem gledališču. Kdor ima veselje naj se javi pri ravnatelju gledali šča g. Bratini. Francoski klub se namerava ustanoviti v Celju. Klub sl osnuje knjižnico, ta bo dobival časopisje Iz Franclje. Božičnico za otroko revnih invalidov priredi celjska invalidska organizacija. Smrtnih slučajev v Colju ta celjski i okolici je Mio v minulem tednu 5. Umrl Je v Lokrovcu v celjski okolici Jože Je7ernik, posestnik In gostilničar. Izpred celjsko porote. V pondeljek 13. t. m. so se zagovarjali pred porotniki Fr. Dolar, Ivan Kočevar ter Ivan Rostohar, obtoženi raznih ropov ta tatvin, ki so Rh Izvrševali ob priliki poloma koroške fronte teta 1919 na Koroškem ter gornji Savinjski dolini (Ato* Pake in Paške vasi. Porotniki so Jih spoznali krivim, na kar je sodni dvor obsodil Franca Dolarja na 4 leta, Ivana Kočevarja na 3 in pol leta ter Ivana Rostoharja na 3 leta težke leče. — Kot zadnji slučaj se le obravnaval slučaj Antona Finderleta radi raznih tatvin, katere je obtoženec izvršil v Gotovljah, Gornjem Gradu in drugod. Ftadoric Je bil obsojen na 6 let težke ječe. Primorje. Slovensko trgovstvo v zasedenem ozemlju se gtb»J«. Kakor nam poročajo, se vrši akcija za to, da se organizirajo vsi slovenski' trgovci takozvane Julijske Benečije v skupno društvo v obrambo svojih pravic In koristL Ako se ta. namera, ki je znak narodne zavednosti. Izvrši, jo moremo samo pozdraviti. Tržaško prebivalstvo šteje po poročilu statističnega urada dne 1. novembra 242.214 duš. Italijani kupujejo posestva v Dalmaciji Kakor poročajo, ie dobil neki Dalmatinec iz okolice Sinja od Italijanov za svoje malo posestvo — hišo in pet oralov zemlje — celih 4 milijone kron. Neki dro-; gl kaj žar Je prodal svojo kočico z 2 oraloma zemlje za 1 milijon 500 tisoč kron. Podobnih prodaj se Je izvršilo že več. Kakor izgloda. Hočejo Italijani sistematično za vsak denar iztrebiti tamošnjl jugoslovanski Sivel!. Ce pa bodo tako bedasto trosili denar, jih bo veselje do italijanizacije kmalu minilo, ker bo soldov zmanjkalo. sajenlm bajonetom na prsi ter Izsili! 100 kilogramov prekajenega mesa, 3 hlebe kruha, 20 litrov mošta, 3 srebrne ure z verižicami, 2 para gamaš, perila Itd. Poročilo pravi, da se je obnašal kakor zverina ter zapeljal še druge vojake k ropanju. Zaradi teh zločinov ga je vojaški pre-ki sod obsodfl na smrt, toda ker je bila to prva smrtna obsodba pri polku, bil je po-miloščen. Neutnevno pa ic, da jo ostal v popolni prostosti ter prišel nato kot vojak v Ljubljano. Vsled tega je dobil še več poguma. V noči II. julija Istega leta je v družbi dveh tovarišev oropal blizu domobranske vojašnice višjega orožnega mojstra Iv. Zavrtaneka ter mu vzel nahrbtnik * živilL Zavrtanek le bU na potu na dolenjski kolodvor, da obišče svodo rodbino. — Prič s Koroškega ni bilo ter so se prečrtale pismene Izpovedbe. — Porotniki so krivdo potrdili, nakar je bil Novak obsojen na 7 let poostrene ječe. Obravnava ie trajala do včeraj zjutraj do 1. ure popot-nočl. Sonatu je predsedoval nadsvetnik 2ebre, obtoženca Je zagovarjal odvetnik dr. Fettlch. Tatovi Iz navad«. Včeraj zjutraj sta prišla na vrsto 36-letni Fr. Pucihar Iz Šmarja pod Ljubljano In 47letn| Janez Jemc te Dolskega, obe delavca, obtožena, da ata ukradla droge-ristu Kancu ic skladišča v Linhartovi tdlcl »od špirita v vrednosti 10.000 K, odeje, nekaj usnja itd. Kolov odi a Je bil Pucihar, k. je bil zaradi tatvin že 22krat kaznovan, zadnjikrat kot tat Is navade na 5 lot leče. Na vprašanje predsednika (dvorni svetnik Regally) po stanovanju, je Pucihar odgovoril, da nima stalnega stanovanja, temuč spl tam, kjer ravno trna delo; Jemc aa Je odgovoril, da stanuje skupno ž njim. Pucihar pa ta bil že pred 11. leti Izgnan Is Ljubljane na nedoločen čas. Obtoženca sta tatvino priznata. Porotniki so potrdBi soglasno vseh 6 glavnih vprašanj. Sodba: Pucihar kot tat te navade 5 let, Jemc pa 1 in pol leta poostrene loče. Obsojeni Pucihar je protestiral proti previsoki kazal, češ, da se tnu bo v teh petih letih obleka spridila. Navajal le, da N bita pravično, ako bi v takih slučajih priskrbela država za novo obleko. Državni pravdnlk: »Mor-da hočete tudi zlato medaljo *a tatvine?« Gledališče in glasba. Tosca. V soboto zvečer so v opori poli in primeroma sijajno uprizorili Puccinijevo »Tosco«. Predstava Je Po zaslugi dobre glasbene Interpretacije, ta skoro še boliše režije prav lepo uspela. Bila le t njo zadovoljna publika, zadovoljiti to pa lahko z uspehom tudi vsi Izvajajoči. Dirigiral in režiral je »Tosco«, g. ravnate« Friderik Rukavina. — Več po prihodnjih predstavah. P, Repertoar mariborskega gledališča: Sreda, 15. Pohujšanje v dolini Šentflorjanski« (C—10). Četrtek, 16. Svečana prireditev v čast regentovega rojstnega dne: IConcortne točke, Živa slika In enodejanka »Kosovo« (izven). I^etek, 17. Zaprto. Sobota, 18. »Heda Gabler« (B—13). Lepo božično In novoletno darilo prijateljem glasbe ta pevcem so Antona Lajovica »Pesmi samote« In Trije moški zbori E. Adamiča, M. Rožanca ter Z. Preiov-ca. — Drtbe se v vseh knjigarnah. Umri Je v Pragi Sef opere v Narodnem dlvadlu, najboljši smetanovski dirigent Karel Kovafovlc. Dolgo dobo let ta stal na čelu vsega praškega glasbenega življenja Napisal je tudi več oper, med njimi ste nalbo« znani »Psoglavcl« hi »Na starem bčlldle«. — Psoglavce« so svojčas uprizarjali tudi v našem gledišču. Književnost in umetnost. Pošljite naročnino! LjuMianska porota. Epilog b koroškemu plebiscita. Jas, Novak, rojen leta 1896. v Skw. Bistrici, pristojen v Metliko, po poklicu krojaški pomočnik, je lansko spomlad in poletje služil kot jugoslovanski vojak na Koroškem. Ovadba pravi, da ie bfl večl-. nama oUan ter je zanemarjal službo. BS je večkrat kaznovan zaradi pijančevanja, razgrajanja, tatvin ta upora. Kjer se mu je nudila prilika, Je ropal živila. Dne 6. aprila 1919 je v Libeličah ponoči prišel pred stanovanje obč. tajnika Srebotnika tir zahteval mesa ta mošta, sicer vrže ročno granato sozi okno. Podobno je izsiljeval v Zvabdku ta Smihelju. Najhuje pa je počel dne 30. maja v Dolenji vasi v Cehmerjcvi bajti. Na-stavll je domačinom puško s na- LJubtJanski Zvon«, M. 10. Vsebina: A Funtek: V zadnjem zavlnku. — Gustav Strniša: V noč plameni. — Ivo Šorli: Gospa Silvija. — Kosovel Stano: Beseda. — J A. G.: Iz Cimpermanov ega kroga. — Joka Žigon: Nočno hrepenenj*. — Rad. Peterlin - Petruška: V sanjah. — Milan Fabjančič: V plamenih. — Joka Žigon: Pesem — Silvester Škerl: Jeseni. — Dr. Avgust Žigon: Korjrtkova pogodba z Blas-ntkom Iz L 1838. — Miran Jarc: Poletno popoldne. — Franjo Roš: Jesen pri nas. — Ivan Albreht: Tomijeve Tine mlada leta. — Miran Jarc: Nedosežna. — Književna poročila. — Kronika. — Nove knjige. — »Ljubljanski Zvon« toplo priporočamo! Letno 90 K, posamezne številke po 10 K. Pisatelj Moško v češkem prevoda. Zadnji čas je prinašal češki list »Cech« Meškovo silko »Na sveti večer«. Prevedel Je to Meškovo drio na češld Jezik g. V. j Kromls, Id Je prevedri 2« več drugih po- I vesti v češčino. I Planinski koledar za leto 1921 je tešri. Opozarjamo, da se koledar ne bo, kakor prejšnja leta, razpošiljaj članom »Slovenskega planinskega društva«, temveč samo *a izrecno naročilo. Ker Je Bhrtl prebitek namenjen za povečanje koče na Korošici, se nadejamo, da bo ta lično izdelani koledarček našel zlasti med članstvom mnogo odlomatoev. Pismena naročila sprejema založfttafrvo dPHft. koledarja* v Maribor«, Pokrajina. Žalec. Dopisnik »Nove Dobe« Je ob« dolžil zadrugo gosta ni čar jev v Žalcu, da' Je poleg občine in orožništva sokriva, d* je dobil g. Karel Janič dovoljenje, odpreti zopet svojo gostilno. Pojasnila sc ie ta zadeva že v »NovJ Dobi«, da zadruga go« stilničarjcv ni bila radi odprtja Janičev* gostilne niti z eno črko vprašana. A do« Pisniku ta rjava ne zadostuje ta to zadevo zopet v javnost vlači ter sumniči, da so šle merodajne korporacije g. Janiču nai roko. Zadruga gostilničarjev ponovno te« Javlja, da je njena prvotna Izjava resnična. Dopisnik naj se poprej dobro Informira ta naj potem s svojo železno metlo pometa tam. kjer je res potrebno. Sumničenja ni treba. Zadruga gostilničarjev v Žalcu« ŽelimIje. Osemletni kajžarjev sin Albin Podlogar se Je -z drugimi otroci igral doma na podu. Zašli so k slamoreznici ta je eden začel vrteti. Podlogar Je segel s desno roko mod koiesje, ki mu jo ie zgrabilo ta strto. Prepeljali so ga t ljubljansko bolnico. Novo mesto, V noči od 9. ra 10. t. ta je bilo ulumljeno v barako tukajšnjega invalida z delikatesno trgovino. Neznani vlomilci so odnesli 60 klobas ta dragih jest« vlo, v vrednosti okoli 2000 kroa. Rsdorijics. Pri vas zrio primanjkuje tobačnih Izdelkov, zlasti tobaka ca pipo ta cigar. Ker ga Imajo po sosednjih občinah dovolj, ne razumemo« zakaj smo ravno mJ Ujema. Prosimo pojasnila. Ribnica. Pišeta nam: Tod! uril kraj tara draetajška (reete: navljaiska) kuga. Nedavno sem hotel pri nekem tukajšnjem trgovcu kupiti predmet, ki se n. pr. vi Ljubljani dobi precej cenejša, toda sem kar ost vnet. ko ml ta trgovec povedal naravnost bajno cono. Mota začudenje bi bila seveda veliko manlše, ko bi ml ne bilo vrh tega ie znano, da Ima dotlčnJ trgovec omenjeno blago ia od lanskega leta. Vo« rlžntškl urad bi morri odločno poseči tudi na deželo ta skušal zajeziti neupravičeno navijanje cen. Imate boleč"ne? V obrazu? V celem telesu? Vale mišice »n živet Vam odDoveduleki? Poizkusite ora« vi Fellerlev Elza-fluid! Bodete se čudili! 6 dvoinatlh ali 2 veliki šneci-telnf steklenici 42 K. Državna trošarina oosebel. AH trolte na ooCasnl prebavi? Na slabem auetitu? Zanrtiu? Proti te« nm notnamin nrave Fellerleve F.lza-krotrlflcef 6 škatfiic 18 K. Prava želodec okrenčuinča švedska tinktura 1 steklenica 20 K Omot In poštnina ooaebrt a naicenele Euven V. Fei-ler Stublca donla Osa tre 357 Hr-vatska. A. Mali oglasi. Proda se: POPOLNOMA NOVA ELEGANTNA nerabljena oprava ta spalno ta jedilno sobo se proda. Trd les. Priclzno delo. Najnovejša moda. Eventuelno se proda tud! sama spalna soba. Ponudbe pod »Oprava« na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. 24tl DOBRO 1DOČO PEKARIJO se proda za 40.000 K. Vprašanja na Ivaa Eberl, pekovski mojster, Maribor, Jezdar« ska ulica 5. 2447! PIANINO dobro ohranjen se proda. Kje? se teve v upravništvu lista. 2448 HlšA Z VRTOM se proda. Kupcu stanovanje takoj na raz« poiago. Poizve se v upravništvu »Jugoslavije«. 2449 VEC NOVIH VOZOV mesarskih in drugih, proda M. Ložar, kovaški mojster, Dragomelj p. Domžal«. 245) ČREVA lepa zdrava, za vse vrste klobas, se dobo po ugodni ceni prt tvrdki Jo«. Bergman, Poljanska cesta 87 v Llubliani. 2433 KRASNI BRILJANTNI UHANI Hstt, brez napake, se po nizki ceni oddaj x Povpraša se prt F. Čuden, Ljubljana, Prešernova ulica 1. 2433 Sluiba: RESTAVRACIJSKA KUHARICA vešča v pripravljanju jedi sploh, osoblia pa močnatih ledi na način dunajske kutam* se Išče za takoj ta stalno. Pismene ponudbe z navedbo referenc ta zahtevkov na Hotel »MarfccŠ«, Bohinjska Bistrica. 2416 KOMPANJON SE ISCE za ustanovitev nove trgovine 50-60.000 K premoženja. Ponudbe pod št. 100, na upravo tega lista. "' ’ pEnsionist Išče sobo. Cenjene ponudbe pod »Pensta« dlst* po®ttta ležeče Ljubljana« 2409 Tvrdka Charles Princ nljudno naznanja, cenj. občinstvu, osobito trgovcem z manufakturo, da je preselila svojo veletrgovino iz dosedanjih trgovskih prostorov Turjaški trg štev. 1. in pisarno Židovska ulica št. 10. v novopreotvorjeno trgovino na Dunajski cesti štev. 4. v Ljubljani. 'Priporočam se za nadaljni cenjeni obisk z velespostovanjem Charles Princ. 302. štev. Mlet Hira! Usojava si slavnemu občinstvu naznaniti, da otvoriva dne 15. dec. 1920 trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridellii kakor: moko, koruzo, fižol, oves itd. v Spodnji Šiški St. 26 (hotel Vega) ter se cenjenemu občinstvu najtopleje priporočava. Tvrdka Marija H in Mn Maver, drue Ljubljana — Stična. Obvestilo. Obveščava cenj. odjemalco in p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Turislovski čevlji lastnega izdelka. Ant. In Jož. Brajer - Kapele Ljubljana, TurjnSkl trg (Breg) St. 1. Podpisano ravnateljstvo hoče oddati približno 1000 m3 letos posekanega stavbenega lesa in sicer: hrastov, jesenov, brestov, bukov, smrekov in borov les. — P. n. reflektanti naj se čimprej zglasijo pri iiidesta vsih vret kakor bakančo in kamaSne na veliko (debelo). Razpošilja tvrdka Aleksander Oblat, li Petra r. 26, UiibllaDa Kdor hoče iz Banata poljskih pridelkov itd. naj se pismeno obrne na Kndolfn Velkavrh, Vršac, Banat, kateri jc pripravljen vsakomur dati natančna brezplačna pojasnila. 2094 • tc • privatnega kapitala se potrebuje za razširjenje izvrstno vspeva-jočega industrijskega podjetja na olajerskem, ki jo na najboljšem glasu. Pogoji ugodni. Varnost popolna. Za 3 leta. Ponudbe pod šifro ,0. d. C.“ na Tajništvo JDS Ljubljana, (Narodni dom). IzdelovateJj usnjatih dokolenic (gamaš) Ljibljau Zg. SKka St ki SOL dobro mleto, belo oddaja najcenejše v vrečah iz postaje Maribor, takoj Maribor. Bonačev beležni koledar (tedenski koledar) izide 16. L m. in ze dobi po vseh trgovinah s papirjem. Cena brez poštnine K 24-— komad. Koledar je lično izdelan in tiskan na dobro IimanOm papirju. Direktno ee na) naroča pri tvrdki-. J. Bonač, sfn v Ljubljani. Denar naj ae pošlje naprej. Naznanilo! Cenjenim damam vljudno naznanjam, da sem po mojem pokojnem možu prevzela krznarsko obrt sama, katero bodem s pomočjo poslovodje izvrševala ter se za nndaljna naročila kakor izdeloTnnjc koAuliovi-uk stih garnitur in moderniziranje istih, najtopleje priporočam. A. Rot, krznarstvo Ljubljana, Gradišče 7. v»v KARAMELKE „KOLINEA“ prvovrstne češke sladkorčke, ima v zalogi LJUBLJANSKA KOMERCIJALNA DRUŽBA, LJUBLJANA, Bleiweisova cesta 18, kot jugoslovanska reprezentantinja tovarne „ KOLINEA“, KOLIN. — Cena izredno nizka. — Oddaja se samo v zabojih po 100 kartonov. Brzojavi: Komercijalna, Ljubljana. - Telefon: 408. Specijalna trgovina perila HED ŠARC, Šelenburgova ulica 5 priporoča za Miklavža in božična darila svojo bogato izbiro volnenih čepic, ovratnih šerp, viklerjev, jopic, spodnjih kril itd. po izdatno nizkih cepah. 2046 GospoMa zadrega»Gor. Radgoni ima na predaj večjo množino ii iz 1. 1918 in 1919. — Ponudbe naj se pošiljajo na ravnateljstvo zadruge. Konjak. Pri slabosti vsled starosti, pri želodčnih bolečinah ter izgubi moči je stari vinski konjak v mleku prav oživljajočo sredBtvo, pri trganju v udih ali revmatizmu je konjak preiskušeno sredstvo za natiranjo. Dve poliiterski steklenici pošilja franko za v naprej poslanih 140 K Benet? Ifortl, posestnik, grad Golič pri Konjicah, Slovenija. P©»r I Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov, igel, modnih stvari, vezenin, finih . v žlic, rinčic za čevlje, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin in orodja itd. — Za obilen obisk sc priporoča tvrdka J0S. PETELINC, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Najnfžje cenc no drobno in na debelo! F. ESRUMAT LJUBLJANA Manufaktura in tkanine. Mestni trg 25. Posluje po vsej državi Ustanovljena 1.1913. sklepa: .JUGOSLAVIJA* splošna zavarovalna družba Ravnateljstvo za Slovenijo v Ljubljani Delnilka glavnica 3 milijone din. v zlatu 1. požarna zavarovanja, 3. Zlvljsnska zavarovanja, 3. nnzgodna In Jamstvena zavarovanja, 4. zavarov. proti ikodam vsled tatinskega vloma, 5. transportna zavarovanja, 6. zavarov. proti ikodam vsled r&zbitja stekla, 7. zavaiovanja proti Ikodam po toCI. I Največji tu delujoči domači zavod. — Drulba Je prev« zola od „Gralke vzajemne zavarovalnice'* In od zavarovalne druZbe »Feniks" tpolarni oddelek) ves njih kupOJskl obstoj v nali državi. Najnižji tarifi, takojšna izplačila škod. Olasom naredbe ministrstva za vojno In mornarico nadomeščajo police »JUGOSLAVIJE" Ženitvene kavcije za častnike. Pisarne se nahajajo začasno v Sodni ulici % (Feniks) in na Gosoosvelski cesti 2 (firažltal Pugelj in Ressmann veletrgovina z vinom Maribor. | Brzojav: Pugelj Maribor Tefi* int- 34. O Dobavlja brez konkurence točilna, namizna in steklenična vina. -—— . arsrts: Zvematiskama vabil, vzporede račune ^ „ ljubljeni, Stari trs 19 » kuverte ISI pasemski papir naročila sprejema (ud! uprtvniJCvo nJv£Cst*vlJe“ ______________ _ • S firmo, Visltke, naslovnice v Ljubljeni, Marijin trs 8 ter njene podružnice v * h,rto> ulno ,n teno “*........... Jadranska banka Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metko- sprejema vloge na hranilne knjižice, žiro-in druge vloge ^P^aj Sarajavo, Split, Šibenik, * pod najugodnejšimi pogoji. Zadar. Zaoreb. Trst. n m Prevzema vse bančne posle pod naji^godnejšimi pogoji. Zadar, Zagreb, Trst, Wie Poslovne zveze z vsemi večjimi kraji* ^ Odgovorni urednik Anton Pesek, Tiska »Učiic.. •