126
Kako s Člvekam ravnati,   kteriga
je kolera napadla in kjer ni zdravnika na pomoč.
Kolera je huda bolezin, in perva dolžnost je, če človeka napade , de se berž bei ž po zdravnika pošlje; zakaj le zdravnik ve sto in sto sicer majnih pa vun-der imenitnih lastnost te bolezni razločiti in po tem prave zdravila bolniku podati. Nobena bolezin, tedaj tudi kolera ne, se ne da po enim kopitu ozdravi jati, ker po natori bolnika se tudi natora bolezni spreminja. To pa ve le zdravnik razločiti. Tadej, kar smo v poslednjim listu A^ovic opomnili, opomnimo se enkrat: de perva potreba, ako človeka kolera napade, je berž berž po zdravnika poslati. Bla^sTor temu, kterimu umen, in skušen zdravnik na pomoč pride ! Čeravno tudi zdrav-nikam dosti bolnikov po koleri umerje, niso zdravniki vselej te^a krivi; huda bolezin sama po sebi, ali predolgo časa v nemar pusena stori, de zdravilo ne pomaga.
Ker se pa dostikrat primeri, posebno po deželi, de ni zravnika dobiti, ki ima na več krajih opraviti — je dobro in potrebno, de se ve v sili kaj početi. Čeravno
to samolastno ozdravljanje ni tako gotovo, kakor zaraore zdravnikova pomoe bi4r, je vunder to zdravilo, ki ga Vam bomo mi za silo svetovali, že sto- in stokrat skušnja poterdila, in kdor se v sili po tem ravna, ne bo druzih dostikrat g^otovo škodljivih reči jemal.
Predin pa to zdravilo oznanimo , bomo kolero en-malo natanjčniši popisali.
Kolera se navadno začne z drisko brez bolečin; kar od človeka gre, je enako pinjenimu mleku, v kterim majhne kunadre plavajo. Kmalo se pridruži velika slabost, težave v žličici in hudo bljuvanje (kozlanje). Hud kerč mami roke , persi, nar hujši pa noge in posebno meče (Waden), Život je merzel; kurji pot stopi po koži, ktera višnjeva prihaja; nobena žila se skorej ne čuti; bolnik je silno nepokojin. Čeravno je merzel kot led , vunder vpije, de mu je znotraj za zgoreti. Žeja je silna in le po merzli vodi hrepeni. Večidel je do zadnje ure sam pri sebi. Kolera terpi 3^ 5, !0 do 30 ur; včasih gre v vročinsko bolezin.
v
Ce se kolera na dobro oberne, se začne bolnik po celim životu zlo potiti, in je po tem kmalo popolnama zdrav, ali ga pa še kake dni po malim driska žene, je slab in mu jed ne diši.
Natora kolere še ni sicer prav popolnama znana, v tem pa so vunder večidel zdravniki edinih misel, de je kerčna bolezin (Krampfkrankheit), pri kteri nanagla-ma vsa kri iz vunanjiga života noter vdari proti čevam, pljučem, možganam. Ker po takim gosta in černa kri v notranjih delih života zastaja in bolnika strašno nad-ležva, se vname prisad v njjh, posebno v čevih, in od ondot driska postane. Ce se pa preveč kervi na persi ali ha možgane verze, pa bolnika zaduši in ga mertud (božji žlak) naglo umori.
To, ljubi moji! sim Vam namenil zato razložiti,de boste zapopadli, zakaj de je grozno škodljivo, kolero z močnimi vinskimi cveti in močno dišečimi rečmi, postavim, s čemim vinam, Hofma-n o vira, me 11 sni m in enačim cvetam, s popra m ozdravljati; tudi vroče pijače sploh ne teknejo takim bolnikam.
Kako je tedej z bolnikam ravnati ?
1.  Poglavitno zdravilo je led (Eis). — Kaj led? boste rekli — sej je bolnik že sam merzel kakor led !
Led, led je sto- in stokrat poterjeno zdravilo. Bolnik toži in vpije , de mu je od notranjiga ognja konec vzeti in žeje pogiuiti. Natora samo kliče po merzli pijači, ktera bolnika krepča, notranji kerč tolaži, bljuvanje in drisko manjša, černo gosto kri topi. Bolnik tudi nobene reči v sebi ne obderži, vsako reč večidel naglo nazaj verze; samo led ali prav merzla voda ostane v njem.            '
V ta namen naj človek srednje starosti vsake pol ure po 10 koščkov ledu, ki so kot grah veliki, požre. Bljuvanje in driska rada potem prejenjate, in želodec se saj toliko vtolaži, de če zdravnik pride in še druzih zdravil da, jih potem v sebi obderži. Otrokam se da po manjši starosti menj koščkov ledii.
2.  Ce pa ledii ni, naj se daje, kar koli se more dobiti, merzla voda večkrat in po malim na enkrat. Bolj ko je voda merzla, boljši namestnica je ledii.
Ce se je kolera po tem potolažila, naj se da bolniku po malim župe ali ječmenove kuhane vode; pa vse mora bolj hladno biti.
3.   Kakor se morajo bolniku le raerzle reči vživati dajati, ravno tako je potreba, de se život od zunaj gor ko derži. Ce pa pravimo, de naj se život od zunej gorkd derži, ne pravimo, de bi hiša mogla zakurjena biti ali de bi se mogle na bolnika odeje devati, de ko-mej sope pod njimi. To je napčno in silno škodljivo. Tudi pozimi naj bo hiša le srednje gorka, in odeja ne pretežka; zrak (luft) v hiši naj bo čist, torej naj
se bolnik, kar koli je moč, čeden derži, in nepotrebni gledavci naj odstopijo iz hiše.
Kako pa naj se bolnik po životu gorko derži? Takole: gorko pa ne pretežko naj se odene; vroče cegle ali per stene steklenice (flaše) s k ropam nalite naj se položijo v rute zavite na merzle ude, posebno na noge. Kjer ga kerč stiska, naj ga strežniki pogostama s suknam ali flanelo dergnejo.
To ravnanje pripelje spet kri na vunanji život iz notranjih udov.
V tem naj^obstoji vse ravnanje zoper kolero, če zdravnika ni. Ce zdravnik pride in če kri posebno na persi in v glavo sili, bo pušal, in tako bolnika smerti otel.
v
Še enkrat vam rečemo , di^agi bravci! išite nar poprej pomoči zdravnikove; če pa te ni, pustite vse druge vračila, in delajte , kakor smo Vam tukej svetovali, in prepričani smo, de nam boste hvalo zato vedili.
f                  Dr, B.
127