Jutri ob 9 bo v Kinu ob morju veliko volivno zborovanje V tržaški in miljski občini GLASUJ ZA KP! V štirih podeželskih občinah GLASUJ ZA SIAU! DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Veliko volivno zboroi/anjc, ki bo jutri zjutraj v Kinu ob morju, so sklicale K L*, SIAU in UL Udeležili sc ga bodo vsi kandidati KP in SIAU občin našega področja. Iniciativi so se pridružile ASIŽZ, ZAIM, Zveza KM, Zveza partizanov. Delegati naj bodo ob ti v Kinu ob morju Obnovljena izdaja leto 1. štev. 18. TRST SOBOTA, 7. MAJA 1949 Cena 15 lir - 10 jugo lir - 5 din NAUKI 1. MAJA Na letošnjo proslavo prvega jnaja gleda tržaško delavstvo in z nJim vse demokratične množl-, 2 upravičenim ponosom. Bila je v resnici pregled demokratič- n>h sil, ki se bore za mir. brat-tvo, demokracijo in boljše po-8°je življenja. Tržaških demokratov niso od-od proslav ovire okupacijam oblasti, s katerimi so sku-' ,!c zmanjšati njihov pomen «u ovirati dotok ljudstva. Na Predvečer so v zadnjem trenut-j'u> ko je bilo ljudstvo že zbra-, °’ Prepovedali oblastno dovo-Jen,i , koncert- Odbita je bila Pra5nja za Veliki trg. češ da je ijnj že prej zaprosila Delavska oornica. Za povorko je bil do-cahn zel° kratek obhod po uli-pri čemer v središče mesta “mioh nismo smeli. Z druge strani pa sta Imeli elavska zbornica in Babičeva *upina vse ugodnosti, da bi od-ognili čim več ljudstva od pra-P delavske proslave. Delavski oornici so dali na razpolago .oliki trg, smela je lepiti lepa-® Po vseh hišah, celo sam škof s svojo mašo skušal privabiti h”n več ovčic na trg. Tudi Ba-1 u je bila VU letos mnogo bolj ‘Uklonjena kot lani za skupno Prvomajsko proslavo. Lani ni u° mogoče priti Istranom iz •ohe B v Trst. Cestni bloki so str zaprti. na parnikih pa naj-j^rožja kontrola dokumentov. a letošnjo Babičevo proslavo bi lahko zvozili vse Istrane, bi imeli dovolj avtomobilov m ce bi seveda Istrani hoteli iti. T°da kljub vsem tem ugodno sta obe nacionalistični pro-. avl neslavno propadli. Italt-Janski šovinisti so se z lahkoto danili V en kot Velikega trga in ‘uhovo število ni bilo večje kot ?a običajnih koncertih na trgu e mnogo obupnejši je bil po-Sd Rotondo kjer, je bilo , ekaj stotin Babičevih uslužni cev, da ne bi imeli sitnosti službi. Sami babičevei so prl-uali, da je bil to njihov popolen Polom. h Tega sijajnega uspeha prvenske proslave demokratični!^ Sanizacij in poloma nacionali-■ °v ni mogoče zmanjšati z no-enimi izgovori in zavijanji, vr,3?nanj pa Se z uradnimi pot-a fPami prisotnih. Prvi maj je .kazal, da se ogromna večina eiovnega ljudstva Trsta zvesto ,xlePa ■ svoje razredne organizacij Enotnih sindikatov, svoje Slovensko - italijanske uifašistične unije, Osvobodilnih onte in ostalih demokratlč-d n organizacij. Dokazuje dalje, sltri ržaC'anl globoko občutijo in banf borPl demokratičnega gl-jjjUja za mir, za slovensko-lta Janško bratstvo, za demokra-J° m boljše pogoje življenja. je n .zmaga delovnega ljudstva v,.,daiboljše znamenje za bodoče v ntve. Kakor smo se, kljub oi?r oviiram mogli v tako »romnem številu zbrati na jav tv« trgu' toliko lažje ln brez e/ganja bomo oddali svoje « as°Ve za naSo list0_ za naš ut08ram, ki so nam osnovna borb a za mir, za demokratično za narodne pravice Slo-Eo^ev' za izboljšanje tržaškega goie0darstva in ž.ivljensiUh po stv-a tr?aikega delovnega ljud kjhot Pri vseh ' velikih akcijah, bani Socieluje demokratično gi-bji > ko tudi v vollvni kampa-bori ‘le;stet° ukrepov s katerimi 5ea° skušale« oblasti ovirati na d0 °‘banje in pomagati reakciji konnriPella- Ze sama volivna za dPr„,aia vsebuje mnogo proti-jj^bkratičnlh določb, katerih mhV italijanskih volivnlh zako-stava 50 služili za vzorec. Se čltvif Vbiivnih Imenikov z vklju 1i_.. JO GZlilnv rroetraIni nn- Ucii-M ezul°v, zastrahovalnl pone JS j ukrepi ter za reakcionarjem anke ugodni vollvni sl-reairA gredo v korist najbolj bla«tn?narnih strank. Tudi o-banir,1 Prudpisi za volivno kam hio»ir, so, setavljenl tako. da bo jatf ni-oblast po svoji volji da diestn-h nost pri dovoljevanju podnhh trgov za zborovali,a lzobe-?H4e tudi z lepljenjem in ba'ra,,a.nJ.em proglasov in pro-NaìtPn;dnih lepakov po hišah. v°2ha Ja .°meJitev je gotovo ob-8a Pri j ava vsakega volivne-broeto 1iTvania 5 dni, v zaprtih V®e ‘h Pa 3 dnl prej-San s n ovlre Pa bomo premalo, p°dvojeno pozrtvovalnost-kratičn Ve*’-ka prednost demo-hian j?-8a gibanja, katere za boru. h' ern° v nasprotnem ta- tako2a^stl svoje moči, ki je bila biaja ‘]alho pokazana prvega V Peduli l)vmo v volivno borbo. sketn « ni? bodo na velikem ljud-tavniki vnem zborovanju predava iz ..demokratičnega ljud- ke rai 2bi toc ev zaupanja ljudstva v svo v??h sektorjev in vasi i1"08rar>10b,'-ine sprejeli vollvni ler izbral ,“unistične partije t 0 zbor,!. kandidate njene liste lrditev »r,V!?n-ie bo ponovna po JUTRI OB 9 BO V KINU OB MORJU VOLIVNO ZBOROVANJE UTRJENI Z USPEHI 1. MAJA smelo stopamo v volivno borbo Poziv Komunistične partije, SIALI in Osvobodilne fronte za nabiranje prispevkov za votivni sklad - Volivno zborovanje organizirajo K P, SIALI in O F Delavci I Meščani ! Boriti se moramo proti celi vrsti nasprotnikov, ki ne samo morejo—zaradi svoje povezave s privilegiranimi sloji, ki si lastijo gospodarsko oblast — svobodno in na široko razpolagati s tiskarnami, kino in drugimi dvoranami, zvočniki, prevoznimi sredstvi in z vsem tistim, kar nudi sodobna tehnika propagandi, marveč uživajo tudi podporo vlad, ki so izraz teh slojev in zato imajo dejansko neomejene denarne možnosti. To kar nimajo naši nasprotniki, t. j. spontano in navdušeno podporo velike množice aktivnega prebivalstva, imamo mi. Toda nimamo možnosti, da bi na vse Honce in kraje trosili denar. Prilagoditi se moramo gospodarskim možnostim množic, ki nas podpirajo in ki niso premožne. Toda naši prijatelji med prebivalstvom, čeprav niso bogati v denarjeu, so pa prepolni navdušenja ln požrtvovalnega duha. Prepričani smo, da bodo delavci, tovariši in vsi naši prijatelji — ki so v teku posledjih tednov dokazali z nabiranjem prispevkov za «Delon in «Il Lavoratore», kaj zmorejo — nadaljevali in podeseterili svoje napore za pomnožitev dotoka prispevkov, ki so v prihodnjih tednih namenjeni volivni kampanji. Toliko več bodo povečali svoje napore, ker bo veliki del denarnih sredstev potrošen za tiskovne stroške, to rej tudi za naša lista. Kot v preteklosti in bolj kot v preteklosti, zapomnite si da čimvečje bodo naše možnosti, tem boljše se bomo lahko borili proti nasprotnikom, ki bodo tudi tokrat dokazali z obilico ln potrato tiskovin, s svojimi ogromnimi sredstvi, ki so Jim na razpolago, kakšnim interesom služijo. SPOMNITE SE VOUVNEGA SKLADA OB VSAKI PRILIKI, OB VSAKEM SREČANJU, OB VSAKI VEČJI ALI MANJŠI VESELICI, MED ZNANCI. V GOSTILNAH, KAVARNAH, OB DRUŽINSKIH GODOVNIKIH. PREDVSEM PA NAJ SE S SISTEMATIČNIM DELOM NABIRAJO PRISPEVKI ZA VOLIVNI SKLAD. TUDI TO JE POLITIČNA BORBA: LJUDSTVO NA OBČINO, OBČINO LJUDSTVO! Izvršilni komite Komunistične partije. Izvršilni odbor Slovansko-italijanske antifašistične unije. Tajništvo Osvobodilne fronte VELIK USPEH SOVJETSKE MIROVNE POLITIKE Nemško vprašanje se da sporazumu« rešiti Veliki napori Sovjetske zveze, da bi prišlo do mirovne rešitve sporov z zapadnimi silami v vprašanju Nemčije, so ta teden obrodili prve sadove. Ves čas po vojni se je SZ trudila, da bi vsa sporna vprašanja povojne dobe, zlasti vprašanja mirovnih pogodb, rešile velesile sporazumno na podlagi dogovorov v Jalti in Potsdamu. V januarju letos je generalisim Stalin izjavil, da je mogoče rešiti vsa sporna vprašanja na miren način, če pokažejo tudi zapadne velesile svojo dobro voljo. Sovjetski delegat pri OZN tov. Malik je zato po nalogu svoje vlade izvedel veliko diplomatsko akcijo, da bi prišlo do sporazuma glede nemškega vprašanja, ki je nedvomno najbolj občutljivo in važno. Po dolgotrajnih razgovorih z a-meriškim predstavnikom Jessupom je prišlo med štirimi velesilami do sporazuma v sledečih točkah. Vse omejitve prometa med Berlinom in štirimi conami bodo ukinjene 12. maja 1949. Dne 23. maja t. I. se bo Parizu sestal svet zunanjih ministrov štirih velesil da breuči vprašanja, ki se tičejo Nemčije, ki so nastala zaradi položaja v Berlinu vključno tudi denarno vprašanje. Ta veliki uspeh miroljubne politike SZ bo nedvomno doprinesel k utrditvi miru v svetil ter k boljšim odnosom med državami. Za-padnim velesilam, zlasti še ZDA se sedaj nudi možnost, da na konferenci štirih pokažejo svojo dobro voljo, da na miren način in v mednarodnem sporazumu rešijo vsa sporna vprašanja. Vest o doseženem sporazumu je naletela v vseh državah na zelo ugoden odmev. Posebno še v Nemčiji je povzročila ta novica občutek olajšanja in upanja. S tem v zvezi Je Enotna socialistična stranka Izdala proglas v katerem poziva vse demokratične sile Nemčije, da se združijo in zahtevajo • pravično mirovno pogodbo, enotno Nemčije in umik okupacijskih čet. Nesreča v Turinu V sredo 4. t. m., je italijanski no-gometaški šport zadela izredno težka izguba. S tekme v Lisboni se vračejočih 24 športnikov je skupno s 3 časnikarji in 4 možmi posadke našlo žalostno smrt pri zaletu letala ob zvonik bazilike, v Turinu zaradi nepreglednega vremena in zaradi okvare priprave za merjenje POZIV PMPR. ODBORA vsem prosvetnim društvom V zadnjem času pošilja takozua-no razsodišče Slovensko-hrvatske prosvetne zveze raznim prosvetnim društvom, članom SHPZ ter posameznim članom vodstva SHP Z pozive, naj se predstavijo razsodišču, ker je proti njim uveden postopek. Postopek je pokrenil glavni odbor SHPZ, ker so prizadeta društva objavila izjavo solidarnosti s Pripravljalnim odborom jn obsodila v odst tro SHPZ, ki je zlorabilo nekatere včlanjene organizacije ter njene ustanove v protiljudske namene neke politične skupine. Pripravljalni odbor za zaščito ljudske prosvete opozarja vsa društva, da je to ponoven manever skupinice znanih razbijačev in sovražnikov ljudske prosvete, da bj postali popolni gospodarji celotne SHPZ. kar jim doslej m bilo mogoče zaradi odločnega stališča večine članic SHPZ zato skuša ta klika ljudskih škodljivce" na ukaz svojega političnega vodstva izključiti vsa ta društva, da bi odstranili vpliv demokratičnih ljudskih množic na razvoj ljudske prosvete. Ta njihov manever pa je v popolnem nasprotju z načeli in pravili SHPZ. Kajti sedanje vodstvo SHPZ, ki je jo Partijo, ponovna manifestacija resnične demokracije, kjer ljudstvo odloča o votivnem pro gramu in o svojih kandidatih. Kot prvi maj bo tudi nedeljsko zborovanje dokazalo enotnost delovnega ljudstva pod zastavo miru, bratstva in demokracije. bilo obsojeno od večine včlanjenih organizacij, nima nobene pravice izvajati kakršnih koli funkcij, a Se najmanj, da bi — kot edino odgovorno za sedanje stanje v SHPZ — sodilo onim včlanjenim organizacijam, ki so ga upravičeno obsodile zaradi njegovega razbijaškega delovanja. Edina dolžnost sedanjih članov vodstva po vseh načelih demokracije je, da takoj odstopijo, ker ne uživajo več zaupanja članic. Pripravljalni odbor opozarja vsa prosvetna društva in prosvetne delavce, kot tudi vse slovenske demokrate na STO, da je ta Pahorjev manever ponoven poskus razbiti našo vrhovno slovensko prosvetno organizacijo SHPZ ter izkoristiti njen preostanek v voli v-ne manevre neke politične skupine. Zlato Pripravljalni odbor poziva vsa prizadeta društva, da ne odgovarjajo pozivom razsodišča ki ga kot del sedanjega vodstva SHPZ ne priznavamo, ker je sokrivo njegove protiljudske politike vin uničevanja napredne ljudske kulture. Pripravljalni odbor za zaščito ljudske prosvete Poleg vseh drugih strok in delavskih kolektivov, ki so poslali svoje pozdrave tajništvu CGIL ob priliki sklenitve pogodbe prijateljstva in solidarnosti med Enotnimi sindikati in CGIL. so sc oglasili tudi člani strokovne zveze delavcev prehrambenih uradov, industr je itd Poslali so pismo, v katerem izražajo svojo solidarnost s to pogodbo. višine. Ze vedno so v l.isboni zadnjič tekmovali: Mazzola Valentino, Castigliano Eusebio, Loik Ezio, Grezar Giuseppe, Bacigalupd Valerio, Rigamonti Mario, Menti Romeo, Ballarin Aldo, Gabetto Guglielmo, Ossola Franco, Fadini Rubens, Martelli Danilo, Ballarin Sergio, Oper-to Pietro, Bongiorni Emilio, Shu-bert Giulio, Casalbore Renato, Cavaliere Luigi, Tosatti Renato, Ing. Agnisetta, Erbstein, Ljevesley, Cl-valleri in Cortina. Usodna nesreča je globoko zadela ves, predvsem italijanski športni svet. Tržaške delovne množice se pridružujejo splošni žalosti in kličejo mladim žrtvam: VEČNA SLAVA! Z nesrečnim letalom se je smrtno ponesrečilo tudi troje novinarjev in sicer: Cavaliere pri «Stampa», Tosatti pri «Gazzetta del popolo» in Casaibore, ravnatelj športnega glasila «Tutto sport». «Delo» izraža iskreno sožalje družinam ponesrečencev ter prizadetim časopisom. Volivna 'demokracija” V soboto zvečer je bil na sporedu prvomajskih manifestaciji tudi nastop popu&rne godbe Rinaldi na trgu Sv. Jakoba. Tov. Lussi od Centro di Cultura Popolare je i-mel redno dovoljenje Vojaške u-prave, ki ga je podpisal major Hopkins. Ko se je na trgu Sv. Jakoba zbrala precejšnja množica ljudi, je pridrvel trop policajev, ki so t svojimi običajnimi «demokratičnimi» metodami začeli svojo najpriljubljenejšo igro vihtenja Kijev. Proti temu brutalnemu policijskemu izbruhu je nekaj meščanov hotelo protestirati a so jih takoj aretirali. Tov, Lusslja pa so pozivali na policijo, kjer so mu sporočili, da se mora v torek zjutraj javiti na sodišču. Pozneje so mu pa sporočili, da pi-ocesa ne bo in so izpustili na začasno svoboda aretirane tovariše. Proti njim je bil uveden sodnijski postopek. To so torej «demokratične» metode tistih «nosilcev» svobode in demokratičnih pravic, ki jih uvajajo S okupacijskimi edinicami, s topovi, tanki in policijskimi pen- Veličastne, mogočne in nadvse zadovoljive pianifestacije 1. maja so nam pokazale moč tržaškega demokratičnega pokreta. Po mnenju množično iz veli akcijo. Ta akcija l vmaja večja po obsegu in po številu prisotnih od lanske manifestacije, ki se jo je pripravljalo 6 mesecev in za katero je tedanja vladajoča klika v našem pokretu potrosila na desetine milijonov lir. Po objavi resolucije 1U so se vsi sovražniki demokratičnega pokreta razveselili; peli so nam nagrobne molitvice in nas stokrat smatrali kot popolnoma uničene. P.ri tem poslu jim je šla na roko tudi izdajalske skupina, ki šmo jo izgnali iz svojih vrst. Prenapolnjen Garibal dijev trg in ljudske veselice bratstva ln miru na podeželju pa so pokazale, da je dobrodošla čistka naših vrst utrdila demokratični pokret, ga usposobila za nadaljnje težke borbe in ga pomnožila. Utrjeni od manifestacij 1. maja stopamo tako v volivno borbo, ki se je že začela, čeprav je določeno, da se bo uradno otvorila 12. t.m. v tržaški občini in 19. pa v občinah podeželja. Začeli so jo naši sovražniki s kampanjo «fojb», z uprizarjanjem procesov proti partizanom, z izdajanjem volivnih ukrepov in navodil, ki najboljše označujejo protidemokratično in protiljudsko ozračje, v katerem se bodo vršile tržaške upravne volitve. Po silnih manifestacijah 1. maja bo jutri v Kinu ob morju veliko volivno zborovanje, ki ga Je sklicala Komunistična partija po predhodnem dogovoru s SIAU in OF. To volivno zborovanje, ki se as bodo udeležili vsi kandidati Trsta in podeželskih občin ter delegati vseh organizacij, vseh sektorjev, okrajev, tovarn, bo naš uradni pristop k volivni kampanji. Začela se bo tako naša volivna borba proti v denarju, sredstvih in podporah močnim sovražnikom. Pri tem bomo lahko računali samo na svoje sile in na sile demokracije v svetu. Obenem pa bomo morali računati na koalicijo nasprotnikovih strank, ki bodo u-živale podporo imperializma, Vatikana, Italijanske in jugoslovanske vlade. Na teh volitvah bo prišla tudi do izraza «nepristranost» vojaške oblasti. Ze ukaza 345 in 33 ter navodila za letake, lepake, govornike, zborovanja in radio nam dokazujejo, da nam Vojaška uprava ne misli pomagati. Ti ukazi in navodila ne morejo predstavljati za nas garancije, ker jih je izdala oblast, ki se opira na okupacijske edinice. Take okupacijske demokracije smo Že štiri leta vajeni in .so jo težko preizkusili narod Koreje, prebivalstvo Berlina tn junaški narod Grčije. Imperialisti bi radi napra- vili iz tržaških volitev nove korejske, berlinske in grške volitve. Zato tudi razlagamo vše ukaze in navodila v tem smislu. Zato si razlagamo «nepristranost» v prid demokristjanom in njihovim podrepnikom. Zato si razlagamo gonjo proti partizanom, gnusno in odvratno kampanjo «fojb», medtejn ko se naše «oblasti» ne spomnijo fašistov, ki se nemoteno kretajo po Trstu. Se mnogo drugega bomo videli v teh volitvah. Toda manifestacije 1. maja so nam porok, da nas je veliko in da bojno vedeli odgovarjati sproženi ofenzivi nasprotnikov. V duhu borbe proti nasprotnikom, borbe za mir, za teptane demokratične pravice, za delo, za gospodarsko obnovo se bo jutri vršilo veliko volivno zborovanje v Kinu ob morju, za katerega se ni našel noben privatnik, ki bi, napro-šen, nam dal na razpolago dvorano kina Rossetti ali kakšno drugo. Ti odkloni nam ponovno dokazujejo «demokratično» ozračje volivne kampanje. KRHA SE V svoji zadnji številki smo omenili spor, ki je nastal v vrstah Babičeve protisovjetske skupine. Tokrat pa se borno obširneje dotaknili tega vprašanja, da osvetlimo resnične namene ljudi, ki so se kar nenadoma znašli v zelo «mučnem» položaju in ki si eden drugemu trgajo iz rok maloštevilne pristaše, ki tvorije — nekateri zlonamerno, drugi pa naivno, zaradi svoje politične nezrelosti — mršavo podružnico Titovih izdajalcev. V Alessijev.i vili živita Babič in Uršič. Z njima stanujeta tudi Babičeva pomočnika Mrak in Rigonat. V vili se sestaja «glavni štab» ge-ralov brez vojske: Stoka, Solieri, Maule, Ukmar, Sorta, Petronio, Kozmina, Laurenti, Joco. Babič in Uršič sta si skočila v lase, kakor smo že zadnjič omenili, in prvi se je odločil na skrajni korak: na izgon svojega bivšega «deus ex machina» iz vile. Povedati moramo tudi, da Uršič ne dobiva več plače. Pršič je bil do nedavnega v Ljubljani in je bil tam na vidnem mestu na predsedstvu slovenske vlade. Istočasno pa se je proti njemu še izza časa objave resolucije IU vodila preiskava ne zaradi tega, ker se je strinjal s stališčem Enotne socialistične fronte — nasprotno bil je eden izmed najhdjših njenih nasprotnikov ■— marveč zaradi tega ker mu ni uspelo, kljub vsem nasprotnim «prizadevenjim», onemogočiti, da bi tržaški demokrati in komunisti zavzeli odločno stališče prgti Titovi kliki. Krajgher, ki je resnični navdiha-valgf Titove politike V. Trstu, je Tiskovna konferenca o Svetovnem kongresu miru Pred številnimi predstavniki tukajšnjega in inozemskega tiska je imela preteklo sredo dr. Laura Weiss tiskovno konferenco v imenu tržaških delegatov, ki so bili na Svetovnem kongresu miru v Parizu. Dr. Laura Weiss, ki je vodila tržaško delegacijo v Parizu, je ob začetku tiskovne konference podala kratek, pregleden in jasen referat o delu, ki ga je napravil tržaški odbor za mir, ki ga je opravila delegacija v Parizu in ki ga namerava izvesti v prihodnjih dneh. Opisala je ozračje navdušenja, ki je označilo potek kongresa, kjer so bili predstavniki 600 milijonov ljudi, komunisti in ne komunisti. Piu-darila je zanimanje, ki ga je zbudila naša delegacija pri vseh delegatih na kongresu. Tam je delegacija razumela, da so demokratične sile Trsta tesno povezane z demokratičnim pokretom v svetu in da nam ne bo v težkih trenutkih manjkala solidarnost vseh tistih ljudi, ki se danes bore za mir. Razlagala je tudi metode, ki jih bo odbor za mir uporabil za populariziranje kongresa. Po vseh krožkih bodo konference, na katerih bodo govorili udeleženci kongresa. Vsekakor je tiskovna konferenca dobro uspela in je dokazala vsem prijateljem in nasprotnikom moč velike vojske miru, ki je s svojim odločnim nastopom vsaj delno prisilila k molku vojne hujskače, tako da so morali skleniti sporazum s Sovjetsko zvezo o deblokaeiji Berlina. To je že prvi uspeh velikega Kongresa partizanov miru. Včeraj zvečer pa je bil v Kinu ob morju sestanek delegatov, ki so se udeležili zborovanja miru 3. aprila. Tov. Marija-Marina Bernetič je podala poročilo delovanje tržaške delegacije o Parizu, O tem poročamo prihodnjič. «Strastna» bojazen Primorski dnevnik se jezi, da so predstavniki Komunistične partije sprejeli javno debato z demokristjani. Pravi, da «vsako, tudi javno diskusijo z nami strastno sovražijo» Tudi tokrat dokazujejo, da so laž-njivci in da pišejo samo za jugoslovanske bralce, ne pa za Slovence v Trstu. Premnogokrct so jih naše množice ter voditelji Komuni-tične partije pozivali, naj se pokažejo pred vsem tr:aškim slovenskim in italijanskim ljudstvom in naj na kakšnem trgu iznesejo svoje «argumente». Vsak tak poziv jc ostal brez odgovora. Vsakemu takemu fjozivu je sledila grobna tišina. Tžaške množice so prišle do zaključka, da se nekdo strastno boji nastopa pred delavstvom in .delovnim ljudstvom, ki so ga izdali in izigravali. Toliko resnici na ljubo. moral napraviti preokret: da bi re. šil sebe in svojega najljubšega «sinčka» Babiča je odredil preiskavo proti Uršiču. ,Toda vse to ni bilo preveč po godu prizadetemu Uršiču, ki je videl , da ga celo nadzorujejo in da se vleče preiskovalna potegavščina preveč na dolgo. Zato se je odločil in je prišel p. Trst. Pravijo, da je ušel. Ko je bil v Trstu, se je lotil dela. Približal se je svojim nekdanjim prijateljem, pristašem Babiča po tovarnah in jih začel prepričevati, da se je Jugoslavije polastila klika političnih morilcev, ki jo je treba razkrinkati in proti kateri se bo on boril. Istočasno in v eni sami sapi pa se je takoj lotil politične linije Komunistične partije STOi in predvsem pa tovariša ' Vi dalija. Dejal je, da je treba osamiti Babiča in njegove vidne funkcionarje, kritizirati KP STO in tovariša Vi-dalija in osnovati z elementi, ki jih bi prevzel Babiču in KP STO, novo, tretjo stranko, katere vodstvo bi prevzel cm, s funkcijo sekretarja. Uršič je celo dejal, da se bo ta nova stranka predstavila na volitvah s svopim kandidati in s litvah s svojimi kandidati in s proti.... Vid ali ju. Po zadnjem govoru Tita se opaža v Babičevi skupini nek opozicijski vetrič. Medtem ko so Stoka, Solieri, Ukmar, Maule, Mrak in Laureati ostali «zvesti» svojemu «vodite. lju» Babiču, napada Uršič «bazo» te skupine in mu je tudi delno uspelo zmešati pojme nekaterih elementov. Nekateri člani te «baze» so bili Prvega maja na Garibaldijevem trgu in se niso odzvali pozivu Babiča. Namesto da bi šli na Babičev štadion so šli na podeželje in so se udeležili veselic bratstva in miru. Ti ljudje pa sq nam povedali marsikaj. Rekli so, da ne verjamejo več Babiču in niti «iskrenosti» Uršiča. Oni pravijo, da je Uršič prišel iz Ljubljane ne iz prepričanosti o pravilnosti resolucije IU, marveč iz bojazni pred «likvidacijo». Pravijo tudi, da on hoče zavzeti «tretje» stališče proti Titu in za resolucijo IU, istočasno jpa proti KP STO, vztrajajoč na stališču Babiča brez Bibiča, samo zaradi tega da bi se zopet pojavil preko neke tretje stranke na politični pozor niči Trsta in da bi zadostil svoji brezmejni ambiciji. Sedaj pa bomo sami povzeli zaključke. Iz vsega tega nam postaja jasno, da bo Babič kmalu ostal sam s svojimi generali brez vojske, ki nimajo poguma, da hi ga zapustili enostavno if' razloga, ker pri njemu so našli dobro molzno kravo. Uršič bo jfrav tako ostal sam, ker vsi zavedeni elementi Babičeve skupine so razumeli izdajstvo Titove skupine in se polagoma prepričujejo, da je politična linija KP STO in demokratičnih organizacij na liniji resolucije IU, na liniji svetovne demokratične fronte, na liniji Sovjetske zveze in držav ljudske demokracije. Prepričujejo se, da uživajo naše organizacije in naša Komunistična partija solidarnost, simpatijo in podporo mednarodnega demokratičnega pokreta. Vsem je že postalo jasno, da sta bila tabor «desettisočev» v Mr-čedolu ivi «uspela» Babičeva manifestacija na Rotondi labodji spev... 1 mršavih in crkavajoiih petelinov. Mika akcija internacionalistov v coni B Nadaljnje aretacije komunistov v Jugoslaviji Jugoslovanski izseljenci v Kanadi zahtevajo osvoboditev tov. Žujoviča, Hebranga in drugih dreki. Imaš v rokah dovoljenje o-blasti in policija te aretira, čes da si se udeležil «nedovoljene manifestacije». Ali bo kmalu prišlo dn tega, da se bomo morali bati vsakega svojega koraka? Proti temu ne stimo protidemokratičnemu, marveč protičloveškemu postopku sta protestirala Centro di Cultura in Pripravljalni odbor ljudske prosvete, ki so sta odposlala na UNESCO ostra protesta, Titova skupina je skušala letos proslavi 1. maj coni B STO s tistimi ogromni sredstvi, ki jih krade stradajočemu ljudstvu. Toda kljub bobnajoči propagandi, kljub vsem pritiskom je njihova proslava 1. maja klavrno uspela, ker je ljudstvo cone B razumelo, da nimajo pravice proslavljati največji praznik delovnega človeštva tisti, ki so podlo izdali njegove ideale in ki hočejo izrabljati ta praznik, kakor ga je izravljal Hitler, da bi preslepil nemško ljudstvo. Povsod po coni B se je na dan 1. maja opažalo mrtvilo. Prav posebno še pa v Izoli in Piranu. Nekaj ljudi pa to Titovi pristaši le zbrali za «manifestacijo» v Kopru, Toda tudi tam ni bilo tistega pravega vzdušja, ki je pa označilo pravo, borbeno in nadvse veličastno manifestacijo na Garibaldijevem trgu v Trstu. Predvsem je razjezilo Titove opričnike v jugoslovanski coni STO dejstvo, da so po vaseh vihrale rdeče zastave, ki so edini in najborbe-nejši znak proslave tega velikega praznika delovnega ljustva. Rankovičeva tajna policija pa je imela opravka tudi z dbugim poslom in je zaradi tega začela besneti po vseh mestecih in večjih vaseh cone B. V noči od 30. aprila na 1. maj je bila izvedena od intema-cionalnistov velika akcija. Cona B je bila skoro poplavljena z letaki, ki jih je podpisal Istrski komite Komunistične partije STO. Letaki so pozivali na dostojno in borbeno proslavo 1. maja. Glavna gesla, ki «o jih vsebovali letaki so bila: Edružimo se v blok za ohranitev miru v svetu proti vojnim hujskačem; borimo se proti Titu in njegovi kliki, ki je izdala Enotno socialistično fronto in ki je prodala Jugoslavijo imperialistom. Borimo se za uresničitev sovjetskih predlogov o imenovanju guvernerja, združitvi obeh c on in umaknitvi vseh okupačijskih edinic. Poostsrimo svojo borbo proti Degasperijevijn podrepnikom in buržoaznim nacionalistom Titove klike. Naj živi 1. maj! Naj živi mir! Naj živi KP STO! Naj živi ZSSR! Naj živi internacionalizem! Naj živi tov Stalin! Letaki so bili v slovenščini, hrvaščini in italijanščini. Drugi letaki pa so vzklikali borbi zdravih sil jugoslovanskih narodov, internacio-nalistični Komunistični partiji Jugoslavije. Zvedeli smo, da je začela Rankovičeva policija temeljite preiskave po hišah zaradi intemacionalizma osumljenih elementov. Ne vemo, če so bile izvršene aretacije. Tako so intemacionalistični elementi cone B prvič po resoluciji IU množično izvedeli akcijo. Ta akcija tx/’ opogumila še mnoge druge, ki se ne strinjajo s Titovo kliko in njenih istrskih podrepnikov. Akciji bo gotovo sledile še druge pomembnejše akcije, ki bodo vedno bolj osamile nacionalistično in protisovjetsko skupino. V pričakovanju, da bo izdajalce doletela lista usoda ki jim pripada. Istočasno smo zvedeli, da je Rankovičeva policija izvršila več aretaciji na Reki. O teh aretacijah smo že večkrat poročali. Vedno nove m nove aretacije internacionalisti-čnih elementov nam dokazujejo, da se je odpor proti Titovi kliki razširil in da postaja iz dneva v dan močnejši. Kmalu pa Titova klika ne bo več Imela toliko ječ, da bi spravila vanje vse tiste množice, ki se se izjavljajo za resolucijo IU in za povrnitev Jugoslavije v veliko socialistično družino. Pred časom so bili torej na Reki aretirani: Andej Casassa, obtožen, da je obvestil- Jurija Sestana. o are-taciii katerega smo že pisali, da ga Itankovičeva policija išče, Mauro Sfečič, ki so ga internirali na otok Krk; Attilio Zorič. V ječah Pulja pa Je Bertossa Nomeo, Njegovega zeta pa so odpustili iz službe. Tovariš Nicolo Pitacco je bil aretiran in pozneje izpuščen. Iz lista «Jedinstvo», ki ga tiskajo v Torontu (Kanada) smo zvedeli, da je bila na veličastnem zborovanju ob 8. obletnici beograjske vstaje v Hamiltonu sprejeta resolucija, naslovljena Ivanu Ribarju, predsedniku presidiuma ljudska skupščine Jugoslavije. Resolucija zahteva naj se izpuste na svobodo Sretan Zuje-vič. Andrija Hebrang. Branko Vukelič, Sime Balen, Mirko Markovič, Ob re n Blagojevič. ki so bili aretirani zaradi svojega internacionali-stičnega stališča. Resolucijo je podpisal v imenu zborovanja predsednik Gojka Pravica. Prav tako so poslali jugoslovanski izseljenci v Kanadi preko svojega glavnega odpora protestno resolucijo zaradi aretacije majorja Branka Vukeliča. Vse te resolucije nam jasno do. kazujejo, da so vsi jugoslovanski demokratični izseljenci v inozemstvu zavzeli protititovo stališče in da se borijo proti tistim maloštevilnim plačanim elejnentom, ki skušajo širiti Titovo «resnico» med' njimi. Borba proti Titu se torej razširja in postaja vse obča. Stran 2 DELO 7. maja. 1949 SS* DELO V MESTU IV HA VASI Pred dneui «o predložili merodajnim uradom VU odloke, ki predvidevajo ustanovitev «industrijske proste luke» v Zavljah, da jih Vil odobri, V tej tvezi bodo verjetno izdani trije ukazi. Misel na ustanovitev industrijskega pristanišča v Trstu ali «industrijske proste luke» propagira družba SAPI (Società Anonima Porto Industriale). Ta družba trdi. da bo taka rešitev «omogočila nastanek industrije, ki bi dobavljala svoje izdelke industrijsko slabim razvitim državam zaledja.» Zamisel za tak načrt je starejšega datuma in sega v dobo starega fašističnega režima, ki je poskušal odpravljati hiranje tržaškega gospodarstva v novem državnem okviru z dekreti. Kakor trdi sam predsednik zbornice TIP g. A.N. Cosulich, se bavijo on in drugi s tem načrtom že nad 20 let. Družina Cosulich je namreč po J. 1912. sama občutila, da je Trst do 1. 1918 važno pristanišče z mnogovrstnimi gospodarskimi možnostmi, zaradi odcepitve od svojega naravnega zaledja mnogo izgubil na tvojem pomenu. Proces gospodarskega nihanja in postopnega hiranja je pospešila svetovna kriza iz 1. 1929. Družina Cosulich je tedaj izgubila materialne osnove svoje ga vpliva in je hkrati z drugimi kapitalisti iskala novih možnosti. Zaradi tega je bila ustanovljena delniška družba «Zona industriale del porto di Trieste». Ta družba, ustanovljena 1929, je bila 1. 1939. preimenovana v «Porto industriale di Trieste S.p.a.» Pri presojanju koristnosti ustanoviti «industrijsko prosto luko» v Zavljah nas zanimajo samo objektivni pogoji za uspešni razvoj takega pristanišča, katerih pa žal, še pri tako dobri volji, ne moremo odkriti. Kritično stanje že obstoječe tržaške industrije, ki je po cenitvi same VU v dobi 1948-1949 zaposlje-vala le 65 odst. njene zmogljivosti, je dovolj zgovorno dejstvo, ki ga ne more zakrili nobena še tako laskava propaganda. Zastoj v obstoječi industriji nam ne daje upanje, da bi ustanovitev «industrijske proste luke» omogočila nastanek nove industrije, ki bi dobavljala svoje Izdelke industrijsko slabo razvitim državam zaledja. Jasno je, da pomenijo ogromne investicije iz javnih sredstev, ki so potrebne za gradnjo novega pristanišča in cone, lahkomiselnost in razsipnost. Ves denar naj bi se raje uporabil v koristnejše namene. Tako so n.pr. naprave tržaškega pristanišča potrebne izpopolnitve. Uprava Javnih skladišč je izdelala podrobne in odlične načrte, ki bi morali imeti prednost. Ni dvoma, da naše pristanišče še dolgo ne bo imelo toliko prometa, da bi ga tedanje pristaniške naprave ne zmogle. Smo za razvoj industrije v našem mestu! Ce se pa želi v Trstu pospeševati razen te obstoječe industrije še drugo, tedaj se to vprašanje lahko hitro in koristno reši brez graditve novega industrijskega prostega pristanišča. Oblast lahko izda predpise o davčnih in carinskih olajšavah v korist novih industrijskih podjetij. Take predpise, praksa fe zdavnaj pozna. Vprašanje razvoja nove industrije bi bilo na ta način enostavno in brez dragih investicij rešeno. Nismo naivni in se zavedamo, da so pri sedanjem načrtu zainteresirane gotove skupine - s svojimi ozkosrčnimi nameni, ki hočejo in poskušajo izsiliti izvedbo omenjenega načrta. Zaradi tega se ne čudimo, da gospodari v družbi SAPI, ki je po svojem sestavu javna last, privilegirana manjšina g. Cosulicha. Odobritev sedanjega načrta za ustanovitev «industrijske proste luke» bi dokazala tla sedanja uprava nima razumevanja za dejanske tekoče potrebe in možnost tržaške industrije in tržaškega pristanišča. S tem bi podprli zamisel starega fašističnega režima, ki jo vztrajno ponavlja majhna skupina ljudi, zaradi katerih se nase gospodarstvo ne more razviti. Vsekakor pa bomo v kratkem vedeli kakšni interesi prevladujejo pri sedanji upravi: strateglčnl, politični, gospodarski ali pa votivni. ČLANI DELAVSKE ZBORNICE OBSOJAJO VODSTVO Stavka, ki so jo nameščenci javnih ustanov začeli 28. aprile t.l. se je včeraj končala. Teden dni je trajala ostra In odločna borba te stroke delovnih ljudi, ki so bili vsled trdov-vratnega zadržanja Vojaške uprave, prisiljeni stopiti v stavko, da se jim priznavajo upravičene zahteve zvišanja plač, ki so Jih postavili že pred 9 meseci. Vzroki, ki so dovedli do stavke so povsem upravičeni. Ze pred več meseci je posebna komisija sestavila nove tabele plač nameščencev Javnih ustanov, katere naj bi bile v sorazmerju s plačami ostalih delovnih strok. Tl predlogi so bili predloženi Conskemu svetu, da jih odobri, kar je po dolgem zavlačevanju tudi storil. Sklepu conskega sveta, ki je vsekakor kompetenten da odloča o finančnih zadevah občine pa se je iz nerazumljivih razlogov uprla Vojaška uprava, ki ni hotela priznati nlkakih poviškov. V teku stavke so se vršili razni sestanki stavkovnega odbora s Conskim predsedstvom. Niso pa odbrodlll ni-kakega uspeha. Vojaška uprava pa je od svoje strani samovoljno posegla v stavko in z moralnim pritiskom prisilila nekaj brezposelnih, da so pod zaščito policije, nadomestili cestne pometače. Reakcionarno časopisje je Ob nacionalističnem zborovanju v Benečiji Slovenski nacionalisti so na liniji imperializma V nedeljo 1. maja je bila V Čedadu, t.j; 12 beneški Sloveniji konferenca ki jo je organizirala Demokratična fronta Slovencev v tistem duhu, ki je označila njeno izdajstvo »lot* nsko-itn H jami: ega demokratičnega pokreta ob upravnih volitvah u Goriški pokrajini. Vsa konferenca je potekala v izrazitem nacionalističnem duhu tako, da je razumljivo, da se po raz-bijaškem organiziranju pristno slovenskih organizacij v beneški Slovenji brez nikakršne veze z ita. lijanskimi demokratičnimi množicami ki jih vodi junaška Komunistična partija Italije ni več opazilo, da bi jašistične bande «Trikolo-ra» napadale člane slovenske nacionalistične organizacije, ki je zavzela stališče za Tlitovo kliko. Na tej konferenci ni bilo niti z besedico omenjeno o nujnosti, da se morajo Slovenci boriti skupno z italijanskimi tovariši, kar je predpogoj za vsako uspešno akcijo proti Degasperijevi črni vladi. Zdelo bi «e, da je bila ta konferenca navadno zborovanje belogardistov in ne pa onih, ki se sklicujejo na «socialistično» Jugoslavijo pod vodstvom izdajalske Titove skupine. Naivečjo podlost pa je zakrivilo tukajšnje glasilo Titove podružnice. Nu svoji prvi strani številke 4. maja je poleg drugega objavilo sleparsko kleveto proti KP1, kar je že postalo običajno med tukajšnjimi Babičevci. Pod podnaslovom: Proglas KPI proti slovenski manjšini pravi: Delegatje so se zelo začudili, ko so ob prihodu tl Čedad zagledali na hiši nasproti dvorane velik lepak, ki je hil prilepljen na stenčasu čedadske KPI. V tem lepaku se pozivajo beneški Slovenci, «da naj se ne udeležijo kongresa, ki ga organizira slovenska manjšina U Italiji, katera je vidno povezana z neko tujo državo. Poleg tega pa da ima pravico zastopati in braniti slovensko manjšino edino le KPI». Oglejmo si ta lepak. Najprej moramo ugotoviti, da lepak ni «velik», ker meri v dolžini 41 cm. in v višini 21 cm Lepak pravi: «Sek- cija KPI iz Čedada, obveščena, da bo v nedeljo 1. V. 1949 v Čedadu zborovanje slovenske manjšine Nadiže; medtem ko Zahteva za KPI a-vantgardno vlogo, ki jo je vedno i-mela v preteklsoti in sedanjosti v borbi za obrambo manjšinskih pravic na nacionalnem ozemlju; SMATRA, da se danes ne more v Italiji braniti manjšinske pravice drugače kot v okviru vseh demokratičnih pravic italijanskih državljanov in zato s pomočjo v sen italijanskih demokratičnih in ljudskih sil; da so iniciatorji zborovanja, ker sq notorično povezani z vlado, ki je v odkritem nasprotu in pro-tivna silam demokracije na mednarodnem polju, nasprotni 'n se ne morejo posiužiti pomoči najboll dosledno demokratičnih sil in strui naše dežele in zato nimajo možnosti da bi uspešno branili tiste pravice, ki zagotavljajo, da jih hočejo zagotoviti; da je torej dopustno misliti, da ni njihova akcija usmerjena k tem ciljem, marveč da je vrinjena nacionalističnemu stališču, ki more kršiti mir med narodi prav v trenutku, ko sklepajo sile miru vseh narodov pogodbo vzajemne pomoči v borbi proti vojni in nacionalistom. Poziva svoje čiane, naj ne podpirajo to iniciativo in si pridržale pravico budno slediti njene cilje m razvoj». To je tone) «velik» ’epak. ki saga potvorili uredniki «Primorskega dnevnika», da prikažejo v slabi luči delovanje KPI, kar je i * njihova vsakdanja linija. Posledi-e te nacionalistične, razbijalce in pro. tiljudske politike smo že videli na Goriškem ob upravnih volitvah in ob Prešernovi proslavi. Politika, ki jp vodijo razni Mermohe, Konti itd. je na liniji Degasperijeve vlade, trikoloričnih band. in vojnih hujskačev. Je na liniji imperializma, ki skuša ob vsakem svojem koraku razdvojiti narode, da jih lahko nemoteno potolče in iz igrava. Je na liniji Titove klike in imperialistov, ki skupno klevetajo in blatijo vse Kompartije na svetu. istotako pričelo s podtalno zahrbtno gonjo proti stavkajoči m. Dne 3. t. m. so poslali Enotni sindikati pismo Delavski zbornici, v katerem so poudarili nujno potrebo, da se sestavi enotni stavkovni odbor, ki naj bi uspešnejše vodil stavko. Vodstvo DZ pa je dalo negativen odgovor. Od svoje strani je DZ sklicala zborovanje svojih članov, na katerem so voditelji dosegli, da so jim stavkajoči poverili široko pooblastilo za pogajanje. Seveda so slednji preveč zaupali svojim voditeljem In to se je izkazalo v četrtek, ko je vodstvo DZ odločilo, da se preneha s stavko. Ta manever, ki Je v očlvidno škodo vsem ■ stavkajočim, so ostro krltlzlra-p red vsem člani DZ, ki so se v znatnem številu udeležili zborovanja, ki so ga v četrtek sklicali ES. Na tem zborovanju je dr. Zbogar-Brocchi obrazložil potek stavke In rakrlnkal voditelje DZ, ki so se dejansko postavili na stališče VU ter na ta način varali svoje člane in škodovali enotnosti stavke. Tudi tov. Radich je poudaril, da leži krivda za neuspeh stavke, na voditeljih DZ, ki vztrajajo na svojih položajih sindikalne razdvojenosti. Nameščenci so dosegli s stavko nekaj ekonomskih ugodnosti, kar pa Je le njihova zasluga. V resoluciji ES, ki so Jo prisotni odobrili je bilo povdarjeno, da se stavka nameščencev javnih ustanov konča v petek 6. maja, ker je DZ že odstopila od stavke in s tem razbila enotno akcijo. Vztrajali In borili se bodo Se nadalje za dosego dosledne sindikalne enotnosti In v obrambo postavljenih zahtev, z Ves potek stavke In zaključek iste nam prikazuje v pravi luči voditelje DZ, VI so se prilagodili stališču VU In občine. Otra kritika, ki so jo Iznesli sami člani DZ pa nam je no-noven dokaz, da vlada med delavstvom na splošno, posebno pa v tem primeru, vedno, večje razumevanje za enotno sindikalno borbo. Značilne so Izjave nekaterih članov DZ. ki so ogorčeno kritizirali postopek svojih voditeljev ter izjavili, da bodo odstopili Iz take sindikalne organizacije, ],-l ne brani njihovih interesov. Kravčenka, Mindszentija, Stcpina-ca, Petkova itd. Gospod Degano pa je celo dejal, da «nosi» Picasso-jeva golobica miru... orožje Mao Ce Tungu. Upravičeno pa je nek tovariš iz množice dejal, da se moti, ker je tisto orožje ameriško in ne pa... rusko. Tovariši Radich, Gasparini in Franza pa »o svoja izvajanja podprli s samini citati iz dnevnih reakcionarnih časopisov in z govori raznih imperialističnih vojnih hujskačev. Demokristjani so bili zaradi vseh teh resnih argumentov v vidni zadregi, medtem ko so tovariši komunisti večkrat gromovito in navdušeno zaploskali, da podprejo že tako močne argumente naših govornikov. Predvsem so naši dokazali lažnivost ameriških plačancev, ko se sklicujejo na «miroljubni» Atlantski pakt. Atlantski pakt so imperialisti snovali od leta 1917. naprej, čakali so ugodnega trenutka, predvsem zato, ker jim je spodletela Hitlerjeva kocka. Pravijo, da je pakt miroljubni, ali v tridesetih letih obstoja Sovjetske zveze je beležiti 5 let intervencije, hujskanje Hitlerja, sabotaža vojnih operacij v drugi svetovni vojni, agresija svobodnih narodov v Grčiji, Indoneziji, Vietnamu, na Kitajskem. Kako naj bo ta pakt miroljubni, ko vodi večina držav-podpisnic agresijo proti kolonialnim narodom? Beležiti pa moramo na slovenski strani grobno tišino, ki je sledila našemu pozivu na d« bato« Ali se Agnelettovci in Babičevci boje naših argumentov? JAVNA DEBATA med komunisti in d.c. V sredo zvečer se je zbralo v dvoranj Delavsko-športne zveze 175 članov Komunistične partije in 175 demokristjanov, da bi prisostvovali zanimivi javni debati med tremi demokristjanskimj govorniki in našimi tovariši. Od demnkristjanskih govorniov Intlgliettc, Dogana ln Botterija se je vila vsa tista reka besed in samo besed brez kakršnih koli dokazov, ki jo moremo čitati v vsakem reakcionarnem časopisu, kjer se po eni strani trdi, da je Atlantski pakt obrambni, po drtigl strani pa se tako z zadovoljstvom objavlja besedila izjav ameriških in drugih generalov in politikov o neizbežnosti vojne, o pripravah nove vojne in o «nujnosti» ameriške, ga ekspanzionizma. Vsi trije demokristjanski govorniki so se, naravno ker je to edini njihov «argument», sklicevali na po Številnih intervencijah e s Krajevni odbor OF in SIAU v Barkovljah opozarja vse domačine na proslavo padlih borcev, ki bo danes 7. t- m. ob II. uri na oar-kovljanskera pokopališču. SICELP bo končno izplačala škodo Slava Milanu Starcu ! Po dolgem, mučnem tn nečloveškem trpljenju Je zapustil svoje drage, tovariše in prijatelje tovariš. Starc Milan, kapetan JA v rezervi in vojni invalid iz Kontovelja. Umrl Je za posledicami teike in neozdravljive' bolezni, ki Jo Je dobil v teku narodno osvobodilne borbe. Bil je zelo poznan in dosleden borec za pravice delavskega razreda, član Komunistične partije. Vsi, ki so ga poznali v težkih časih narodno osvobodilne borbe In v zanj še težjih časih neizprosne bolezni, vedo, kako se je vedno smelo in pogumno držal, Njegov neuklonljivi značaj mu Je pridobival simpatije in spoštovanje, njegova visoka borbena in razredna zavest je bila vsem, ki so mu bili blizu, svetel kažipot. Prav tako kot se je držal v Junaški partizanski epopeji, se Je tudi držal v štirih letih borbe za ohranitev svojega mladega življenja. Iz nlegovlh ust ni bilo slišati tarnanja, nikoli se ni pritoževal nad svojo kruto usodo. Vedel Je, da je za pravega borca, ki se je boril in se bori za človeške pravice, najboljše odlikovanje mirno prenašanje vsakega še tako krute nesreče. Zato Je žel spoštovanje vseh. Zato ga bodo obranili v svetlem spominu vsi. Zato bo tudi za nas kažipot v težki in neizprosni borbi proti Izkoriščanju, proti izdajstvu, proti vojni in proti zasužnjenju. Tovarišu Starc Milanu, v borbi za pravice delavskega razreda in svojega ljudstva padlemu junaku, kličemo skupno z vsemi, ki so ga poznali in ljubili: VEČNA SLAVAI Tudi naš list se pridružuje veliki žalosti njegove družine in Ji izreka svoje iskreno in tovariško sožalje. LJUDSKI ODER - TRST Maksim Gorki : MATI drama v petih dejanjih predstava NA OPČINAH v prosvetnem domu sobota, 7. maja ob 20. uri V R O C O L U v prosvetnem domu pri Lovcu nedelja, 8. maja ob 18. uri PRI SV. IVANU v dvorani “Škamperle,, četrtek, 12. maja ob 20. uri V ZGORNJI KOLONJI v dvorani P. D. “Pečar„ sobota,'H- maja ob 20. uri NA KONTOVELU v prosvetnem domu nedelja, 15. maja ob 18. uri Povsod veljajo ljudske cene: Sedež . , , . 100 lir Stojišče . . . 50 „ Za dijake in člane prosv. društev stojišče, 40 lir ZGODOVINSKI DNEVI 7. 5. 1833 je bil rojen Johann« Brahms, nemški skladatelj. 7. 5. 1868 je bil rojen Wladyslaw S-Reymont, veliki poljski pisatelj. Umrl je 5. 12. 1935. Njegovo največje delo je roman «Kmetje», K1 obsega štiri knjige. S tem delom je zaslovel po vsem svetu in pr** jel zanj tudi Nobelovo nagrado, 7. 5. 1943 je bil zlomljen nemško-ita-lijanski odpor v Afriki. 8. 5. 1668 je bil rojen Rene Alain L*‘ sage, francoski romanopisec. 8. 5. 1945 je Nemčija brezpogojno kapitulirala. 9. 5. 1944 sta bili po dolgllf in težkih bojih zavzeti, od slavne Rdeče armade Sevastopol in Krim. 9. 5. 1945 je bila Ljubljana po šstirl-letnem suženjstvu osvobojena. 9. 5. 1946 e bila med vladama Češko: slovaške republike in FLRJ podpisana pogodba o prijateljstvu Ih medsebojni pomoči. 10. 5. 1876, je bil rojen na Vrhniki veliki slovenski pisatelj Ivan Cankar. 18. 5. 1889 je umrl Saltikov Sčedrlft ruski pisatelj. Rojen Je bil 27. 1-1826. 19. 5. 1949 je- Nemčija nipadla Beigli6 In Holandijo. 11. 5. 1921 Je postalo «DELO» do tedaj glasilo Socialistične zveze v Julijski Benečiji, glasilo komunistične partije Italije. Po 28. letih Je «DELO» ponovno začelo izhajati v Trstu, tokrat kot glasilo O? slovenskega naroda na STO. T® ni bilo po volji izdajalcem OF zato so skušali na vse načine, d> bi ga ponovno uničili. Toda jim ni uspelo, ker je svoje glasilo podprl» slovensko in Italijansko demokratično ljudstvo. 11. 9. 1944 se je začela zavezniška *-fenziva v Italiji. 12. 5. 1855 se je rodil A n atoli j Kon-stantlnovič Ljadov, ruski skladatelj. 13. 5. 1795 se je na Slovaškem rodil Pavel Jožef Safarik, znani pesnik zgodovinar in slavist, ki je umrl v Pragi 26. 6 1861. NADALJUJEJO V OLIVNO GONJO PROTI PARTIZANOM Ali se ni nlc spremenilo v tržaškem sodnljskem aparatu? Solidarnost s P. 0. Ciani odboi a prosvetnega društva «Istrski grmič» iz Škofij, zbrani na sestanku, po preučitvi položaja, ki je nastal radi razdiralnega dela ne-katerih članov Glavnega odbora SH PZ izjavljamo sledeče: Glavni odbor SHPZ ne predstavlja prosvetno članstvo, ker je na protidemokratični način izključil iz svoje srede dva prosvetna delavca ne da bi se oziral na mnenje članstva. Sedanji voditelji ne vpožtevajo volje članstva, tegnveč izrabljajo prosvetno delo za svoje politične, umazane mahinacije pod vodstvom znanega nacionalističnega trabanta Pahor Dragota, hočejo vriniti v vrste napredne prosvete šovinistične nacionalistične buržoazne tendence. Zato zahtevamo odstranitev omenjenih voditeljev iz Glavnega odbora, ker prosvetno članstvo nima nobenega zaupanja do njih (n končno predstavljajo sami sebe. Pozdravljamo z veseljem iniciativo skupine prosvetnih delavcev ter ustanovitev Pripravljalnega odbora za zaščito in gojenje ljudske prosvete. Obljubljajmo v Imenu članstva, da bomo sledili njegovim navodilom ter odstranili vsakogar, ki bi hotel prinesti razdor v naše vrste. .... Škofije, dne 15. marca IMS. ODBOR (Sledi 5 podpisov odbornikov) Po dolgotrajnih intervencijah kmetijske strokovne zveze Enotnih sindikatov bo gradbeno podjetje SICELP kočno izplačalo škodo prizadetim posestnikom zemljišč, ki so bila poškodovana pri gradnji ceste Trst-Trbiž. Dne 4. t. m. so bila dela kolavdirana in ne obstoja več noben razlog, da bi se odškodnina ne izplačala. Vsled trdovratnosti tvrdke SICELP je interveniral tudi Genio Civile, ki j« tudi s svoje strani pritisnil na podjetje za izplačilo odškodnine. Te dni bodo zastopniki ES skupno s pooblaščenim geometrom in vodstveni podjetja SICELP pregledali predložene cenitve in končno določili višino škode, seveda v smislu, da ne bodo naši kmetje utrpeli nikakih krivic. Vsekakor bo odškodnina višja od one, ki >o jo že prejeli posamezni posestniki. S tem enostranskim pogajanjem so škodovali sami sebi in skupnosti. Enotni sindikati so prejeli obenem obvestilo, da se bo pričela izplačevati odškodnina za razlaščena zemljišča, ki so prišla v poštev pri gradnji omenjene ceste. Za zemljišča «tare» so nameravali plačati od 10 do i5 lir za kvadratni meter. Enotni sindikati so se tej ceni takoj uprli ln zahtevali višjo odškodnino. Na podlagi svojih predlogov so prejeli od merodajnih organov zagotovilo, da se bo ta s vota zvišala. Tudi Vojaška uprava je že dala na razpolago višjo vsoto za izplačilo odškodnine. Kakor pri vseh izplačilih odškodnin, se pojavljajo tudi v tem primeru težkoče, ker večinoma niso sedanji lastniki razlaščenih parcel sploh vknjiženi. Kmetijska strokovna zveza ES je prevzela nalogo, da reši tudi to precej zamotano vprašanje v izrecno korist našim kmetom. si. V ta namen je bila na licu mesta posebna komisija, ki si je ogledala položaj in izdelala tudi načrt za novo stransko cesto iz Proseka na glavno cesto, ki pelje v Nabrežino. Izvedenci so ugotovili dejansko potrebo stranske ceste in agrarni inšpektorat je obenem zagotovil, da so za gradnjo te ceste že na razpolago zadostni denarni fondi. Za svoja dela v njivah In vinogradih se morajo namreč kmetovalci iz Proseka in deloma Konto- Izvedejo naj se načrti za cesto iz Proseka Kmetje iz Proseka so že lansko leto postavili upravičeno zahtevo, da se jim zgradi stranska cesta, ki bi vezala vas z vinogradi izven va- vela posluževati steze «Ivanjce», ki jo tvorijo strme in neprimerne stopnice. Po teh stopnicah morajo na hrbtu prenašati v koših bodisi gnoj, zemljo in ob trgatvi svoje pridelke. Zato je nujno potrebno, da se čimpreje začne z gradnjo teh dveh cest, ki so v načrtu že od pretekle zime. Ako so na razpolago denarni fondi, kot je izjavil agrar^jnsprk-torat, ni razloga ,da bi se lak alo na izvedbo tega načrta. 3. in 4. t.m. smo bili priče sodne obravnave na tukajšnjem porotnem sodišču, kakršnih smo že dolgo vajeni. Zatožno klop so zopet enkrat zasedli partizani ln sicer: G. Alessio, F. Soban, in At Micor iz Istre; Valentino A., M. Angileri in F. Riccardo iz Italije ter Tržačana G. Vižintin in K. Scoria. Vsi so bili v ma-niu 1945 člani liudske zaščite, danes so nekateri med njimi člani «Lega nazionale»... Obtožnica jim očita vrsto zločinov izvršenih za časa «tvahovlade štiridesetih dni» v maju-juniju 1945 in sicer; poskusen ali izvršen odvzem osebne svobode, nasilen vdor v zasebna stanovanja, klofutanje «nedolžnih» posestnikov orožja in bomb, osebna nafsilja in trpinčenja, povzročitev stvarnih škod, striženje las ženskam... vsega 11 (enajst) točk. Prizadeti do bili razni fašisti, kolaboracionisti. člani «črne brigade», sodno priznani [iteranti ljudi v koncentracijska taborišča in ljudje, ki so že sedeli na zatožni klopi epura-cijskih sodišč. Vendar so (razen e-nega, ki je umrl 1.1946) vsi živi in zdravi in ne vedo celo ničesar novedati o mučenjih, ki bi jih naj bili nrestali.... Isti ljudje nastopajo kot obremenilne priče in se kot taki radi pobahajo s svojim nekdanjim članstvom v fašističnih organizacijah in itelo v «črni brigadi». Tudi razbremenilnih prič je ne-kaij. a le bolj-zaradi lepšega; kajti če bi upoštevali njihova pričevanja v boli-ie razčiščanje dejanj obtožencev, ne bi sodišče zavrnilo braniteljevega predloga, da se zaslišijo še druge razbremenilne priče. Da bo interesantnejši, je javni tožilec ugotovil v svojem govoru nesmiselnost pripisovati dejanja obtožencev borbi proti fašizmu, saj je bil maja 1945.. fašizem že mrtev Zato je predsednik predlagal za 7 obtožencev skupno 32 let. 4 mesece ječe, za Scorlo pa Oprostitev (bilo je namreč že jasno dokazano, da je ta kriv Je, ker je soimenjak nekoga drugega!). Obramba je točno ugotovila dejansko nesmiselnost obtožnice, med drugim je preizkušeni odvetnik Zenngro zavrgel točko za točko obtožnice, prikazal vnemo sodišč pri osvoboditvi sodno priznanih vojnih zločincev, a istočasno preganjanje, obrekovanje in obsojanje partizanov — borcev za svobodo, čeprav je v maju 1945 vse odobravalo njihov postopek; dalje je ugotovil, da so člani ljudske zaščite nastopali ne samovoljno in po lastni pobudi, temveč po nalogu mednarodno priznanih vojaških oblasti JA. Dvodnevno zasedanje je sodišče zaključilo s končno razsodbo, ki je oprostila vsake krivde dva obtoženca, prisodila pa ostalim šestim skupno 12 let in 8 mesecev ječe (Alessio in Soban po 5 let, Micor, Valentino, Angileri, in Riccardo po 8 mesecev),; dosmrtno (Soban), oziroma 5-lelno (Alessio) izgubo državljanskih pravic in še po 2 leti policijskega nadzora (Alessio, Soban), No, namen procesa je bil vse prej kot pravni p-ostopek proti prestopkom zakona; zato je sodišče (razen Subanu) brisalo Alessiju 3 leta, vsem ostalim pa vso kazen in jih takoj izpustilo na svobodo Omalovaževanje borbe in borcev za svobodo ter vseh najsvetejših fdealov delovnega ljudstva je kaj priljubljeno volivno propagandno sredstvo reakcionarnih izkoriščevalcev... OBJAVA ( RADIO) V nedeljo 15. maja 1949 ob 9 uri zjutraj bo v dvorani K. K. «Kraljič» (Dom pristaniških delavcev, 1. nad.) delovna konferenca, ki jo sklicuje Pripravljalni odbor za zaščito ljudske prosvete. Vabljeni so vsi odbori prosvetnih društev. Dnevni red bo javljen naknadno. Vstop proti vabilu. Pripravljalni odbor za zaščito ljudske prosvete Kmetijska strokovna zveza Enotnih sindikatov poziva vse kmete, ki niso pravočasno naznanili vojne škode, naj čim preje prinesejo na sedež Zveze, ul. Imbriani 5. I potrebne dokumente, kjer bodo prejeli zadevna pojasnila. KINO V DOLINI bo predvajal drevi ob 20. jutri ob 16. ter v ponedeljek ob 20. uri poljski film «Poslednja etapa». Vabimo občinstvo, da si ogleda ta film, ki prikazuje življenje in trpljenje v zloglasnem koncentracijskem taborišču -Aushwitz, kjer so življe-množice nesrečnikov žrtvovale svoja življenja. Zanemarjene ceste podeželskih občin Cim je Vojaška uprava razpisala upravne volitve so se občinski možje v nekaterih podeželskih občinah vendar zdramili iz svojega mrtvila, ki jih je v pogledu občinskih potreb, vsa ta leta posebno odlikovalo. V nekaterih občinah so postavili napajališča, popravili nekatere občinske ceste itd. Na vsak način pa niso s temi deli nikakor zadostili raz- težnjam naj-Izvolijo lastne utrdila Program siovaoso-..aujanske antifašistične unije STO Je rezultat zrelega preudarka in dolgih diskusij, pri katerih so sodelovali kmetje In delavci iz vseh -asi. ki najbolje poznajo krajevne mere In potrebe prebivalstva. Ta program odgovarja zato potrebam, zahtevam In širših ljudskih množic v občini, ki so poklicane, da predstavnike v občinski svet. Z zmago tega programa se bo tudi volja oeteokratičnega ijunst va po miru, proti vsem naporom Imperializma, da bi pahnil našo cono in ves svet v grozote še bolj krvave in strašne vojne kot Je bila minula. Utrdila »e bo odločnost, da se borimo proti netilcem narodnostne mržnje, ki hočejo še nadalje razdvajati in vladati slovenske in italijanske ljudske množice. Slovenci In Italijani se bodo bratsko združeni borili za priznanje narodne enakopravnosti ob vzajemnem spoštovanju obeh narodnosti, ki živita v tej coni. Se bolj se bo utrdilo slovansko italijansko bralstvo, ki je temelj programa Slovansko-ltalljansk e antifašistične unije. SIAU vodi to prvo volivno bitko na podlagi političnega ln upravnega programa, kt mora pritegniti listi svojih kandidatov glasove vseh demokratov, kateri ne bodo mogli ooreči svojega glasu tako jasnemu ljudskemu programu, katerega tako zgovorno predstavlja votivni znak liste: petokraka zvezda — simbol bratstva narodi — obdana od klasja In zobčastega kolesa, ki predstavljata bralsko zvezo kmetov In delavcev. Zvesta gornjim načelom in koristim prebivalstva predstavlja Slo-vunsko-italijanska antifašistična u-nija svoj volivni program. 1). Da bo mogla uspešno opravljati svoje delo v dobrobit svojih občanov, naj dobi občina potrebno avtonomijo, odpravijo naj se vse določbe v sedaj veljavni občinsti zakonodaji, ki to avtonomijo omejujejo. Občani imajo pravico zasledovati delo občinske uprave. Zato naj se uzakoni, da sme ljudstvo nu javnih zborih klicati na odgovor občin stke svetovalce, obenem pa postav-Ijati predloge za izboljšanje dela očinske uprave. 2). Občani obeh narodnosti so e-nakopravni. Vsakdo se sni« ustno in pismeno obrniti na občinski tirad v svojem jeziku ter v istem tu- di dobiti zahtevano rešitev ali listino. Splošne odločbe ln dokumenti, predpisani od oblasti, morejo biti dvojezični. Vsako kršenje te enakopravnosti ali pristranost pri podeljevanju služb ali drugih pravic iz narodno sinih, verskih in političnih razlo-gov je kaznivo. 3) . Najvažnejša naloga bodoče u-prave bo skrb za razvoj kmetijstva, zlasti še živinoreje in vrtnarstva. Pašnike ln travnike Je treba očistiti kamenja ter z. gnojenjem povečati njih donosnost. Z razvojem vrtnarstva bi se položaj naših malih in srednjih k-metov zelo zboljšal ter jim emu. gočil nadaljnji obstoj. Zato naj bodoča uprava podpre ustanovitev prodajne zadruge, ki bi prodajala zelenjavo in ostale naše pridelke naravnost tržaškim potrošnikom. Voda za namakanje vrtov in za .napajanje živine naj sg dobavlja po primerni ceni. 4) . Zaščititi je treba proizvodnjo domačega kamna. S tem bodo zopet začeli delati opuščeni kamnolomi in precej ljudi bo dobilo trajno zaposlitev. Predpiše naj se obvezna uporaba domačega kamna z.a grad njo hiš v coni. 5) . Občinske doklade na davke ter ostale občineske dajatve mora jo bili razdeljene tako, da bodo za- ščiteni manj premožni kmetje. Za določitev teh bremen mora biti izmed občanov izbrana posebna komisija. Trošarina na prašiče za domačo uporabo naj sc ukine. 6) . Novi občinski svet se bo moral zavzeti, da se odprejo v občini tudi višji razredi osnovne šole, da ne bo naša mladina prisiljena hoditi v šolo na Opčine. V ta namen naj se v Velikem Rrpnu, kjer je večina šolarjev, zgradi nova šola. \Za kulturne potrebe občanov naj se zgradi prosvetni dom. Na ta način bodo tudi prišli izletniki, izf mesta na nedeljski oddih, kar bi pred stavljalo za našo občino stalen vir dohodkov. 7) Invalidom; sirotam ln vdovam, ki nimajo zadostnih sredstev za svoja preživljanje, mora občina nuditi svojo pomoč, ki pa mora biti nepristranska. 8) Izboljšali je treba zdravniško službo in splošno higiensko stanje v občini. Uvesti je treba zlasti red ne brezplačne zdravniške preglede za šolsko in predšolsko decn Občinska uprava bo morala izvajati boljšo kontrolo nad zdravstvenim stanjem prebivalstva ter mu nuditi vsestransko zdravniško po innč. PraVtako bo morala v primeru bolezni pomagati vsem potrebnim za stroške zdravil in bolnice. dejanskim potrebam ln koristim po edinih občin. To naj bi služilo za volivno propagando tem gospodom, ki mislijo, da se bo dalo naše ljudstvo na lahko preslepiti od njihovih obljub, načrtov in nekaterih javnih del. Vsa pretekla leta njihove malomarne uprave pa so našim kmetom najboljši vzgled, kako se ti go spodje v resnici brigajo za občin ske potrebe. V našem listu smo med drugimi vaškimi problemi, naznačili potrebe popravil raznih cest, posebno v na brežinski občini. Nekatera dela so se tudi že pričela. Do danes pa se niso pobrigali, da bi popravili cesto iz Saleža do -Zgonika ter stranske ceste, ki peljejo iz Samatorce tn Trnovce na glavno cesto. Te tri ceste so v izredno slabem stanju. S kolesom je vožnja nevarna ,istotako se vprežna živina Radio Trst II, (360,6 m - 832 Kc/sek )' Dnevne oddaje: od 7-7.45, 11.30-14-30' 17.30-24. Ob nedeljah: od 7.15-24. Poročila ob delavnikih: 7.15, 12.45, A 19.45, 23.15. Poročila ob nedeljah: 7.45, 13-4®' 19.45, 23.15. Dnevni pregled tisk»: dnevno ob 14A (izvzemši nedelje). SOBOTA: 12.15 Revija znanih orkestrov; 18 Grieg in Ravel; 18.30 Od; daja za najmlajse; 19.15 Sloveni zbori; 20.10 Lirike za glas in ork« ster; 20.30 Programski periskop; Sobotni večer NEDELJA: 9.30 Kmetijska oddal* 13.45: Nedeljska glasba: 13 Glasba P’ željah; 16: Nastop škedenjskega 5®. skega zbora, vodi učitelj Grbec; To ker Vsakdo rad poef-jfaj 19 Ctr vek in šport: 20 Z narodno pesmi" i Itrom: IS loven l je; 21 Timmermans: P®" novitev - «Župnik iz cvetočega vin®1 grada» - drama v 3. dejanjih, izvaja" člani R O. PONEDELJEK: 13 Pesmi in P'*s' slovanskih narodov, 19 Pestra koncertna glasba; 20.10 Jz znanih op** 20.30 Filmski trak: 21 Puccini: *’'v randot», opera v 3. dejanijih. TOREK: 17.30: Melodije iz st»r'J časov; 19 Angleščina po radiu; 20’ domače gnjižne police; 21: Vz»r mladini: Iz življenja škotske krali1^ Marije Stuart; 21.30 Bethoven: Koncert za klavir št. 5 v Es-Duru; 2 Večerne melodije. SREDA: 13 Glasba po željah: Mamica pripoveduje; 18.15 Beethov** Kvartet v G-Duru op. 3C; 19 Teh® j ta in gospodarstvo; 20 Arije in duC. 2' I “il.3® ! v f čas 16,00 val. težavo k reta. Dogodilo se je tudi par kolesarskih nesreč, k sreči brez hujših posledic. Pri postavitvi vodovodnih cevi je bila posebno prizadeta cesta Salež-Zgonik. Dolžnost občine Nabrežine In Zgonika je, da poskrbita za takojšnja popravila teh zanemarjenih cest. Tov. Taverna Romolo Je nabral z.a «Demokratično solidarnost» 1000 lir tov. Pacor Julija 500 lir, tov. Lussi Guarina je poslala 1449 lir nabranih od KK Rinaldi ter tov. Žotlig Jakob 5536 lir nabranih med pristaniškimi delavci. Tov. Vucci Amalija je darovala za politične pripornike 5 kg testenin in 1 kg masti. Odpor «Demokratične solidarnosti» se, v Imenu vseh političnih pripornikov, zahvaljuje pristaniškim delavcem, tovarišicam Iz Opčin ln tovarišici Matildi Pacor, za njihovo vsestransko pomoč In požrtvovalnost pri pripravi in dostavitvi kosil političnim pripornikom na dan prvega maja. VARŠAVA Čas 19.00 val. dni 48,25. TIRANA čas 21.00 val. dn| 38.22. C OR J A V ZAM iz Padrič priredi jutri 8. t-^ od 16. ure dalje v ples, katerega izkupiček za volivni sklad, * * * Kmetijska strokovna zveza En Odgovorni urednik DUŠAN KODRIČ Dovoljenje A l.S , Tiska Tržaški tiskarski zav®° Ul. Mohtecchi 6 Razgovori pred mikrofonom; Rachmaninov: Simfonija št. 2 Molu. ČETRTEK: 13 Lirične skladbe , venskih skladateljev; 19 SlovenS^» ' za Slovence; 20 StravinskIJ: Simfonu C-Duru: 21 Janez Jalen: Sreni* i ljudska igra v 4. dejanjih . Izvaja | člani Radijskega odra. , EK: 13 Glasba po željah: Schramel kvintet; 19 Angleščina | radiu; 20 Operne uverture; 21 MoP j besede; 21.30 Klavirski koncert " I vetaka Gabrijela. RADIO MOSKVA v srbohrvaščini i 6,00 val. dol. 25,08 25.23; £,0 dol. 25.08 30,8; čas ! val. dol. 25,08 30,8; čas 20,00 dol. 30,8; čas 21,30 val. dol. 377,4. v slovenščini ..., čas 18.45 val. dol. 25,08 30,8; I 21,0 val. dol. 30.8 377,4. PRAGA .ji čas 16,00 val. dol. 31,41; čas >'■, : val. dol. 31.41 19.35; čas 20,30 v»" I dol. 39.92. BUKAREŠTA čas 19,00 val. dol 50. BUDIMPEŠTA čas 18,00 val. dol. 549; čas ‘ val. dol. 549. SOFIJA čas 20,50 val. dol 31.92, čas ‘ val. dol. 391. 30.°* , iTl Padričah j* « i dolo* | jj/t j sindikatov sporoča, da bo v n -i I ljo 15. maja t. 1. ob 8.30 url w ejj j na sedežu ES, ul. Imbriani št. 5. 14 Glavnega odbora zveze. Razpravljalo se bo o važnih blemlh našega kmetijstva. PKKMIEHl «ORKIJETE «IAIEREi «LJUDSKI ODER» OŽIVLJEN . Kolčno smo dočakali težko pričakovano prvo predstavo. S tem jit *aklhdeno la kulturni zgodovini rtaikih Slovencev, eno najbolj za-poglavij, ko je hotela sku• Pina protiljudskih elementov zatre-i resnično ljudsko kulturo ter yuinjiti vse prosvetno in kulturno elo peščici odpadnikov od demo-'ratičnega pokreta. Slovensko demokratično ljudstvo *7 5i ni pustilo vsiljevati pogubnih a) niti si odvzemati težko pribor-lanih kulturnih pridobitev. Zato se 6 nnndušeno odzvalo pobudi naše-5? Priljubljenega igralca tov. Justa cinte, da 5j postavimo lastno Ijud-Oledaliiče, ki naj nudi tržaškim ovencem disfo in napredno Ijud-0 kulturo brez nacionalističnega ruDa. Z vso upravičenostjo si je ”adel slavno ime «Ljudskega odra», j1 le bi! od svoje ustanovitve l . 5 P° do nasilnega razpusta leta *6 kulturna matica demokratične-,oa 3‘lranja tržaških Slovencev. Ne * P? »«ojih ciljih temveč tudi po «eiujodih. ki so razen poklicnih j,ralceu tou- Košute in tov. Zore Bone, usi sami diletanti, je to res Dr8Vo ljudsko gledališče. Za krJtno predstavo si je naj iudski oder» izbral eno najlepiih arn svetovne literature Gorkega aten>- S tem je naplepše dokazal tesno povezavo z borbo trža-5(e°a delovnega ljudstva. Saj pred-evija ta drama verno sliko borbe Savskega razreda za svoje pravi-• *Wa svetu sta le dva naroda», rj,a.ul n igri Nahodka «narod izko-j, ceu#Iceu in narod izkoriščancev». 0 ?e visoka pesem bratstva med idr°di, ki se ločijo po jezikih, a- 1 usuje jih skupna borba za demo- kracijo in človeka do stoino življenje. V petek pred 1. majem je pred napolnjeno dvoramo mlada družina «Ljudskega odra» prepričevalno podala veliko Gorkijevo dramo. Čeprav je «Mati» trd oreh tudi za poklicne igralske družine, moramo biti na naše igralce upravičeno ponosni. Kljub vsakdanjemu poklicnemu ali aktivističnemu delu so si utrgali čas za učenje in vaje in zato so želi od navdušenega občinstva zasluženo pohvalo. Poslušalce je dejanje in doživeta igra tako pritegnila, da se je zdelo, zlasti ob množičnih scenah, da se tudi oni bore proti biričem, tovarnarju, sodnikom, da tudi z igralci sodelujejo pri proslavi 1. maja. Naslovno vlogo matere Pelageje Nllovne je tov. Zora Jugova odigrala zelo oočuteno in prepričevalno. S tem je ta naša umetnica dokazala, da je kos tudi najtežjim vlogam, čeprav je morala ostajati pri SNG bolj v senci. Priporočili pa bi ji v tej vlogi, da bi od tretjega dejanja, ko na proslavi 1. maja dozori iz matere v revolucionarko ie bolj podčrtala svojo borbeno odločnost. Čeprav v manjši a zato tembolj markantni vlogi Andreja Nahodke je tov. J.usto Košuta mojstrsko pedal lik ruskega delavca-revolucin* narja. Brez vsake patetične navlake ga je prikazal v vsej naravni preprostosti in borbeni odločnosti kot more le umetnik, ki je v svoji vlogi osebno prepričan. Težko in ob sežno vlogo mladega revolucionarja Pavla Vlasova je zelo lepo podal tov. Drago Gorup. Ta mladi diletant je v tej prvi; — verjetno prvi večji — vlogi pokazal toliko talenta, S||V_ •»«■ - > 1 -OS.» iz drugega dejanja. Godi se pred vhodom v tovarno, kjer ZjT®*0 deJauci.,Pavel in njegova mati sta sedaj že v sredi delavskega °®nja. stari Sizov, Ribin In drugi pa razpravljajo o perečem vprašanju današnje stavke.- da upravičeno pričakujemo od njega še lepših uspehov. Med ostalimi vlogami moramo podčrtali lepo in neprisiljeno igro «staroste» slovenskih diletantov tov. Karla Vrabca, ki je podal prepričljivo sliko delavca Sizova. Slava Ko-šutova v vlogi branjevke Korsuno-ve, ki je bila podana zelo živahno, ter tov. Soča kot učiteljica Nataša. Tudi druge vloge so bile doživete prav dobro, posebno še Vjesovšči-kova in ostalih delavcev, kar je tembolj razumljivo ker so igralci po večini sami delavci. Tudi Sa-šenka, ravnatelj in orožniški častnik so svojo vlogo podali prav dobro. Vsem Igralcem «Ljudskega odra» moramo ob tej prvi predstavi iskreno čestitati ob lepem uspehu, ki o-beta še mnogo v njihovem bodočem kulturnem delu. Največja zahvala pa gre požrtvovalnemu režiserju tovarišu Justu Košuti ki nam je v kratkem času zbral nov kader .igralcev ter jih izuril za ta dostojen nastop. Prepričani smo, da se bo ta mlada igralska družina še izpopolnjevala od predstave do predstave, zlasti še v točnosti izgovorjave in sigurnosti kretenj. Z gotovostjo pričakujemo, da bo «Ljudski oder» v nekaj letih postal kos tudi najtežjim nalogam, ki mu jo nalaga napredna odrska umetnost. ......- i . _________ ?èst .s Prvo dejanje: na tajnem sestanku se zbere pri Pavlu družba somišljenikov, ki razpravljajo o delavskih vprašanjih. Slika iz prvega dejanja: Na tajnem sestanku iznenadijo delavce orožniki, ki aretirajo Andreja in Vjesovščikova. Priznanje narodov vsega sveta tržaškim demokraličaim množicam Iz kongresa partizanov miru v Parizu smo prejeli celo vrsto pisem, v katerih nam najrazličnejši narodi izražajo solidarnost z našo borbo. Prevelika Je vrsta pisem, da bi jih mogli objaviti vsa naenkrat, zato smo danes izrali samo nekatera najbolj značilna in važna. V prihodnjih številkah bomo objavili na-daljna. Pismo češkoslovaškega ministra-duhovnika Srečen sem, da predstavljam na Svetovnem kongresu partizanov miru državo in narod, ki sta se odločno uvrstili v fronto držav, katerih napori streme, da bi zgradili življenje miru in zadovoljstva za vse ljudi na zemlji in da bi utrdili mir med narodi in državami. Cehoslovaška je imela leta 1938 velike žrtve za mir, toda te žrtve so bile nepotrebne in zastonj, ker je bila nenasitnost hitlerjanskc Nemčije brez meja. Mi nočemo ponovno trpeti jarma barbarskega okupatorja; mi hočemo živeti v duhu odkritega sodelovanja in miru; mi hočemo zgraditi boljše življenje za naš narod. Vse države ljudske demokracije na čelu s Sovjetsko zvezo so zastavile svoje ogromne sile v službo miru ter nimajo nobenega interesa, da bi se spustile v vojno, ki bi prisilila človeštvo k novemu .trpljenju samo zato, da bi dovolili majhni skupini kapitalistov, da bi še nadalje kopičili svoje do-tičke. Prepričan sem. da milijoni delavcev drugih držav in narodov simpatizirajo in se strinjajo s tem programom miru in s to kampanjo, ki mora pokazati človeštvu pot, ki vodi k mirnemu življenju, s to akcijo Sovjetske zveze in ljudskih demokracij. Kot minister, katoliški duhovnik in član krščansko-socialne ljudske stranke vidim in izjavljam, da se na tem Svetovnem kongresu miru ideali krščanstva in socializma soglasno združujejo. Mir ni dar usode ali slučajnosti, marveč ga je treba ustvariti, zgraditi, ker je vojna v nasprotju z evangelijem. Naloga kristjanov je, da preprečijo vojno po vsem svetu. Isto nalogo si je zadal tudi socializem. Ista ljubeze/i do ljudstva vodi oba ideala za ustvaritev miru med državami in med narodi. Na čelu bi morali nositi pečat onečaščenja, če bi danes, ko je velikanska fronta miru na poti ustvarjanja, ostali ob strani in se ne udeležili akcij. Ob priliki tega zgodovinskega kongresa hočem izreči in podčrtati obljubo, da se mi Cehoslovaki in katoličani, ne bomo nehali boriti za mir in proti sovražniku, ki priprav- Kmin in njegni/e zanimivosti Kininl Kdo ga danes ne pozna? Vprašanje: «Odkod naju kinin,» bi pa gotovo marsikoga spravilo v zadrego. Običajno prevladuje mnenje, da je kinin sestavil kemičar v svojem laboratoriju. Temu pa ni tako, ampak je kinin snov, ki nastaja v skorji drevesa kininovca. Kininovec (Cinchone) je drevo, di doseže 2Q, a tudi do 40 m višine. Listi so podobni listom naših sliv, cvetje pa onemu znanega španskega bezga (/najnice). Njegova domovina je Južna Amerika od Paname pa vse do južne bolivijske meje. Prijata mu povprečna toplina 15 gr in vlažen zrak (80 odst.). Najdemo ga v Kordiljerah v višinah od 900 do 3500 m, kjer raste ali posamično ali v manjših skupinah v neprehodnih tropskih gozdovih. Tu so ga poiskali kaskariljeri, t. j. možic, ki so se pečali z nabiranjem njegove skorje, ki so jo posušili in odnesli v odrejene luke. Zaradi mučnega in zamudnega nabiranja in donašanja kininove skorjg v daljne luke, je bila kiniska skorja spočetka izredno draga, posebno odkar je bila z njo ozdrav- Atlantski pakt - pakt za novo vojno AMERIŠKO ČASOPISJE KAZE ODKRITO ZLOČINSKI ZNAČAJ ATLANTSKEGA PAKT’a KOT PRIPRAVO NA NOVO VOJNO. IMPERIALISTI AMERIKE PRIPRAVLJAJO NOVO VOJKO PROTI SOVJETSKI ZVEZI, DA BI TAKO RESILI SVOJE GOSPODARSTVO PRED KRIZO. Mac Naughton bivši poveljnik kanadske vojske v Evropi izjavlja. «Atianski pakt temelji na atomski bombi in na drugih dejstvih, ki dajejo tehnično premoč žahodu in ki nam morajo dati hitro zmago. Časopis «U. S. New and World Report» piše dne 31. decembra 1948: «Ce bo zasiguran mir, se bo vse podrlo. Trenutno podpirajo našo trgovino le vojaške dobave In pomoč drugim državam». Časopis «New York Star » piše dne 2. januarja 1949.: «V industrijskih krogih se boje, da bi prišlo do gospodarskega poloma, če bi se sklenil s Sorsko zvezo pakt o pomlrjenju in če bi se zmanjšali naši vojaški Izdatki». «Wall Street magazint» pa piše dne 20. novembra 1948.: «Preprečiti moramo usodne posledice strahu (panike) pred mirom.» AMERIŠKI BANČNIKI IN INDUSTRIJCI SE BOJE MI RU, KER UPAJO, DA JIM BO vojna prinesla «-"lne dobičke ce se razširijo govorice o miru, nastane med NJIMI POPLAH. VENDAR SO PRIŠLI ZE DO PREPRIČANJA DA GOSPODARSKE KRIZE NE MOREJO ODVRNITI. «Washington Post» piše 3. januarja: «Sedaj lanhko že trdim da ni vprašanja, če bo prišlo do gospodarskega poloma, nego le v-firašanje, v kaki meri bo prišlo do njega». ZATO POSKUŠAJO AMERIŠKI KAPITALISTI PRELOŽITI GOSPODARSKO KRIZO NA °RUC»E DEŽELE: Vrhovni upravitelj Marshallovega načrta Hoffman je rekel: «Preprečiti moramo, da pride do gospodarskega poloma v domovini». D A Bi LAHKO IZVEDLI SVOJE VOJNE IN IZKORIŠČEVALSKE NAČRTE HOČEJO USTANOVITI IMPERIALISTI AMERIKE V SVETU POLICIJSKI SISTEM. Revija «United States News» je napisala v članku pod naslovom ZDA v vlogi svetovnega po-jlcajai» sledeče: «Okoliščine so prisilile Združene Države, da morajo prevzeti glavno breme de-’ ustanovijo policijsko kontrolo nad svetom...» , bednik ameriške reakcionarne revije Reader's Digest, De Witte pa je izjavil: «V ZDA nam Je P°trebcn fašizem». New York — Times piše bolj potanko o policijskem sistemu, ki ga je treba ustanoviti v »vetu; . «Ameriška vlada je prepričana, da morajo države zahodne Evrope dobiti vojaško pomoč tudi n Prcdvsera zato, da bodo pojačale svojo policijo, da bodo zatrle Komunistične partije v notra-nJOSti.» ijena žena peruanskega podkralja, grofica Cinchon (odtod znanstveno ime Cinchone!). Odslej so začeli primešavati kininsko skorjo v najrazličnejša zdravila in firancoski kralj Ludvik ZIV. je za tak recept plačal 2000 zlatih dukatov, odredil prodajalcu letno rento 2000 liber in ga povzdignil v plemstvo. Američanom - domačinom je pa kinino-va skorja služila za barvanje tkanin in rdeče. Pa tudi način nabiranja skorje je ‘bil neprimeren, ker so drevesa, ki so jim olupili vso skorjo izumirala. Zato so ljudje poskušali gojiti kininovec na primernejših mestih, a jim spočetka ni uspelo ker še ni. so točno poznali življenjskih prilik drevesa. Sele, ko so spoznali, da raste kininovec le v onih Predelih Kirdiljer, kjer prevladujejo vzhodni vetrovi, nasičeni vlage in bogati padavin, si mogi najti kininovcu primerna mesta in sicer po višavijh Jave, Ceylina n Prednje Indije vse tla di himalajskih gora. In res se kininovec v teh krajih kaj dobro počuti. Rod Cinchone sestavlja nekaj sto raznih vrst; od vseh so pa spočetka uporabljali le 15 vrst, medtem, ko prideta danes v poštev )e dve in sicer: C. succirubre in C. L^dgeria-ne. Pridelovalci kininove skorje posejejo v posebne, pokrite grede izbrano najboljše seme obeh vrst (seveda ločeno), ki vzklije že v enem mesecu. Mlade rastlinice presadijo nato na stalno mesto. Nasadi so postavljeni v terasah v višinah okoli 1600 m na krajih s povprečno toplino v decembru in januarju 28 gr C. Dve do tri leta stare, za prst debele rastilne cepijo in sicer služi za podlago C. succirubre, za cepič pa C. Ledgeriane, Prva daje cepljenemu kininovcu odpornost proti vremenskim neprillkam in raznim škodljivcem, druga pa hitro rast in mnogo alkaloida. Drevesa posadijo zelo gosto, da se morejo lažje obraniti pred tropskimi vetrovi in cikloni, a tudi zato, ker morejo tako pridobivati več skorje- Drevesa namreč sproti vsako leto redčijo, da jih končno ostane komaj četrtina posajenih, predno padejo poslednja. Mlada drevesa namreč v kakovosti skorje nič ne zaostajajo za starimi često jih celo nadkrlljujejo. Poslednja drevesa poderejo, ko dosežejo starost 20 do 25 let. Posekano, deblo razžagajo na meter dolge kose; te dobro pretolče) o s palicami, kar povzroča, da lažje olupijo skorjo. Pri lupljenju skorje rabijo meden nož, ker bi od jeklenega skorja počrnela. S skrbno selekcijo semenja, ’■ cepljenjem in primerno nego so do segli, da daje skorja kininovca v novi domovini dvakrat več kini.ia, kakor v svoji pravi domovini. Zato se danes uporablja le skorja novega kininovca. medtem ko je bila skorja južnoameriškega kininovca popolnoma izrinjenja s tržišč. V zdravstvu uporabljamo kinin v raznih spojinah in v razne svrhe. Kinin ter njegove spojine kineti-lin, kinpropilin itd. uničujejo povzročitelja malarije, je pa tudi izvrstno sredstvo proti vročici. Spojini eukupin in eukupinotoksin delujeta, vbrizgani v telo anestetično t. j. povzročita, da postane oni del telesa neobčutljiv. Nekatere kinin- ZDRAVNIŠKI KOTIČEK V veliki množici bolezni, ki gro- šic okrog najmanjših bronhov. Tret- zija in napadajo ljudi, je tudi vrsta, ki io imenujemo s strokovnim izrazom «alergične bolezni», od katerih sta najbolj znani naduha in ko-privka (ortikaria). ki se pojavi pri določenih občutljivih ljudeh, ako jedo nekatere jedi (jagode, trdoku-hana jaica itd.) Najbolj nadležna in pogosta v tej vrsti bolezni je nedvomno naduha. Kaj je razlog tem boleznim? Prvi, ki je pričel s podrobnejšim raziskovanjem te vrste bolezni, je bil francoski znanstvenik Pirquet. Ugotovil je, da reagira človek, ki ni bil nikoli bolan na tuberkulozi drugače na to. če mu vbrizgamo v kožo strup (kjer ni živih bacilov) tuberkuloze, kot pa človek, ki je že prebolel io oolezen, pa čeprav v taki obliki, da se je niti zavedel ni. Pri človeku, ki je TBC te prebolel, se pojavi na mestu injekcije večje ali maniše vnetje, medtem ko se vnetje ne pojavi pri otroku, ki še ni bil nikoli okužen z bacili TBC. To vrsto vnetij je imenoval Pir-V'T" |||! Med navdušenim vzklikanjem odhajajo telovadci iz trga Garibaldi. Mladinke nastopajo na Openskem stadionu. Povorka v Nabrežini 1. maja popoldne POLOMIJ Slika kaže nacionalistično manifestacijo Babiča v trenutku, ko govori Laurenti. S trinajstimi avtobusi se je pripeljalo na to «uspelo» manifestacijo vsaj 700 ljudi iz Kopra, pod grožnjo, da jim bo odvzeta sicer krušna karta. Pri Sv. Ivanu so morali podpisati «prisotnost», da' jim je bilo nato izplačanih 300 lir. Vendar niso mogli tudi s temi 700 liudmi nabrati pri Rotondi več kot 1500 slušalcev. Tudi na slikah Primorskega Jih ni več, čeprav jih tam iz gleda silno mnogo, ker je spretni fotograf odrezal tam kjer začno praznine^ Se bolj kot lani je doživelo svojo polomijo razbijaško vodstvo v «Camera del Lavoro». S pomočjo Babičeve trockistične skupine so upali da bodo,odtegnili večje množice delavcev od edino borbenega razrednega sindikata. Na svojo polomijo so pa pritegnili komaj 2000 ljudi po izjavah njihovih pristašev samih. Policijskih številk, da je bilo na proslavi CDL 15.000 ljudi ni verJe nihče, niti «Voce Libera» jih ni ho tela ponoviti in govori le o «tisočih in tisočih». Naslednjega dne pa, ko Je objavil «Il Lavoratore» slike u spele proslave ES, je morala Voce nekaj ukreniti in je objavila sliko na kateri vidimo skoraj popolnoma polni trg Unità. V svoji neumnosti so šli tako daleč, da so pobrali staro sliko iz prejšnjih nacionalističnih manifestacij, da bi prikrili pred svetom svoj poraz. Tržaško delovno ljudstvo in demokrati bodo lahko sami presodili veličino goljufij te nacionalistične skupine Morie Visoko vihra rdeča zastava nad trgom Garibaldi, Centralni komitct Komunistične partije s tov. Vidalijem. Jasno je tak uspeh trn v očeh raz-bijačem Primorskega Dnevnika, ki poskušajo dopovedati svojim malo' lieVflhltti bralcem na STO in poseb' no ranogp bolj številnim v Jugosla-viji, da naša manifestacija ni uspe* la. da. so naše slike ponarejene, da smo izpremenili obliko Garibaldije' vesa trga itd. Nobena fotokamera ne more narediti tako široke slike in smo morali narediti tri slike, ki smo jih pa tako pravilno zalepi' li v eno celotp, da lahko gredo ljub' Ijanski uredniki Primorskega Dnevnika, ki ne poznajo našega tof" sta in si naj preštejejo okna na hi' šah, pa bodo videli, da nismo nobe-bene hiše raztegnili. Po končani proslavi na trgu Garibaldi odhajajo telovadci. Oblačno, sivo nebo iz Katerega se je vsake toliko vsipalo nekaj drobnega dežja ni moglo preprečiti, da bi delavski razred Trsta in okolice ne proslavil dostojno 1. maja. Na trgu pri Sv. Jakobu je že pred 9. uro vrvela navdušena množica z neštetimi rdečimi zastavami. Godba Rinaldi je predvajala revolucionarne delav-ske pesmi, ki so še bolj poživile vzdušje. Nekoliko po devetih je krenila s trga pri Sv. Jakobu dolga na desettisoče šteča povorka z rdeči mi zastavami na čelu, ki ji je sledil Izvršilni odbor ES in CK Komunistične partije s tov. Vidalijem. Množice gledalcev ob pločnikih so povorko povsod navdušeno pozdravljale. Na trgu Garibaldi so čakali nadaljni desettisoči s petjem in vzkliki posameznim celicam, ki so šle v povorki s svojimi zastavami. To je le bežen vtis, ki ga je odnesel od proslave pvega maja vsak, ki je bil prisoten. Razvitje zastave na športnem igrišču na Opčinah: Silnejša In močnejša je bila letošnja manifestacija L maja od lansko letne. To je videl vpak, ki je prisostvoval manifestacijam letos in lani-To nam mora priznati reakcionarno časopisje, čeprav stisnjenih zob. V letu po resoluciji Informbiroja se je torej silno pojačilo delavsko gibanje v Trstu, tak je zakljček 1. maja, ki predstavlja veliko obsodbo nacionalističnih razbijačev Babičeve skupine. Za manifestacijo na trgu Garibaldi niso prišli parniki niti iz Kopra in niti iz Benetk, a tudi avtobusi iz cone B ne. Na trgu Garibaldi je bilo delovno ljudstvo Trsta. SLIKA NACIONALISTIČNIH