XIV. letnik. V Gorici, dne 12. aprila lflOli. 15. številka. i—i Izhaja vsak Sclrtck ob 11. uri dopoldne. Rokopisi so no vračko. Nefrankovuna pisma sc 110 sprejemaj o. Cena listu znaša za cclo lelo 4 kroiio, za pol leta 2 kroni. Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 1'50. Za Nemčijo je cena listu 6 K. za drugo dežele izven Avstrije 6 K. Rokopise sprejema j,Narodna t Gorici, ulica Vet-turini St. 9. slovensko vero dom e%jri r •). f/f -ro i \nrnfnino in naznanila s ji r ej ema upravniStvo, Gorica,„ S('meniSka ulica St. 1(>. Posamezne Številke se prodajajo v tobakarnali v Šolski ulici,.V u 11 s k i ulici, na Josip Verdijevem te-kaliSCu nasproti mestnemu vrtu in na Korcnjskem bregu (Riva Como) St. li po 8 vin. Oglasi in poslanice sc račun ijo po petit vrstah, in sicer: če se tiska enkrat vin., dvakrat 12 vin., trikrat 10 vin. Vefi-krat po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik: Ivan Bajt v Gorici. Tiska „Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lokežič) t Gorici. Velika noč! Veliki petek, stojimo pod križem Kristusovim ter občudujemo polni resnobne, spokorne žalosti, ob enem pa tudi polni srčne hvaležnosti, nezmerno ljubezen, s katero nas je ljubil Bog, da je dal svojega edino-rojenega Sina v smrt za nas. Se svojo smrtjo je Kristus zmagal našo smrt in jo spremenil za vse, ki umrjejo v Kristusu kot pravi kristjani, v sladko spanje, kateremu sledi veselo prebujenje, blaženo vstajenje. Spomin te zmage našega Odrešenika je za nas verne kristjane gotovo vzrok velikega dušnega veselja in tolažbe. Zato govori sv. Pavel po vsi pravici: »Kaj mi pomaga, če mrtvi ne vstanejo ? Jejmo in pijmo, ker jutri bomo umrli«. Da, jejmo, p jmo, vživajmo, tako govori, tako sklepa brezverec, ki taji posmrtno življenje. Žal, da slišimo takih pogovorov čedalje več na svetu. S pohujšljivimi spisi in brezverskimi besedami tržejo ljudem vero iz src. Strgati hočemo človeku z obraza podobo Božjo in pokriti ga s krinko opice. Prav zato, ker je umrla med človeštvom vera v prihodnje življenje, vera v vstajenje mesa, prav zato je med nami toliko samoljubja., samo-pašnosti, neodločnosti, lahkomišlje-nosti in tako malo požrtovalnosti in ljubezni, prav zato se pojavljajo med nami taka vprašanja, kakor je vprašanje o ločljivosti sv. zakona. Brezverci hočejo iztrgati to trdnjavo blagostanja naro- LISTEK. Jezuit in prostozidar. (Dalje.) To je bil začetek framasonskega „zdravljenja“. Ali prišlo je še drago. Drago jatro dobi Avgust dve veliki pismi; od rr.inisterslva in od banke HirSfeld. „Povišanje in denar od Žida, boste ▼idell da“, leselil se je čaštniški sluga. Avgust odpre pismo. Srdito topotne z nogo in zbledi. „V zadnje se vas svari, da se vzdržite izdajalskih stremljenj sicer boste zapojeni iz službe ; posebno, če pridejo še drage pritožbe14. „Lepo povišanje I Se tega se manjka, da me zatožijo kot sleparskega igralca. 0 da bi Kugler še živel ; znal bi mi svetovati". Odpre drugo piemo — drugi udarec. Banka Salomona Hiršfelda ga terja 700 gold. s šestodstotnimi obrestmi, češ: da ni upanja da bi bil povišan in ker je poleg tega igralec in zapravljivec na zelo alai .lasu. Če ne plača v štirih tednih, s«. naznani pri ministerstvn, dov — družino iz rok sv. cerkve, onečastiti in razrušiti jo s brezbožno postavo o ločljivosti sv. zakona. Ločljivost sv. zakona zahtevajo povsod le taki možje, ki so izgubili sv. vero, zlasti vero v vstajenje mesa. Ti kličejo: »Jejmo, pijmo in vživajmo, ker jutri bomo umrli«. Mi pa ne tako! Poživimo za vesele velikonočne praznike, kakor želi sv. cerkev, vero, da naš Zveličar živi, in da bomo, kakor On, enkrat iz groba vstali. Ta vera, to upanje v boljšo prihodnost naj nas krepi in tolaži v življenju in v smrti. Naš Zveličar živi! Ta glas bodo oznanjevali zvonovi za Veliko noč po dolinah in po gorah celega katoliškega sveta. Ta glas naj nas dvigne iz spanja v novo življenje, ki bo polno veselja, polno navdušenja in dela za sveto stvar. Naš Zveličar živi! Ta je temeljna resnica, na kateri sloni vsa naša vera in vse naše upanje. Kakor je vstal Kristus, vstali bomo tudi mi! V tem smislu kličemo vsem cenjenim prijateljem, znancem, naročnikom, čitateljem in vsem Slovencem : Srečne in vesele velikonočne praznike. Brezobrestna posojila. Po tolikem čakanja na rešitev prošenj za brezobrestna posojila, daje mnogo prosilcev ali uže zabilo na uložene prošnje ali obapalo nad njihovo rešitvijo, se vendar bliža ta zadeva svoji konečni rešitvi, in prosilci dobe v kratkem izpla- da lahkomiselno dela dolgove, in bo odpuščen. kakor govori postava. „Strašno, strašno 1 zastoka Hardeg. Ta verolomni jod me stiska s terjatvijo, potem pa šo zasramuje". Johan je dobil slabo pohvalo za svoje čestitanje. Razburjen je hitel Avgust k bankirju. Ali tam ni bilo niti njega, niti sina. Judovski pobje so se mu porogljivo nasmihali in dejali, da se vrneta še le za nekaj mesecev. Avgust stopi ves iz sebe k Henriku, in tu se usede ves iznemogel na naslanjač. „Kaj pa ti je, za Boga“, menil je Henrik. „Saj nisi več podoben prejšnjemu; jedva te človpk spozna*. Pove mu vse. „Ljubi Avgust, v strašnem položaju si. Pa bati se je, da pride še najhujše, da te zapodijo ; in če prav ne, ne moreš ostati ▼ častniškem zboru kot poštenjak, če se vse skup ne spremeni. Povišan ne boš, niti ne moreš upati ne denarja, ne kredita, ne javnega spoštovanja ; dolgov pa ne moreš plačati. Jud je sicer delal grdo s teboj; in zdi se, da je izvedel z višjega mesta in ne more te mu v zlo šteti, če se boji za svoj denar11. čane od države in dežele one zneske, katere jim je vlada pripoznala za opravičene glede na njihove prošnje in sredstva, ki so na razpolago. Kakor smo iz prav gotovega vira poizvedeli, je prišlo naznanilo o rešitvi tega vprašanja po c. kr. poljedelskem ministerstvn uže na deželni odbor v Gorico z vprašanjem, je-li se isti ujema z vladnimi predlogi. Ker rešuje deželni odbor taka vprašanja hitro, je brez dvoma, da začne c. kr. namestništvo kmalu nakazovati izplačila določenih prispevkov posameznim prosilcem. Zadnja tozadevna izplačila vršila so 8e začetkom leta 1902, in ker dovoljuje deželni odbor goriški leto za letom 20.000 K v ta namen ter naznanja to deželni odbor takoj c. kr. namestništva, nastane nehote vprašanje, kje in zakaj se zavlačuje la zadeva vedno toliko časa. Umevno je pač za vsakega, ki ima nekoliko upogleda v to manipulacijo, da ni mogoče zadostiti tozadevnim zahtevam in potrebam — recimo — v teku 14 dni; vendar pa, da Be čaka z rešitvijo tri leta in čez, to je le odveč. R»s je, da je bilo uloženih v to svrho 360 prošenj, od katerih je bilo 32 iz raznih vzrokov zavrnjenih, ker niso bile po nazorih dotičnih komisarjev opravičene; res je tadi, da se potrebuje dokaj časa, predno se pregleda toliko prošenj in preiskuje na lica mesta, ali odgovarjajo ista vsem zahtevam, ki jih stavi postava za podelitev brezobrestnih posojil; toda v teku jednega leta bi se dala taka naloga vendarle rešiti, in to tem lažje, ker bi se število prošenj na ta način skrčilo na jedno tretjino za vsako leto. Torej ogromnost dela ne more biti ni-kako povod, da se rešitev tega vprašanja toliko časa zavlačuje. Nekateri mislijo, da hoče vlada na ta način atraditi in naveličati posestnike, da bi jo več ne nadlegovali 8 takimi 1 prošnjami. Toda to ne odgovarja resnici, kajti centralna vlada daje rada take podpore in rešuje zadevne prošnje hitro. V „Za vse to se imaš zahvaliti svojim altramontanskim {katoliškim) nazorom; saj drugpg* ni bilo pričakovati. Naš knez je sicer luJi katoličan; ali tvoj jezuitski fanatizem proti drugovercem je že od sile. Saj smo ti bili prijatelji in ti dobro hoteli : jHZ, oče in sestra, ali ker pa nočeš I O-e je framason, in jaz tudi, in sestra tvoja miljenka, je hči frumasonova — torej I Že stokrat sem te hotel zapustiti, ker tako roješ proti framaaonom, ali oče je dejal vedno: „Uprav v tem se kaže plemenitost framasonstva, da ljubijo celo svoje naivečje sovražnike". — ln glej, žid HiršMd je tudi že stokrat prosil, naj bi vsprejeli tudi njega; ali takega umazanega oderuha nodeio pri frama-sonih. Tako, zdaj veš 1“ Avga«ta je vzelo govor. „Kako. Tvoj oče je prosto zidar? In Emilija hči prostozidarja — ona, tl plemenita duša ? Zdaj vem, zakaj je tako pobita v pričo mene.u „L»i)ko si misliš, da je ne veseli tvoje sovraštvo do framasonov. Preveč plemenita je, da bi te bila varala. Glej tu njeno pismo, ki mu ga je dala pr «1 nekimi dnevi.11 tem ozira nastanejo težkoče k večerna v tem, da vlada no prispeva v to svrho rada z višjim zneskom nego dežela. Ko se začnejo pogajanja na to stran, postaja osrednja vlada nekoliko trda in upirljiva; a zneske, jednake deželnim, dovoljuje in odmerja hitro. Trn, ki zbada prosilce in vsakega, ki se zanima za to stvar; Je iskati torej drugod. Neovrgljivo je, da o .zadevnih prošnjah za I. 1902 do leta 1905' in' o zadevnih dovoljenih deželnih prispevkih ni vedelo c. kr. poljedelsko ministerstvo.do julija meseca lanskega leta ničesar. Vse prošnje so ležale čez tri leta v Trsta, in šele na opetovane pritožbe državnega poslanca dr. Gregorčiča odposlali so bo tozadevni predlogi in prošnje septembra meseca lanskega leta na Dunaj. Vse po-spešnice od deželnega odbora, ki so ae redno odpošiljale v Trst vsled vednih pritožb poslancev, žapanor in posestnikov, in vse tozadevne interpelacije niso nič izdale in niso mogle dvigniti teh prošenj iz zaprašenih polic c. kr. namestništva. Tadi c. kr. glavarstva so dohajale ustne in pismene pritožbe v tej zadevi ; a tadi to ni nič pomagalo. Nehote se vsiljuje človeka vprašanje, kaj so nameravali prav za prav prizadeti činitelji s tem neopravičenim zavlačevanjem, in to vprašanje je tem bolj opravičeno, Ker je v obče znano, da je gospod namestnik prijatelj našega ljudstva in nikakor ne odobraje takega postopanja. Našim poslancem bodi naloga, da temeljito preiščejo, kje in kaj so pravi vzroki tej vBekako čudni prikazni. To je tembolj potrebno, ker izkoriščajo nekateri elementi to zadevo in to zavlačevanje v to, da hujskajo brezvestno proti njim, namreč proti našim poslancem, češ, da se ne brigajo za nič in nimajo tadi nobenega npliva pri vladi. Seveda obsojajo ti hujskači s tena nevede ne le naše, jnarveč isto tako tadi „napredne“ poslance; saj imajo zadnji isto tako dolžnost skrbeti za dobrobit ljudstva kakor prvi. In če se ni prvim Radoveden prime AvgU9t pismo in bere: „.... Vi ste strog katoličan... Jaz pa se zvesto ravnam po plemenitih načelih framasonstva, ki združuje v ljubezni vse vere... Ni najmanjšega npanja za najino zvezo. Tadi oče, ki je framason, bi nikdar ne privolil...“ Avgnst je bil kar iz uma. „Henrik I Daj sveta in pomoči, pa naj pride od koderkoli, četudi od rogatega 1“ V tem prid** >*tari Golc v sobo. Kmalu ie izvedel, o tem je govor. .Slabo, zelo slabo! dragi Hardeg. V slabe roke ste prišli. Jaz sem prepričan, da vas preganjajo jezuiti in ultra-montanc' (katoličani). Njih žrtev ate. Uprav danes sem dobil to pismo; ali ker ste takih nazorov, ne morem povedati nje vsebine. „Oče, ali je morda od iztoka — od vzhoda lači? Potem ga lahko poveste, Avgust ima zdaj druge pojme o frama-sonih.“ — Vladni svetnik se dela kot bi bil v zadregi. „No, bodi si. Tu je.* In zdaj jame prebirati... (Dalje prih.) moglo posrečili, da bi bili spravili to zadevo z mesta, zakaj niso pa zadnji uporabili svoj npliv pri vladi v ta namen? 0 tem bi so dalo še dosti pisati in razpravljati, toda našim čitaleljein to ni potrebno, saj itak nže vedo, da so njihovi poslanci storili v tem ozira, kar jo bilo v njih moči; vedo, da je bila depu-tacija trdi slovenskih deželnih poslancov celo na Dunaju v ministerstvu za poljedelstvo ter pospeševala rešitev tega brezkončnega vprašanja. Kar se pa tiče zagrizenih nasprotnikov, ne pomaga tako nobena žavba; postimo jih, naj v njihovi od strasti provzročenislepoti blatijo še naprej svoje rojake, ter naj natvezajo, če hočejo, svojim vernim ladi absurdnost, da so provzročili nklerikalci“ lani točo na Brjah, ker so nekateri „liberalni“ srboriteži tako brezmiselno ip frivolno vabili ljudstvo na ples v Kasovljah. Obrnimo se od teh junakov in povrnimo se k stvari. V tem ozira nam je še javiti, da se razdeli sedaj med opravičeno prosilce 150.000 K, in sicer da v ta namen vlada 90.000 K in dežela 60.000 K, ali pa vlada G0% in dežela 40%-Opomniti nam je tadi, da je delala dunajska vlada velike težkoče zato, ker se je od nje zahtevalo, da v ta namen več prispeva nego dežela ter da se je tudi pri ti pril ki izjavila, da ne bode zana-prej ugodila deželi na to »Iran. Vse po vladnih komisarjih dognane in opravičene potrebščine za brezobrestna posojila v tej dobi znašajo 166.050 K; a ker je le 150.000 K na razpolago, so se morale za sedaj odkloniti nekatere prošnje premožnejših vinogradnikov, na katrre se bode oziralo pri prihodnji razdelitvi brezobrestnih posojil. Takih prošenj je v goriškem glavarstva 11, v sežanskem 9. Število vseli prošenj in dovoljenih posojil nam kaže na eni strani žalostno sliko, kako velikansko škodo je provzro-čila trtna uš v naših krajih, a na dragi strani pa veselo dejstvo, da je naše ljudstvo zelo razumno, podjetno in napredno, da se ne straši ne dela ne stroškov, ko gre za to, da bi premagalo vso — tudi še tolike — težkoče, ki so na potu napredku in blagovitosti v deželi. Kakor se da soditi iz prošenj, ki so se v ta namen predložile, se z novimi trtnimi nasadi najbolj bavijo posestniki iz občin Ribemberg, Dornberg, Sv. Križ, Šmarje, Štjak, Škrbina, Komen in Gorjansko. Končaje želimo, naj bi Bjg blagoslovil podjetnost teh in vseh dragih občin ter v izobibilja povrnil trad našim marljivim vinogradnikom I Dopisi. Iz Pliskovice. — (Ponesrečen shod v Pliskovici). — Pretečeno nedeljo popoludne je imel biti tokaj v društveni krčmi neki shod. — Že več časa nem je bilo po Tomajskem slišati, da bode pri nas shod, da bo govoril nebi „Večarin“ iz Tomaja, ki je srečno izvršil kmetijsko šolp n ki si veliko do-mišljuje, da ga nima para daleč na okrog. Nameraval je agitirati baje za kmečko stranko po Krasa ter nastopiti menda kot prihodnji kandidat za državni zbori? Pridružil se mu je neki tamošnji jurist Černe, ki bi nam gotovo tadi rad kaj povedal; mislimo pa, da bi boljše storil, da bi se doma pripravljal za državni izpit! Da si je pa sklicatelj shoda ravno našo občino izvolil za svoj prvi nastop, ga je spravil na led naš slavno-znani zgagar J. Vrabec, po domače „Jože Jepbov1, ki si tadi veliko domišljajo — par fraz se je priučil iz časopisov, pa že misli, da je prvi olikanec v občini. — Odkritosrčno pa bodi tukaj povedano, da se nobeden domačih še zmeni ne zanj, kajti, skoro pri vsaki nerodnosti v občini bil je skoro gotovo z malo izjemam1 tudi on poleg. Ko pridemo iz cerkve od popold. službe božje, se bliskoma raznese glas po celi vasi, da sklicatelj shoda z nekaterimi Tomajci in Dutovljani je že tu. Iz neke radovednosti, kaj bo — se podamo nekateri možje in mladeniči v omenjeno krčmo. No za vsak slučaj smo bili sporazumljeni, kaj storimo in da shoda ne dopustimo obdržati z ozirom nato, ker smo bili vsi drogi domačini popolnoma prezirani, ne vabljeni niti pismeno ue ustmeno i Sramota bi bila za občino, da bi kaj takega dopustili kar tako mirno, četadi smo sicer prav ne-brižni za skopni blagor v občini. Tukaj pa smo bili vsi kot edon proti tak.:mo shoda ; kaj d« bi se naš ,Jepih“ potem bahal češ : „Jaz sem vam priskrbel shod, če ne bi bilo mene ...“! Točno ob 3'/j nastopi sklicatelj shoda — pa ne da bi se predstavil — ter blagovolil nam v par besedah obrazložili, o čem namerava guorili, nič — kar naravnost predlaga za predsednika shodu zgorajšnjega .ložeta, za katerega je pa vzdignil roko — samo eden lujec. Sklicatelj je zdaj v veliki zadregi, kaj naj stori in koga naj predlagtl? Ta se oglasimo domačini — zbralo se nas je 60—80, ter smo zahtevali za predsednika tukajšnjega g. učitelja. Sklicatelj se gaje silno branil — konečno pa ga vendar-le predlaga, vsi smo bili zanj. Z burnimi „Živijo“ klici in ploskanjem pozdravljen nastopi g. učitelj kot predsednik shoda; v krepkem nagovora obrazloži naše ogorčenje, ker nismo bili nič obveščeni o shodu ter nismo do danes verovaii, da bode res shod pri nas. Res smo precej v strani od cest, ali vendar ne taka osamljeni kakor v kakih hribih. — Tali imamo tukaj precej časopisov tedniko/, še celo dnevnike; pa v nobenem da bi kaj čitali. Konečno izrazi mnenje, da ljudje so nasprotni shodu iz edinega vzroka, ker smo bili vsi prezirani .. . č. g. vikar, g. žapan, posestniki in dragi Občinarji. Vendar, ker vidi, da se je mnogo Ijudij sešlo, dži na glasovanje zborovalcem, naj odločijo sami, ali želijo imeti shod danes ali ne? Nad d/o tretjini so nasprotni. Nato zaključi shod. Potem so se> zborovalci .ečinoraa razšli. Nekateri posestniki smo pa Sli v krčmo na kozarec dobrega terana. Tadi Tomajci so ostali nekaj časa v krčmi; pripoznali so, da imamo prav. Jezili so se nad sklicateljem ; oni so slišali, da je v Pliskovici vse v zastavah ter sploh vse v redu — V drugi krčmi so pa nekateri Tomajci zabavljali čez nas, da hočemo vedno le v temi ostati, da nočemo luči ter nobenega napredka. Nalo so pa pop. utihnili ter kmalo jo odkarili proti Tomaju med žvižganjem. Tak shid je bil pri nas dne 1. aprila. Tomajci z sklicateljem vred so rekli, da prvič so bili pri nas, — pa tedi zadnjikrat. Le naj bodo, mi ne potrebujemo njih napredke, — mi že napredujemo prav, naj bi si ogledali naše nove vinograde, pa bi videli, da smo tudi v Pliskovici „na-prednjaki“. Politični pregled. Zanimivo imenovanje. — Kakor „Politika“ javlja, bo imenovan za deželnega glavarja Moravske poslanec dr. Začek, zlasti če se zavzemajo zanj tadi konservativni češki veleposestniki. Konec ogrske krize. — V soboto je bila torej rešena ogrska kriza in to tako hitro in nepričakovano, da se temu vsi čudijo, posebno pa zaradi tega, ker ni baje nobeden odnehal od svojih zahtev, ne krona no koalicija Sicer se bode pa kmalu pokazalo, da je vendarle krona odnehala. Čeravno hočejo drugi trditi, da je koalicija odnehala, ker je vsprejela program, iz katerega so vojaško zadeve izpuščene, pokazala bo najbližja bodočnost, da so se te zadeve za sedaj in le navidezno izpustile iz programa, da pa pridejo kmalu zopet |na površje, in sicer v za koalicijo ugodnejšem času, nego je bil sedanji. Saj so tudi prišli na vladno krmilo najuplivnejši in najodloč-nejši voditelji koalicije, ki že danes zatrjujejo, da niso od svojih načel prav nič popustili, četudi so postali ministri. Novo ogrsko ministerstvo je sestavljeno tako-le : Ministersii predsednik je dr. Aleksander VVekerle. Ta si je pridržal objednem vodstvo linančnega mini-sterstva. Fran Košut je trgovinski minister. Pravosodni minister je Geza Polo-lonyi. Ministerstvo za notranje reči je poverjeno grofa AndrassyjU Naučno m-nister8tvo je prevzel grof Albert Apponyi in minister a latere je postal grof Ala-dar Zichy. Imenovanje poljedelskega ministra, hrvatskega ministra m honved-skpga ministra ni še izvršeno. Grof Ala-dar Zichy je predsednik katoliške ljudske stranke na Ogrskem, dočim je dr. Aleksander VVekerle oni mož, ki je izvedel na Ogrskem znane protiverske zakone, mož torej, ki jako diši po framasonstvu. In vendar sta danes oba imenovana moža skupaj ministra. Marsikdo se bole čodil, da je postal Fran Košat minister, kar pa ni nobeno čudo, ako se pomisli, da je bil svoječasno pokojni grof An- 1 drassy obsojen na vislice, a je portal kasneje vendarle avstrijski minister za zunanje zadeve. Taki pojavi so pač neka avstrijska posebnost, o kateri bodo poznejši zgodovinarji jasnejše govorili, nego smemo mi danes govoriti. — Novi ministri so bili že v nedeljo zapriseženi. V dotičnom programu je bil tadi vsprejet pogoj, da ostane sedanje razmerje med Avstrijo in Odrsko, ako bi oba parlamenta kaj drugega ne določila, neizpremenjeno do leta 1917. Ta določba je jako znač Ina in kaže, da bi gotovi joi-nitelji radi ne doživeli dobe, ko bi se razmerje med Avstrijo in Ogrsko tako spremenilo, kakor žeI6 in hočejo voditelji koalicije in sedanji ministri, namreč da bi vsaj do tedaj še no prišlo do penonalne nnije, koje začetek bi pomenil konec do-sednie veljave avstro odrske monarhije med drugimi evropskimi velevlastmi. Delegacije. — Ker je ogrska kriza rešena, se bodo delegacije sestale po dveletnem odmoru meseci junija in julija. Obravnavati bodo imele o izboljšanju oboroženja armade. Bivši ogrski ministri pri cesarju. — C mr jo vsprejel v ponedeljek v av-dijenci bivšega ministerskega predsednika barona Fojervary-ja in dru?e odstopivše ministre. Bivši ministri so se poslov.Ii od cesarja. Tem potom je cesar odsto-pivšim ministrom izrekel svoje priznanje. Bivšemu honvodskeuu ministru FML Beli Papa je cesar osebno izročil svojo podobo z dragoceno okrašenim okvirjem. Vojna nevarnost mod Avstrijo in Italijo. — Rimski list „Vita“ piše: Avstrija se na vso moč hitro pripravlja na vojsko z Italijo, ki hoče izkoristiti trozvezo, da bi ne smela Avstrija na Balkana ničesar storiti, k ir bi ne bilo všeč Italijanom. To naziranje italijanske vlade je jako vznevoljilo merodajne oseba v avstrijskem ministerstvu za zunanje stvari. Pomnožitev italijanske vojne mornarice. — Italijanski ministerski svet je sklenil, da zahteva od zbornice 350 milijonov kron za nabavo norih 7 oklopnic. Zbornica se bo najbrže upirala lej zahtevi. Kralievo kronanje ua Norveškem. — V norveški zbornici je stavil soc. de-mokraški poslanec Eriksen predlog, naj zbornica naprosi kralja Hakona, naj se odreče slovesnemu kronanja. Zbornica pa je predlog odklonila z 91 glasovi proli 24 glasom ter obenem dovolila vladi 100.000 K za svečanosti pri kronanju. Rusija. — Iz Peterburga poročajo, da se vrše volitve v damo popolnoma mirno. V Moskvi so izvolili 160 volilnih mož, k: so vsi ustavni demokratjp. Več avstrijskih bančpih ravnateljev se poda v Pariz, da pridobe za avstrijske bančne zavode soudeležbo pri novem ruskem posojila 1200 milijonov rubljev. Iz Peter-barških zaporov je pobegnilo 6 političnih jetnikov, v Permu pa 7. Novice. Za „Slov. slrotišče1*: P. n. gg-Andrej Š. 1 K, Josip Ličan, profdsor bogoslovja 10 K, Dr. Franc Pavletič dar neimenovanega goriškega rodoljuba 20 K. Bog stotero povrni! G. Aleksander Šautel, sin šolskega svetnika g. A. Šantelna, je napravil 2. t. m. na Danaju izpit vsposobljeuosti za poučevanje prostoročnega in geometričnega risanja na srednjih šolah. Čestitamo. Imenovanje okrajnih šolskih nadzornikov. — Voditelj naučnega mini-slerstva je imenoval za nadaljno 6-letno dobo za okrajne šolske nadzornike v naši deželi te-le gg. in sicer: Za politični okraj tolminski vadničnegi učitelja Andreja Lasiča, za goriško okolico ter za slovenske dole v G trici in v gradiščanskem političnem okraja Franceta Finžgerja, za šole v sežanskem političnem okraja pa Matkota Kante. Slovenski poslanec vite« Berks umrl. — V četrtek je umrl v Št. Janja ob južni železnici slovenski poslanec vitez Berks. Smrtna kosa. — V petek zvečer je nmrla v Gorici v 74 letu svoje dibe gospa Uršula Mozetič, mali znanih zidarskih mojstrov in podjetnikov bratov Mozetič. Pogreba, ki se je vršil v nedeljo popoludne, se je udeležilo prav mnogo ljudstva. Blagi pokojnici svetila večna luč, preostalim pa izrekamo naše iskreno sožalje. V torek je umrla v 27. letu svoje dobe v Girici gospa Frančiška S nrekar ro;. Urbančič, soproga deželnega risarja g. Venceslava Smrekarja. Poereb se bo vršil danes ob 2. ari pop. iz hiše žalosti v nlici Manzoni št. 30. — N. p. v m.! Slovenski govori na veliki petek v Goric. — V stolnici bo slovenski g )-vor na Veliki petek ob 6 ari zjalrai, v cerkvi sv. Ignacija pa ob 7. uri zvečer. Vsporcd božje službe velikega tedna v veliki cerkvi od danes naprej. — Danes veliki četrtek Ob 8V2 predp. kor; ob 9. pontifikalna maša, blagoslovljene sv. olj, procesija k božjemu groba. — Univanje nog. 0> 4. popold.: jutra-njice in Mizerere. Veliki petek: Ob 6. slovenska pridiga; ob 9 predp.: kor; ob 9V* božja služba; ob 4. popold : Pete jutranjice. — Procjsija z relikvijo Sr. Križa, italijanska pridiga. Velika sobota. Ob 8'/j predp. kor; ob 9. blagoslovljenje ognja, krstne vode itd. O o 101/., slovesna hv. maša; ob 4. popold. kor; ob 43/4 Vstajenje a procesijo. Podaljšanje vipavske železnicc. — V nedeljo se je vršil v Vipavi shod vipavskih županov, občinskih svetovalcev in sploh mož, ki se živo zanimajo za podaljšanje vipavske železnice. Na shod sta prišla tadi gg. drž. p>sl. dr. Žtnik in dež. posl. Božič. Shod si je izbral z a predsednika g grofa Lanthieriia. Prvi je dobil besedo drž. posl. dr. Žitnik, ki je najprej opisal zgodovino vipavske železnice od Gor.ce do Ajdovščine. Preidši k vprašanja glede podaljšanja vipavske železnice, je rekel, da je sicer splošna želja vipavskih občin, da bi se železnica podaljšala kar naravnost do Postojne, kar se pa ne bode tako lahko zgodilo, posebno zaradi terenskih razmer med Št. Vidom in Razdrtim, ki bi zgradbo lake železnice nerazmerno visoko podražile. Prav iz legi vzroka pa se je tadi železniško ministerstvo odločilo, da se morda že do leta 1910 zgradi prečna železnica od Štanjela mimo Smožeč do Postojne ali do Št. Petra. V tem slučaja bi se vipavska železnica mogla zvezati z novo progo skozi braniško dolino in RaŠo pri Štanjelu ali drogi primerni tOčki. V prvi vrsti je torej potrebno, da se vipavska železnica podaljša vsaj do Št. Vida. Gp-vornik pove nadalje zbranim, da se mji je s pomočjo načelnika upravnemu svetu gorjške proge, g. posl. dr. Gregorčiča posrečilo, da je ta opravni svet prosil ia dobil koncesijo za nadaljna dela, kakor tadi da se bo že ta mesec vršil na licu mesta politični obhod v svrho revizije generalnega načrta. Vsi stroški za tako podaljšanje so proračanjeni na 1,Ž00000 kron. OJ teh bi pa morale prevzeti občine in dežela najmanj 200.000 kron. Ker se je pa nadejati, da bi kranjska dp-žqla z ozirom na revščino občin prevrela 150.000 j^rop, bi morale občine na vsafc način prispevati vsaj 50.000 kron! Na(o je govoril dež. posl. gosp. Božič, ki je zbranim toplo priporočal označeni nasvet. Dekan preč. g. Erjavec je v injenu vipavske hranilnice in ppsojilpice izjavil, da nakupi ista za lO.Q00 kron delnic. ' Istotako je nadučitelj g. Pančah v imenu slapenske posojilnice izjavil, da tndi ista naknpi za 10.000 kron delnic. Ker je povsem opravičeno upanje, da vipavska in šentviška občina dovolita vsaka vsaj po 5000 kron, bilo bi torej že sedaj zagotovljenih 30.000 kron. Oddaja restavracije ua novem kolodvoru bohinjske železnice v Gorici. — Ravnateljstvo državnih železnic v Trstu razpisuje oddajo restavracije na novem kolodvoru bohinjske železnice v Gorici z določilom, da se imajo dotične prošnje predložili omenjenemu ravnateljstvu najdalje do 20. t. m. Najemaiki, omenjene restavracije morajo bjti avstrijski državljani, in se bode v prvi vrsti oziralo na one, ki poznajo deželna jezika. V doličnem razglasa je tudi rečeno, da se izroči bohinjska železnica javnemu prometu skoro gotovo že pive dni meseca julija t. I. „Okrajna posojilnica* v Kanala r*gistr. zadruga z neomejeno zavezo bo imela dne 29. aprila t. I. svoj redni letni občni zbor ob H. ari popoldne v občinski dvorani v Kanala. Na devnem reda bo: 1. Poročilo o premembi zadružnih p.a-vil; 2 Potrjenje računa za upravno leto 1905 ; 3. Volitev načelstva in nadzorstva ; 4. Slučajnosti. K obilni udeležbi vabi vse zadružnike (člane). Odbor. Ukradeni čevlji. — V pondeljek popoludne je snažil častniški sloga svojemu gospoda, poročnika pl. Mareschn, stanujočemu na Fran Josipovem teka-lišču, v veži čevlje. Isti čas pa sta prišla na dvorišče dva fantalina ter popraše-vala po cunjah in kosteh Kar pozore poročnik slugo v svojo sobo, da mu nekaj naroči. Sloga položi čevlje na tla ter se poda naglo v sobo, ne zmeneč se za fantalina, ki sta stala bliža veže na dvorišča. Fantalina pa, ne bodi lena, pograbila sla hitro vsak jeden čevelj in zbežala. Kasneje sla prinesla nekaj canj in kosti trgovcu Schnablu t Rabatišče, ki take reči kupuje. Ro jima je plačal kosti in cunje, sta mu ponudila še par čevljev, katerih pa Schnabel ni hotel kopiti, ki je pa hkratu tudi opazil, da sta bila čevlja vsak od drugega para — Policiji, kateri je bila tatvina naznanjena, je pa Schnabel povedal, da sla bila fantalina znana pohajača 16- letni Elvard Ellard in Josip Moser. Jednega teh, namreč Ellarda je p)licja že vdobil i v svoje roke. Izpred sodišču. — Nt Božič se je v podgorski cerkvi jako nespodobno obnašal 19-letni Josip Fabjan in je s svojim vedenjem motil božjo slnžbe. Zato ae je moral v pond. zagovarjati pred kazenskim sodiščem, ki ga je obsodilo na 3-tedenski strogi zapor, poostren z jednim po4ojn. Požar v St. Andrežu. — Pišejo nam iz Št. Andreža: V pondeljek ko smo nekateri že legli k počitku, in sicer okoli 9. urn, nas je vzbudd plat zvona s svojim v nočni tihoti presunljivim zvokom, naznanjajoč požar in kličoč nas na pomoč, da ugonobimo tega uničevalca človeškega posvetnega imetja. Ali ko smo prišli na lice požara, smo z grozo opazili, da je vsak trud zastonj, kajli požar je bil nad svojo žrtvo-hišo že neomejen gospodar in je razsajal z vso svojo močjo Požar je uničil popolnoma hišo krčmarja Karola Nanuta ob cesti pred cerkvijo. Domačini so, kolikor je bilo v njih moči, delali nato, da se požar omeji in se ne razširi na tik stoječo hišo brata Pogorelčevega, Josipa Nanuta, ki ima v isti hiši trgovino kolonijalnega blaga: Ob skrajnem času pa, ko domačini niso mogli več ognja zadržavati, da bi se ne razširil na sosedno hišo, so z vso naglostjo prihiteli z brizgalnico goriški ognjegasci, katerim se je šele posrečilo ogenj omejiti in tako rešiti bratovo hišo. Hiša je do tal popolnoma pogorela. Obleka, hišna oprava, postelje, omare, gostilniška oprava in sploh vse. Danes, v torek zjotraj se vidi samo razvalina in posamezni pogoreli ostanki. Hiša je bila dvonadstropna. Pod vsemi razvalinami pa se nahajajo vinski sodi. Ogenj so zapazili najprej v spalni sobi v prvem nadstropju in nekateri trdijo, da je začela najprej postelja goreti. Kako je nastal požar, se n% more sedaj še ničesar vedeti. Eli pravijo tako, drogi pa tako. Škoda je precej velika in se 'ceni 'na okoli 8000 K. Pogorelec je bil zavarovan. Nesreča. — V Števerjanu je padel v 1 m globoko mlako 7-letni Radolf Pirih, in nevarnost je bila velika, da bi se bil ntopil. Gotove smrti ga je rešil ravno slučajno mimoidoči Josip Pirih iz Gor. Cerovega hšt. 10, ki je dečka z velikim naporom, iz mlake potegnil. Družbi sv. Cirila lu Metoda v Ljubljani je zopet oddala tvrdka Ivan Perdan v Ljobljani kot založnica druž-binih vžigalic za prvo četrtletje 1906 znatni prispevek 1000 K. Prijavljanj to svoto slovenski javnosti, prosi podpisano vodstvo vse čč. rodoljube in rodoljub-kinje, da razširjajo in rabijo vsak po svojih močth naše dražbine vžigalice. Preverjeno je namreč, da bi se ta prispevek dvignil še za precejšnjo svoto, če bi rabili vsi Slovenci le naše dražbine vžigalice. Vclikodušje pokojnega Josipa Travna, šolskpga voditelja in učiteljH v pokoju, nam kaže njegova oporoka. Rlagi pokojnik jo zipustil: 1. Za večne maše za rajne starše, brate in njega 1000 K. 2. Siromakom nakelske fare 200 K. 3. Za vodovod v Naklem 2000 K. 4. Za vodovod v Žejah (>00 K. 5. Silaki mladini v Naklem za obleko 800 K. 6. Šolski mladini na Primskovem za obloko 800 K. 7. Požarni brambi v Kranja 200 K. 8 Bralnemu društvo v Naklem 400 K. 9. Dijaški kahinji v Kranja 2000 K. 10. Svoji poslrežnici 400 K. 11. Dijaška ustanova za najboljšega diiaka nakelske fare 6000 K. 12. Užitek Travnovega travnika v Naklem t. č. učiteljstva v Naklem kot priboljšek k plači. 13. Vdovskemu učiteljskemu druHvu v Ljubljani 4000 K. 14 Učiteljskemu konviktu v Ljubljani 2000 K. 16. Zi učiteljsko tiskarno 2000 K 16. .Narodni Š >li- v Ljubljani 4003 K. 17. Zi Cesarja Franci Jožefa I. jubilejsko ustat\f>vo za učiteljsko siroto na Kranjskem 4000 K. 18. Kar preostane od imetja, se deli na dva dela. Obresti prve polovice bo dobivalo: Slovensko deželno učiteljsko društvo v Liabljani, Vdovsko učiteljsko draštvo, Diit. kouvikt in Osrajao učit. druitvo v Kranju; obresti druge polovice pa siromaki nakilske fire in na Klanca pri Kranju. .Društvo slovenskih profesorjev" jb dovoljeno pod tem imenom. Pripravljalni odbor je sklenil sklicati ustanovni shod na prvo nedeljo po Veliki noči, 22 t. m; 'prej ni mogoče, dalje odlišati pa ne kaže. Podrobnosti bodo se pravočasni naznanile. Vlak povozil čredo volov. — Mjd postajama M tja in Baker karlovške železnice je pozabil zapreti čavaj za-tvornice ter je vsled tega zašla na progo čreda 10 volov, ki so bili nam;njeni za semenj na Reki Vlak je povozil in usmrtil devet volov. Konj z vozom padel z mosta. — V Mlincah pri Beljaka je vozil hlapec Fdip Čelegi čez most voz, v katerega je bil vprežen en konj. Pod težo voza se je most vdrl, in v globočino je padel hlapec, konj in voz. Koaj se je lahko poškodoval, med tem ko se je hlapec ranil na ušesu in na spodnjem telesa. Konj je sedaj poslal tako boječ, da ga nikakor ni moč spraviti čez most, čez drage mostove pa gre z največjim strahom. Pijana ženska ustavil« vlak. — Poroča se „Slov“. 8. t. m.: Danes dopo-ludne se je pri postaji Lipnica ustavil jotranji brzovlak. Pred vlakom je namreč šla pijana ženska, ki se ni zmenila za nikak signal. S silo so žensko odstranili s tira, nakar je vlak vožnjo nadaljeval. Obesila seje radi izpremembe stanovanja v Rimo neka udova baronica Rjesler. V enem in istem stanovanja je živela s svojo nečakinjo 20 let. V zadnjem časa pa ji je hišni gospodar stanarino nenadoma zvišal za 50 lir. Baronica ni mogla toliko plačati in se je zato preselila. Tega pa ni mogla prenesti in so je zaradi tega obesila. ^lovek s štTinajstimi prsti. — V Tarnopolu živi človek, ki ima na obeh rokah vsega skupaj 14 prstov. Piše se Anton Brlickom in se peča s pletenjem. Rad ima žensko obleko. Velikanska nesreča se je pripetila na Danaju. V tovarni E v,ini so delovanje žrela čutili najbolj okolu 8. ure in pol zvečer. Stožec na pompejski strani je strmoglavil, dočim je na nasprotni strani obnožja stožca ob Atrio del Cavallo nastala nova odprtina, skozi katero je prodirala lava in je tadi kamenje letelo v zrak. Glavno žrelo je metalo v zrak, 500 metrov na visoko, belogoreče predmete. Pepel, ki je padal nad S Giuseppe in Ottajano od 7. t m. zvečer do torka je razdejal ves imelek prebivalstva vse okolice. Nad 200 ljudi je postalo žrtev katastrofe. Tadi streha cerkve se je zrašila, dočim so bili prebivalci pri službi božji v cerkvi. Doslej so izvlekli 49 mrtvih. Po ulicah ni možno hoditi. Ob-lastnije so zaukazale, naj se odpošilja prebivalstva v podporo živil in zdravil. Ottajano je popolnoma razdejan. Veči del prebivalstva je zbežal. Sodi se, da je pod razvalinami 200 mrtvih. Mnogo ranjencev ni možno odvesti, ker primanjkuje transportnih sredstev. V S. Gioseppe Vesuviano so izpod razvalin cerkve izvlekli 26 mrtvih. Število mrtvih znaša, skupno z onimi 53, ki so jih že prej izkopali, 79. Najnoveiša poročila pravijo, da je mesto Sarno, brojnče 20.000 prebivalcev skoro popolnoma uničeno. Škoda se ceni na 400 miijonov lir. Mesto Sarno je namreč bogato industrijsko mesto. — Tadi mesto San Gennaro. ki šteje 6.000 prebivalcev, je baje celo pod pepelom in lavo. Prebivalstvo se je »icer rešilo, a vendar je našlo premnogo oseb tudi smrt. Papež Pij IX. prištet blaženim. — Z ozirom na mnoge prošnje, po katerih naj bi bil papež Pij IX. prištet blaženim, se je sedanji papei; za to odločil. Preiskovanje za resničnost kreposti in čudežev se prične takoj po Vel. noči. Nepričakovano usmrtenje.. — Iz Čikage javljajo, da je državni odvetnik Jello\v, ki je bil na glasu kakor izvrsten kriminalist, nedavno obiskal kaznilnico v Čikagu ter je tam sel na stolec, ki 8 pomočjo elektrike osmrtuje obsojenca. Na dosedaj še neznan način je elektrika počela delovati in usmrtila Jellovva. Sodi se, da je storil to nekdo iz osvete, ali vendar se ni še moglo seznati za krivca. Nov babilonski stolp. — Na malem otoku Conay blizo New-Yorka nameravajo zgraditi stolp, ki bo visok 210 metrov in bo imel v premeru 99 metrov. V višini 45 metrov nad zemljo bo vrt z restavrantom in gledališčem. Na višini 75 metrov dirkališče; na 120 metrov vrt s palmami, na 160 metrov zvezdama. Stolp bo stal okola & milijonov kron. Sv. Pavel in ženski klobuki. — Privrženci presbiterake cerkvene občine v Brooklyno so se pritoževali, da jim široki damski klobuki zabranjujejo pogled na podij, s katerega jim govori propo-vednik. Naposled pa je neko nedeljo propovedoik jako originalno nastopil proti ženskim klobokom. Rtkel je: Vem, da sv. Pavel v pismu do Korinčanov izrecno pravi, naj ženske ne prihajajo v cerkev z odkrilo glavo. Sv. Pavel pa ni mogel naprej vedeti, kaj bo vedno se menjajoča moda ženskam v 20. stoletja posadila na glavo. Ker pa se možje pritožujejo, da rali ženskih klobukov ne vidijo govornika, nem prisiljen ta li preko zapovedi sv. Pavla izreči zahtevo, naj ženske svoje klobuke v cerkvi ollože. Loterijske številke. 7. aprila. Dunaj.............. 46 62 4 20 84 Gradec................61 15 86 39 59 Kdor ljubi kakao in čoUo1r 1 .. Kila in od e nega funta. Testenini' 'u tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka i/. Majdiče-vega mlina i/ Kranja in Iz Jocli-mann-ovega \’ Ajdovščini. Vse blago prve vrste. -I Peter Šherbic, Gorico, Riva Como h. št. 13 priporoča svojo zalogo piva iz prve domače pivovarne gg. Auer-jevih dedičev v Ljubljani. GJ6" "©ra i. Pia14 slovenski optihor v Sorici ulica Murini 3, Goriška zveza gospodarskih zadrug in društev Gorica, ulica Vetturini št. 9. priskrbuje ndom ..Centralne posojilnice* v Gorici in drncih pridruženih zadrug po Goriškem: Modro galico 98/99% po K (14 5J q ; žveplo I. vrste 85 96 fino po K 18-— q — V zalepi ima: Saperfosfat 14| 16% po K. 630 q; Superfoi-fat 12/14% po K 5 — q; Trmasova žlindra 14/16% po K 6 — q ; Rodeča sol po K 7.30 q; Kuhinjska sol po K 20— q; Elajno vapno 40% po K 23— q. Zadnje Iroje je v vrečah po 60 kg. Cena za modro galico velja samo za blpgo, ki likor ga imamo na razpolago; vsled It ga naj se požnrijo oni, ki mislijo še naročili. priporoma e. duhovščini in sl.občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko zalogo optičnih izdelkov in sicer vsake vrste očal, barometre, toplomerje, zdravniške toplomerje, daljnoglede, vage za vino, žganje itd. Sprejema naročila inpoprave in pošilja na dom. Lekarna Cristiifolctii v Gorici Prave In edine žel. kapljice i anamko sv. Antona Pado-vanskoga. Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva. — Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Varstvena znamka) popije _ Okrepi ielodec, stor6, da zgine v kratkem rasu omotica in 6i-votna Unost (mrtvoat). Te kapljice tudi stor4, da človek raje ji. . Cena slaklenici 60 vin. ^ And. Fajt, pek. izvedenec Dorica |—— tekalliie Fr. Josipa it. 2 (listna , In podružnica it Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejšega, k■ hor za nove maše in godove, kolatt. aa birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po ielji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po amemi ceni. Za Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd. Na prodaj je 14 cerkvenih klopi v ši. Aiidrežu l ki sov prav dobrem slatin; dol^osl 220 cm. Anton Breščak Gorica, gosposka ulica št. 14, (blizu lekarne Glroncoll). Ima v zalogi vsakovrstno pohištvo za vsak stan. Oprava po najmodernejih slogih, posebno za spalne, jedilne in posetne sobe je po nemškem slogu. Bogata zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Belgijska brušena ogledala vsake velikosti. Raz-lično pohištvo, kakor : toaletne mize, različna obešala, preproge za okna itd. Bazlične stolice z trsja in celuloida, posebno za jedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži-mami in platnom na izbiro ter razne lapecarije. Beči, katere se ne nahajajo v zalogi, preskrbijo se po izbiri cenikov v najkrajšem času. — Daje se tudi na obroke, bodisi tedenske ali mesečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih. Karol Draščik, pekovski mojster na Kornu v (iorici odlikovan i častno diplomo najvlijega priznanja Jubilejne razstave na Dunaju I. 1898. n v Gorici na razstavi I. 1900 s zlato svetinjo izvršuje naročila vsakovrstnega peciva ludi najfinejega, za novo maše in.godove kolače za birmo in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji gospodov naročnikov. — Priporoča se za nje svojim rojakom v mestu in na deželi najuljudneje. *" ■iTHRTh m Stiskalnica za vino. iiaibfllišB stiskalnice za vino in 0L3KE sc noše stiskalnice „H ER KUL" nnjnovojM'g» in najboljloga*ostava« dvojnim in im p ro trgan im pritiskal -m ; zajamčeno najboljSo delovanje, ki prokaAa v ho drugo stiskalnico; hidravlična stiakalnica. najbolj&o ant«-maličile patentu* C U D U [1 U I jj** ki delujejo Hauie vam* Škropilnici* ||U I a II U III H od solu*, no iia bi jih l>ilo treba goniti. Plugi, mlini i- grozdje. »adjo in oljko. Robkalnicu za Kindb Vinogradaki plup. Sušilnico za sadjo in drugo vogotalno. /iv-ijonako in minoraliio pridelke. Stiskalnico /a seno. slamo itd. na roko. Mlatilnico za lito, čistilnico, rciotaluico. Slamoreznico, rofini mlini za žito v razni velikosti in vsi drugi stroji zrn poljodoUtvo. hdoluje in prodaja z jamstvom kot pogubnost najnovojo, izborne iz-kuAono, kot najboljšo pripo-znane in odlikovano sestavi Ph. Wayfart 8 0 tovnnm za poljoilolnko ju ,ln-■ko »trnju na Dll.NAJl', II. TaliiirHtrnuNc it. <1. Aatom.t. ikropilnlca. Odlikovani v vauh drlavali stoli z i.ail 5f.ll zlatimi in »inhrnimi kolajnami. Im«. 4'i'iitk a nndntimml ln ranoirultrillna |ioh*nln» |ilmnu. - Iia».|>roilnj»ltl ' in r»«tupntkl kp llirjo pofaodl, kjrr ir nlaimi »atupanl. siva zahtevati listko! P 'd OJ ca a o 0 O a k Največja trgovina z železjem KONJEDIC & ZAJEC Gorica v hiši Monta. Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja. Cene nizke, solidna postrežba! Edo krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaie s potrdili najine nove amerlkanake blagajne, da je kupil pri naju za 100 kron blaga. ►C o M o ►* B o s o p o p p Prosiva lahtevati listke i S Čast mi je, slavnemu občinstvu najuljudneje naznanili, da sem si osvojil dobro znani in na novo renovirani hdtel pri „Zlatem jelenu" (Al Cervo d’ Oro) združen s pivarno in restavracijo pri „Ledenici“, v Gorici, Ozka ulica hiš. štev. 7, 9, 11. Ker je to podjetje že od nekdaj na najboljšem giasu, trudil se bom ludi jaz vsem željam čč. obiskovalcev mojega hotela in restavracije kar najbolje postreči. Hotel stoji sredi mesta in je za cenjene gg. potnike najbolj pripraven. Vse sobe so z novim pohištvom okusno opremljene. Cene zmerne. Omnibus k vsakemu vlaku. Kuhinja je v najboljših rokah. Na blagohoten obisk vabi najuljudneje Andrej Hočevar. Jako izdatno sredstvo proti fi ■ j liker GODINA, katerega napravljata v TrFtu lekarnarja Rafael Godina, lekarna ,.AIIa Madona della Salulte" pri Sr. Jakopu, in Josip Godina, lekarna „AH’ ig««1 ulici Kcrnelo St. 4. — Stekleničica stane 1 K 40 vin. — Polom poSte se ne poSilja manj kakor 4 atekleničice, in sicer proti poštnemu povzetju, ali pa, ako se dopošlje naprej 7 K, nakar se Btekleničice dopošljejo franko in so t tem znesku zapopadeni vsi pošiljalv^ni stroški. Dobiva se v vseh lekarnah.