Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Liberta (Ul. Commerciale) 5/1. Tel.28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštnič.r.: Trst, 11/6461 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna št. lir 30.- NAROCNINA: tromesedna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 600-polletna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 232 TRST, ČETRTEK 11. DECEMBRA 1958, GORICA LET. VII. K PONOVNIM ČLANKOM VITE NUOVE O SLOVENCIH Vse di 'znejše vmešavanje v slovensko pi Dlitiko Napad na demoltrščanske vlade - It. Kat. Akcija v Trstu proti Narodnemu svetu Glasilo tukajšnje Italijanske Katoliške Akcije tednik Vita Nuova se že v treh zadnjih zaporednih šltevi'1'kalh z izredno vnemo ukvarja s političnimi razmerami, ki vladajo med Slovenci naših krajev. Že 22. novembra je list priobčil na vidnem mestu članek, v katerem se pritožuje, da Italija nudi vse preveliko oporo litovskemu gibanju v slovenski narodni manjšini. Tilovcem je izročil Rim denar za zidavo no-vegai Kulturnega doma v Tivtu, njim izstavil dovoljenje, da se v Trstu odpre slovenska banka. Kaj pa je z ostalimi slovenskimi stranka« ini in skupinami ? Ali nimajo nekomunistične organizacije in struje nobene pravice do podpore? Saj tvorijo vendar ti lovci v slovenski narodni skupnosti le manjšino in nimajo zatorej nikakega pooblastila govoriti v imienu vseh tukajšnjih Slovencev. Imenovanje veleposlanika Confalonierija za diplomatskega opazovalca rimske vlade v Trstu utegne zato biti »koristno, pravzaprav jako koristno«. ZAKAJ »JAKO KORISTNO?« Koristno zategadelj, da lahko poroča v H Mii o krivicah, ki se gode v Trstu nekomunističnim Slovencem. Veleposlanik Confalo-nieri, piše Vita Nuova, bo »naravni zagovor-iiilk njihove stvari, ki teži za tem, da niso zapostavljeni! tilovcem«. Pri njem potemtakem lahko iščejo pomoči zoper svoje slovenske rojake, zahtevajoč, naj se tisti del londonskega sporazuma, ki se liče denarnih odškodnin, spremeni. Dober začetetk je videli že v lem, da je rimska vlada za sedaj ustavila izplačevanje nadaljnjih obrokov za zidavo Kulturnega doma. K temu pripominjamo naslednje. Najprej ugotavljamo, da vprašanje odškodnin, ki so po vseh načelih morale pritilkale tukajšnjim Slovencem, prav gotovo ni bilo idealno in pravično rešeno. Talko niso na priliko gori-»ki Slovenci prejeli niti počenega giroša za vso ogromno imovino, katere so jih fašisti oropali. Toda to so »malenkosti«, za katere se Vita Nuova in demokristjani niso nikoli brigali. Njih zanima, kot vidimo, zdaj le to, kako je bila samo po sebi nezadostna odškodnina v Trstu razdeljena med slovenske politične skupine. Druga naša pripomba sc glasi: kako in komu naj se odškodnina izplača, je bilo določeno v londonskem sporazumu, se pravi v mednarodni pogodbi, ki sta jo podpisali beograjska in rimska vlaida. Če v njej nekaj ni v redu, sta za to odgovorni vladi jugoslovanskih komunistov in italijan.iiiili katoliča- nov in nihče drug nn svetu. Svoje napade naj torej Vila Nuova naperi na Kršč. demo- kracijo! POGODBA NAJ SE IZVEDE, NE PA RUŠI ! Vendar mi smo mnenja, da po loči ne pomaga zvoniti. Kdor računa s tem, da se da londonski sporazum spremeniti, se vdaja praznim utvaram. Saj čujemo, da je ravno le dni bil izplačan drugi obrok za Kulturni dom prav tistemu društvu, ki je imenovano v pogodbi. Iz lega sledi, da bo meddržavni dogovor izveden talk, kot je, ali se sploli me ho izvedel, kakor že leta burno zahtevajo i talij a n sik i n a c i onal ist i. Ne pozabimo, kako je na občnem zboru tukajšnje Kršč. demokracije svoj čas zahteval glavni tajnik prof. H nimamo oxl vseh ob-laslev, naj ne uresničijo določil londonske pogodbe, v kolikor so v korist Slovencem! Drugii vplivni Italijani in celo sodmiki označujejo pogodbo kar javno le za »ko« papir-ja«. Kako pridemo Slovenci v takem položaju do tega, da razmi naši možje sedaj samti zahtevajo, naj sc ta ali oni del sporazuma no izpolni? Ali menijo, da Ivi sc, če bi prišlo do sprememb, spremenil le odstavek, ki se nanaša na milijone za zgraditev Kulturnega doma ? Laški nacionalisti hi izkoristili priložnost in v nevarnost bi prišlo naše šolstvo, dvojezičnosti na sodnijah in javnem življenju in vse ostalo. Saj že danes, ko je pogodba v polni veljavi, ni bilo domala nič uresničeno, kar je bilo v njej obljubljeno Slovencem! Zato je splošna zahteva slovenske politike, se pravi slovenskega ljudstva danes v tem, da terja, naj se vendar že uresniči do kraja 1 o n d o nsk' sporazumi. Vznemirja jih sloga Slovencev Toda Vite Nuove ne razburjata samo Kulturni dom in slovenska banka, temveč še 'bolj težnja Slovencev, da bi v nekaterih narodnih /jadevah nastopali skupno in složno. List se je celo že zelo razburil, ko je slišal, da namerava jo na nedolžnem Prvem slovenskem športnem dlnevu nastopili tudi slovenski skavti; kar v srce ga pa je zadelo, ko je Novi list predlagal, naj Slovenci ustanove Narodni svet, se pravi nekaj sličnega, kar imajo že Italijani v društvih Dante Alighie-ri ali tukajšnji Legi Naizionali, v katero so poleg prostozidarjev in fašistov vpisani kot člitmi na častnem .mestu tudi 11 u, j v i š j i cerkveni zastopniki na Tržaškem. Ttazliiika med Narodnim svetom in laškimi društvi bi bila po našem mnenju le v tem, da bi bil naš svet izrazilo obrambnega značaja, vtem ko so italijanska društva poudarjeno protislovensko usmerjena. Kot glavni vizroik svojemu nasprotovanju navaja Vita. Nuova seve verski razlog: za kristjane im katoličane je po mnenju lista »sleherni sporazum z aktivnimi marksisti nemogoča . ' l. Za preproste vernike, ki se na politiko prav nič ne razumejo, je razlog seve zelo prepričljiv. V resnici je pa vreden toliko kot piškav oreh. Isti ljudje, ki tako pišejo v Viti Nuovi, namreč istočasno prav mič ne ugovarjajo, da se Kršč. demolkraeija v Trstu zavzema za sodelovanje med katoličani in social-no-de.niokratskimi marksisti v mestnem sve-lu, in niti najmanj jih ne vznemirja, da je njihova rimska vlada sestavljena iz katoličanov in aktivnih Saragatovih marksistov. Vila Nuova zagovarja torej dvojno katoliško moralo: ena velja za Italijane, druga za Slovence, o katerih prejkone meni, da so politični preprosteži, katerim je mogoče natvesti v imenu vere, kar se ti zljubi. OPRAVIČUJEJO SE ITALIJANOM In vendar so se našli med nami l judje, ki so šli lem laškim nacionalistom nehote ali pa morda bole na limanice. Vila Nuova je namreč 29. novembra objavila, kako so se nekateri naši možje pri njej nekako opravičevali: »s pristojne strani«, pravi, ji je bilo zagotovljeno, da se slovenski skavti niso udeležili Prvega slovenskega športnega, dneva, » lega smo veseli«, piše italijanski list, »in prav radi priznavamo, kako odločno in pravilno so ravnale osebe, katerim se čutimo zelo blizu in o katerih nam je drago, da so naši dobri: sopotniki ('Coimpagini di strada)«. Slovenska javnost je radovedna, kateri so tisti »dobri sopotniki«, ki se hodijo opravičevat k Viti Nuovi v čisto slovenskih zadevah, čeprav je jaisno kot beli dan, da se te prav nič tičejo laških nacionalistov pri glasilu Ital. Kat. Akcije. Kaj briga gospode, v kakšnih odnosih so skavti in ostale slovenske organizacije do drugih slovenskih skupin v naših krajih? To je notranja slovenska stvar, o kateri imajo odločati Slovenci sami in nihče drug kot Slovenci. »Če bomo prejeli v istem smislu še druga pojasnila«, dostavlja Vita Nuova, »jih bomo radi osvetlili. Kar nam leži na srcu, je do- NOVICE Z VSEGA SVETA FANFANIJEVE MUKE S srlboj je prinesel dve njegovi osebni pi- Fanfanijeva vlada je prejšnji četrtek osla- Ismi za predsednika Eisemhowerja. V enem se la pri tajnem glasovanju v parlamentu ž«* Ije »delo llruseevu potrebno seznaniti ameri-drugič v manjšini. To pol je šlo za to, ali jškeiga državnega -poglavarja z najnovejšimi na-naj se cena bencinu, ki jo je bila vlada v času oboroženega spora na Sueškem prekopu zvišala za 14 lir na liler, spet zniža in za koliko. Opozicija je zahtevala, da se je treba vrnili k stari ceni, češ da sta parlament in vlada to slovesno obljubila prebivalstvu. Dano besedo je treba spoštovati. Fanfani pa je predlagal, naj se povišek krajša le nai polovico in prihranjene milijarde uporabijo za popravo cestnega omrežja v državi. Pri glasovanju je Fanfani propadel, od 1. januarja dalje bo torej ibencin slal spel 128 lir liler kot pred sueškimi homalijanii. Fan fani je prišel v manjšino, ker je okoli .5(1 vladnih poslancev glasovalo na skrivnem pro ti lastni vladi. Da bi napravil slehernim dvomom in spletkam konec, je zalem Fanfani v soholo zalile val od parlamenta, naj se jasno izreče, ali je za sedanjo vlado ali iproiti njej. Glasovanje mora biti poimensko, t. j. da mora vsak poslanec povedati naglas, kako misli. Tisti demokristjani 'in socialni demokratje, ki so v čelrtek tajno glasovali zoper vlado, si v soboto kajpada niso upali tega javno ponoviti ker bi bili zategadelj vrženi iz stranke. Tako je Fanfani doibil v soboto zaupnico. Razkol v Kršč. demokraciji Ministrski predsednik je lako trenutno zmagal, toda s lem ni niti zdaleč še premagal ležav, s katerimi se bori v lastnih vrstah. Saj sla dva demokrščanska vplivna voditelja, bivša ministrska predsednika Scellja in Pella, javno poudarila, da se z vladno politiko ne strinjata in da glasujeta za Fanfa-nija samo zato, ker nočeta rušiti discipline stranke. Poleg tega se je zagnalo v Fanfanija tudi glasilo Ital. Kat. Akcije II Ouotidiano, češ da je prevelik levičar ter pripravlja pol sodelovanja) s filo'komuinisličnim socialistom Nennijem. Najtežji in za Fanfanija najneprijelnejši dogodek pai je, da se je v nedeljo osnovala med italijanskimi katoličani nova stranka, ki si je nadela ime Sicilijanska kršč. soc. zveza. V ustanovilvenem proglasu je rečeno, da je cilj organizacije zbrati »vse zdrave sile« otoka v obrambo njegove avtonomije. Proglas so podpisali trije demokrščanski deželni poslanci, katerim so se priključili deželni predsednik Milazzo in člani pripravljalnih odborov za obnovitev bivše d on Sturzove Italijanske ljudske stranke. Novo gibanje utegne povzročiti Fanfani-ju še hude preglavice. Najusodneje pa je, da se je s tem izvršil politični razkol v vrstah italijanskih katoličanov, ki so doslej kljub vsem mnogovrstnim strujam nastopali na zunaj složno in enotno. Amintore Fanfani ni bil dovolj močan, da bi to preprečil. V tem je razlika med njim in pokojnim De Gaspe-rijem. VOJAŠKE TAJNE KREMLJA Ameriški demokratski senator IIumphrey se je vrnil s potovanja v Rusiji, kjer je imel dolge razgovore z Nikilo Ilruščevom. predlki Rusije na vojaškem področju: Mo- skva raizipolaiga danes s prekooceanskim atomskim izstrelkom, 'katerega domiet znaša nič nnainj ko 14 tisoč kilometrov. To podmeni, da Rusi lahko zadenejo z njim ne le kraje ob ameriški oibali na Atlantskem oceanu, temveč vsako mesto v Združenih državah Ija do Tihega oceana. Razen tega so IJusi izgotovili novo vodikovo 'bombo laik o majhne oblike, da jo lali-ko vtakneš v žep, a ki ima v sebi nezaslišano uničujočo moč. Njena rušilna sila je enaka tisti 5 milijonov Ion dinamita. Ker je majhna, jih sovjetska letala na reakcijski, pogon lahko vzamejo s seboj v velikem številu. Obenem se strašna bomlba da uporabili kot kapica na medcelinskih izstrelkih. Vse to znači, da ima Kremelj danes možnost izzvali v Ameriki vsesplošno razdejanje in uničiti vsa njena industrijska središča. Hruščev hoče pogajanja V drugem pismu stavi Hrušče-v Eisenho-vverju neke predloge, kako naj se reši vprašanje Berlina, iiz katerega bi se po zahtevi Moskve morale umakniti čete vseli 4 velesil. Hruščev je izrazil senatorju Humiphreyju obenem željo, da bi obiskal Ameriko ter se snidel na raizgovore z Eisenbovverjem. Razmerje med Rusijo in Združenimi državami bi se moralo po njegovem brezpogojno zboljšati. Med obema državama naj se poveča izmenjava blaga ter se razširijo in ipoglobe trgovinski in kulturni odnosi. V svetu se politiki sprašujejo, kaj naj pomenita pismi Nikita Hruščev a. ,S tem da je odkril Eisenhovverju vojaške lajne in napredke Rusije, je hotel vsekakor vplivati na Amerikance, da bi spoiznali, kako močna in nevarna je Sovjetska zveza za primer vojne, im da je bolje se z njo 'prijateljsko ipobotati in tudi v vprašanju Berlina popustiti. Gre torej za politično taktično potezo. Ni i pa izključeno, da se Hruščev hoče z zaipadom in predvsem z Ameriko res sporazumeli, kajti tedaj liti bila prav gotovo nemogoča nova vojna, ki je tudi narodi Rusije iz dna duše odklanjajo in naravnost sovražijo. DVE NOVI DRŽAVI Pretekli teden sta se dve dosedanji francoski koloniji v Afriki preglasili za republiki z lastno vlado. Prva je dežela Dabomey, druga je Slonokoščena obala, katera obsega 477 tisoč kvadratnih kilometrov in je torej večja od Italije. Obe republiki pa hočeta biti včlanjeni v Francoski skupnosti narodov in tesino sodelovali s Francijo. ,S tem se je število bivših francoskih kolonij, ki so se po De Gaulloivi usl a vi odločile postati samostojne države, a ostati povezane s Parizom, povečalo na deset. Prvi je to storil olok Madagaskar 14. oktobra, Širša javnost je la dogodek prezrla in mnogim ljudem se zdi nevažen, čeprav je zgodovinskega pomena. Dokazuje nam nam- na svoji zemlji. Gre za razvoj, ki ga ne more nihče več zaustaviti. Iz lega sledi, da bo tlačenje manjšin in celih narodov poslalo tudi v Evropi v naši dobi nemogoče. DEMONSTRACIJE V BOCNU lužni Tirolci zahtevajo od vlade, naj se njihovemu pokrajinskemu zboru v Bocnu izroči dblast, da odloča o gradnji ljudskih hiš v pokrajini, kot je predvideno v zakonu o deželni avtonomiji. Ker po 12 letih la obveznost ni še bila izpolnjena, je Famfanijeva vlada, 'kot se zdi mnenja, da je treba zamujeno popravit i. Toda 'komaj so bili o tem obveščeni nacionalistični priseljenci na Južnem Tirolskem, so dvignili krik in hruip ter se odločno uprli izvedbi zakona. V Boemu so novofa-šisli sklicali protestno zborovanje, kateremu so prisostvovali ostali italijanski nestrpneži. Glavni govornik Miitolo je trdil, da so »Italijani Južnega Tirola postali nezaščitena, žrtvovana manjšina« in da pomenijo katerakoli pogajanja o južnol irolskenn vprašanju, ki se voidijo na Dunaju alii v Rimu, »stalno in neznosno poniževanje« italijanskih priseljencev. Na Ikraju je zapretil, da bi »v svojem obstoju ogroženi Italijani utegnili planili na nege!« Po shodu So laški nestrpneži psovali po ulicah nemške meščane in razbili šipe na po-s'opju glasila manjšine Dolomiten. DRŽAVNI USLUŽBENCI Italija ima danes I milijon 162.354 državnih uslužbencev, to je približno 1 na 50 prebivalcev. Med temi jih je največ pripadnikov vojske, in sicer nekaj nad 320 tisoč. Na drugem mestu so učitelji in profesorji, ki jih je okoli 310 tisoč, na tretjem železničarji in poštarji. Sodnikov je le 6.200, ki so najbolje plačani, medlem ko so vsi drugi dosti slabše. JUNAKINJA ODPORA V bolnišnici kaznilnice v Torinu leži prednica mati Jožefina, znana iz borbe proti fašizmu v zadnji vojni. V jetnišnici je nesebično skrbela za ujete partizane im bila zalo pozneje odlikovana z zlalo svetinjo. Te dni jo je obiskal sam torinski kardinal Fossati, ki je daroval svojo diamantno mašo v kaizjntiIniški kaipeli le zategadelj, da se slovesnosti lahko udeleži tudi obolela redovnica. STALINOV KOŽUH Stalin je svoje dni daroval sestri perzijskega šaha princesin ji Ašraf dragocen kožuh iz srebrnih lisic. Pred kratkim je princesa potovala iz Francije v Švico, skrivajoč v krznu veliko vsoto denarja, ki so ga pa cariniki odkrili in zaplenili, ker ni bil prijav-Ijen. Tako je Ašraf dospela v Švico brez ficka ter bila primorana kožuh prodati ali zastavili, če se je hotela preživiti. Sovjetski dikta-lirr ni mogel slutiti, kakšna usoda čaka njegov kožuh, ko ga je poklonil princesi. DOBA ZLOČINOV Ameriška obl asi va so v resnih skrbeh, ker se v državi, zlasti med mladostniki, vedmo bolj množi število hudodelstev. Od lani do letos so zločini, tako ropi, posilstva in vlomi zrasli za II odstotkov. Toda ta žalostni pojav ni posebnost Amerike, temveč se opaža v vseli državah Evrope. To je posledica materializma naših dni, ko mladina ne pozna več reč. kako se ludi črnska ljudstva v Afriki na-1 idealov, ter slabih filmov in nemoralnega rodno prebujajo ter hočejo biti gospodarji čtiva. SPET PONESREČEN POSKUS Amerikanci so v soboto ponoči izvršili četr-li poskus, da bi zagnali umeten satelit na luno. Občinstvo je povsod sedelo pri sprejem-nikili in poslušalo obvestila, kako se izstrelek odmika od zemlje, tako kot je navajeno slediti poteku šporlnib tekem. »Osemdeset tisoč kilometrov od zemlje!« »Sto tisoč« je od časa do časa javil radio. Ko je Pionir III. dosegel okrog 107 tisoč kilometrov, se je pa naenkrat ustavil in je zatem razpadel. Njegovi ostanki so se razleteli nekje nad Afriko. Poskus je kljulb temu dokazali, da bo s časom res mogoče izstreliti satelit na luno, s tem premagati privlačno silo zemlje in odpreti človeštvu plovbo po vsemirju. PLAVAJOČE MESTO V nedeljo so splavili v Genovi velikansko ladjo Leonardo da Vinci, ki bo ena izmed 10 največjih na svetu. Prostornina znaša 32.000 Ion, dolga je 231 metrov in široka 28. Na Po svetu ANGLIJA — Velika zavarovalna družba Eagle Star je bila uvedla poseben oddelek, ki se je bavil z zavarovanjem proti škodi, povzročeni po dežju. Zavarovalnina je bila zelo visoka, a posel se kljub temu ni obnesel Odškodnino je zahtevalo premnogo izletnikov, katere je zalotil hud dež, zadnjič je družba morala izplačati okoli 7 milijonov lin športnemu društvu, ker je bilo prisiljeno odpovedati kriketno tekmo zaradi slabega vremena. »Oddelek proti dežju« bodo ukinili. ITALIJA — Nekateri lovci so prišli na misel, da so posnemali glasove raznih ptičev na magnetofon. Ko so hodili na lov, so spustili v delo zvočnike, pri čemer so se od vseh strani začele zbirati ptice, ki jih je bilo seve lahko postreliti. Ker je nastala nevarnost, da bi nekatere vrste ptičev izumrle, je lovsko združenje strogo prepovedalo uporabo magnetofona. * * n* V okolici Rapalla živi Maria Raggio, katere sinček je udarjen od otroške ohromelosti in ne more hoditi. Mati je dolga leta prenašala otroka po kamniti stezi ob vsakem vremenu v šolo. Ker je nesrečni deček odličnjak in zelo priden, so vaščani sklenili razširiti pot, učitelj pa je obljubil, da bo on sam peljal fanta vsak dan v šolo in domov. JUGOSLAVIJA — Na poti, ki vodi iz Raške do Kosovske Mitroviče,je postavljen kaj nenavaden spomenik. Na mestu, kjer je tovorni avtomobil zdrvel v prepad in se razbil v strugi reke Ibar, so potegnili na cesto ostanke, iz katerih so naredili spomenik, ki na bo v svarilo mimoidočim in obenem govori dan in noč o ponesrečenem neprevidnem vozaču. ZDRUŽENE DRŽAVE — Amerikanci prihajajo res na vse mogoče domisleke, samo da služijo denar. Tako je izšla knjiga z naslovom : »Pet sto izgovorov za zakonce«. V njej najde mož, kadar pride prekasno domov in ve, da bo moral položiti račun boljši polovici, vsakovrstnih izgovorov na pretek. Ravno tako za primer, da se mu ni zljubilo prati posode. V Ameriki je namreč razširjena lepa navada, da posodo umivajo moški. Knjiga je imela tak uspeh, da so jo morali ponatisniti. NOVICE njej bo prostora za 1900 ljudi. Opremljena je z razkošjem, kakršnega ni v najdražjih hotelih. V kapitanovi kabini so nameščeni »ladijski možgani«, čudovit stroj, ki avtomatično poveljuje vsej ladji do odpiranja najmanjših vrat. Plavajoče mesto je stalo nič manj kot 20 milijard lir. NOVOST V MEDICINI Znana angleška zdravnika N. Kelsey in J. Barornn sta izvedla posebno vrsto operacije. Bolniku sta morala odrezali del kože s trebuha in jo prestaviti na ranjeno roko. Doslej je bil običaj, da so nato roko dali v mavec, dokler se nova koža ne zaraste. Imenovana zdravnika sta pa bolnikovo roko hipnotizirala. da je ostala za dobo treh tednov nepremična. Operacija je popolnoma uspela. SKRIVNOSTNA ANTARKTIKA Zemljina Antarktika, ležeča okoli južnega tečaja, postaja vedno bolj važna. Amerika in Sovjetska zveza se zanjo potegujeta zato, da bi tanil postavili oporišča za mednarodni letalski promet. Zato proučujejo predvsem on-dotne podnebne razmere. Na Antarktiki so v nekaterih krajih izmerili do 95 stopinj pod ničlo. Mraz pa večajo še snežni viharji, ki divjajo z brzino 200 kilometrov na uro. Pomislimo, da pri 55 sto- (Nadaljevanje s 1. strani) kaizati, kako naletava težnja litovcev, da bi politično zavladali manjšini, na odločen odpor imed samimi Slovenci«. POD POVELJSTVOM TUJINE Človek se mora vprašati, kje tiči nevarnost, da bi Neodvisna socialistična zveza politično zagospodarila nad slovensko manjšino. Nevarnost je po mnenju glasila Kat. Akcije v Narodnem svetu. Njegovo ustanovitev je treta preprečiti, ker je to titovska ideja. Naljiprej je treba ugotoviti, da je ta trditev debela laž. Pobil/do za Narodni sivet, ki ga ljudstvo in zlasti mladina čedalje odločneje zahteva, s« dali možje okoli Novega lista in Skupine neodvisnih Slovencev in z njo se strinjajo tudi odgovorni Ljudje pri Kat. glasu, medtem ko imaijo voditelji Neodvisne socialistične zverce glede Narodnega sveta še zmerom hude pomisleke in se niso še odločili, ali bi ga sprejeli. Edino to je resnica. Trditev Vite Nuove, da je Narodni svet »titovska ideja«, nas v ostalem prav malo briga, ravnotako malo njena obrekovalna »bojazen«, da bi se s pomočjo Narodnega sveta slovenska manjšina lahko »pretvorila v skupino inozemcev« pod poveljstvom iz tujine. Pri našem ravnanju se moramo ozirati na življenjske koristi ogroženega slovenskega ljudstva in ne na besedičenje laških nacionalistov. Narodni svet je že zavoljo tega potreben, da se med drugimi pametno in pošteno reši tudi vprašanje KnUturnega doma v Trstu, ki mora biti po besedilu in duhu Ion- pinjah zmrzne petrolej; pri 60 se guma lomi kot sleklo. Ko pade temperatura pod 70 stopinj, se iz ust izdihani zrak strdi v ledene kristale; olje v motorjih postane gosto kot med in slroji odpovedo. Odkrili pa so še druge tajne južnega sve-la. Antarktika, ki meri okoli 14 milijonov kvadratnih kilometrov, ni celina zase, marveč je sestavljena iz več skupin otokov, ki so med sciboj zvezane iz ledenim oklepom. Ledena odeja je ponekod debela do 3.000 metrov. Gorje, če bi se raztopila! Površina oceanov bi se zvišala za 45 metrov in dosti kopne zemlje bi se potolpillo v morje. Zato so tudi opustili misel, da bi ledeno površje razbili z atomskimi bombami, saj bi s tem izzvali nekak vesoljni potop. BREZPOSELNOST V septembru je bilo v Italiji 594 tisoč ljudi brez dela. V tej številki pa niso zajeti mili |omi le na pol zaposlenih, ki s svojim zaslužkom spravijo skupaj komaj za enkratni dnevni obed. Oglejmo si le razmere v Tržiču. V tam-kaj-njih ladjedelnicah bi moralo biti nameščenih 5000 delavcev, pa jih je mnogo manj. V elektromehaničnih delavnicah jih je bilo od 793 delavcev odslovljenih 113. Vsak dan pa trka za delo po 30 novih moči. V oddelku za železniške vozove je od 971 nameščencev polno zaposlenih komaj 350. Podobne razmere so v goriških livarnah Safog. brezposelnost in beda se torej tudi v naših krajih širita. donske pogodbe na razpolago slovenski narodni manjšini in ne saimo eni stranki. PUSTITE NAS NA MIRU ! Gospode pri Viti Nuovi pa prosimo, naj puste Slovence lepo pri miru in se raje ukvarjajo z zadevami lastnega naroda. Za» kaj se vmešava glasilo nepolitične Ital. Kat. Akcije s toliko trmo v slovensko politiko? Saj je vendar vsakomur jasno, da to ne spa-da v področje verskega lista. Če nam pa že hočejo za vsako ceno pomagali, naj se najprej zavzemajo za to, da bodo tukajšnji slovenski katoličani enakopravni y cerkvenem in verskem življenju. Tu bi nam njihova pomoč res utegnila koristiti. Za lo imajo več kot dovolj priložnosti. Saj jim jc vendar znano, da obstoje v samem Trstu župnije, kjer tamkaj živečim številnim Slovencem ni dano, da hi slišali v svo-! jem jeziku evangelija in pridige, da hi se v cerkvi zmolili naglas en sani slovenski oče-naš ali da bi se tam slovenski verniki mogli v materinščini — spovedati. Če je Sloveneo na smrtni postelji in ne zna italijanščine, mora iskati duš,nega pastirja izven župnije. To so hujše razmere, kot vladajo v misijonskih deželah. Če bi li Slovenci živeli namesto v Trstu kje v severni Afriki, bi bilo za njihovo dušno pastirstvo prav gotovo neprimerno bolje poskrbljeno. To so, gospodje pri Viti 'Nuovi, resnični problemi, ki bi jih vi kot katoličani morali pomagali reševati Slovencem, ne pa, da se vse drzneje vi i kujete v njihove strankarske spore, katere skušate kot popolnoma nepoklicani ljudje obračati y korist italijanskega nacionalizma! Vse drznejše vmešavanje v slovensko politiko 'J Tišnil SV. KRIŽ Menda ne bo potrata časa, če si danesi bežno ogledamo, kako je s prosvetnim delovanjem in narodno zavednostjo naših Križanov. Prav golovo ne pretiravamo, če trdimo. da je naša vas postala zadnji čas v narodnem pogledu precej mlačna. V vasi imamo na /aIost ceIo že več primerov narodnega odpaidlnišlva. Na le stvari Ivo morda kdo gledal bol j opl imistično, češ da se bo proces raznarodovanja sam ustavil, toda ta podba je po našem zgrešena. Sodimo namreč, da je predvsem od Slovencev samih odvisno, ali se ne bodo- v bodočnosti več raznarodovali. M imogrede moramo omeniti, da se je naša vas v zadnjem času precej spremenila. Medlem ko je še pred nekaj leti štela okrog 1.700 duš, jih ima danes približno 2.600, in sicer po zaslugi beguncev iz Istre, ki so jih oblaslva namenoma naselila v Sv. Križu. Priznati moramo, da so priseljenci precej podjetni. Odprli so novo trgovino in skladišče in nekdo je celo postavil ob cesti bencinsko črpalko. Begunci imajo poleg tega svojo šolo in otroški vrtec. Begunce smo omenili, ker tudi oni tvorijo važen člen v verigi raznarodovanja. Za prosvetno delovanje se pri nas danes zanima le nekaj starejših oseb, ki se pre-nmoigoikrat zaman trudijo, da hi v prosvetno življenje vključili mladino. Razen nekaj dobro uspelih prireditev, na katerih sita nastopila skupina pevcev ter domači orkester, nismo že dolgo imeli nobenega večjega nastopa. O nekdanjem številnem pevskem zboru so nam ostali le spomini, sedanji zb or pa le životari. To je nastalo zaradi tega, ker so nekateri odlični in požrtvovalni pevci danes hudo zaposleni v svojem poklicu, nekaj pa se jih je izselilo. O današnji krišiki mladini pa lahko rečemo, da se je s kulturnim udejstvovanjem naravnost skregala. Mnenja je namreč, da je prosveta slvar starejšega poltolenja in da ni več moderno nastopati s kakim kulturnim sporedom na odru. Neverjetno se zdi, vendar je res, da marsikateri mladenič danes Irdi, da nikakor ne more žrtvovati dveh ur na teden za pevske vaje. Kvarne posledice, ki jih povzročata mlačnost in brezbrižni ost, pridejo najbolje do izraza zlai-ti ob začetku slehernega šolskega leta. Tedaj se nekateri slovenski starši prav nič ne pomišljajo vpisati otroke v italijanski vntee ali šolo. Najsilahše pa je, da se pri tem niti ne zavedajo velike krivice, ki jo delajo lastnim otrokom in tudi učiteljem, ki zaradi pomanjkanja učencev ne morejo dohiti službe. V današnjem dopisu smo skušali prikazati, kako je z narodno zavednostjo v Sv. Križu. Stanje mikakor ni razveseljivo, vendar .sodimo, da je trelba enkrat za vselej pogledati resnici v ohraiz, ikajti le tako ho mogoče nekaj zares učinkovitega ulkreniti proti nadaljnjemu raznarodovanju tukajšnjih Slovencev. n. sk. NABREŽINA Na županstvu v Nabrežini se je v petek pričelo redno jesensko- zasedanje občinskega sveta. Župan Furlan je imel daljše poročilo o letošnjem delovanju občine ter se hkrati dotaknil nekaterih najvažnejših gospodarskih vprašanj. Iz poročila smo tako izvedeli, da predvideva proračun za leto 1959 okrog 10 milijonov primanjkljaja, kar je vsekakor zgovoren dokaz, da se občina nahaja v hudi gospodarski stiski. Župan je priznal, da se to stanje sicer ne more kar čez noč spremeniti na boljše, vendar je po njegovem, prišel čas, ko je Ireba nekaj ukreniti, da se gospodarstvo občine postopno postavi na trdnejša tla. Tega pa nikakor ni mogoče doseči z nadaljnjim navijanjem davkov, temveč z drugimi učinkovitejšimi ukrepi. V tej zvezi je iznesel vprašanje kamnolomov, ki so sicer iast občine, a od katerih ima skupnost odločno premajhne dohodke. Od najemnin za kamnolome prejema namreč občina letno nekaj nad 3 milijone lir, čeprav je znano, dia so nabrežinski industrijci v zadnjem času izruli tudi do 7 tisoč kub. metrov kamna letno. Če računamo, da se en kub. meter kamna prodaja po 50 tisoč lir, ugotovimo, da znaša letni izkupiček 350 milijonov, od katerih ne dobi občina niti ene stotinke! Dosedanje najemnine so določene v pogodbah, sklenjenih pred mnogimi leti in povečini na d ol g o r o čn o dobo. Občinski odbor se že dolgo bavi i. vprašanjem, kako naj se to nemogoče stanje zboljša, ne da bi bile pri tem prizadete koristi industrijskih podjetij in celotne proizvodnje. Župan Furlan je poročal, da bo sklical sestanek industrijcev in predstavnikov občine, na katerem se bo ta zadeva temeljito preučila. Namen sestanka je, da se pregledajo dosedanje pogodbe ler v sporazumu z industrijci določijo nove, pravičnejše najemnine. Od ostalih gospodarskih dejavnosti si občina največ obela od tujskega prometa. Zato je pred kratkim zaprosila notranje ministrstvo, naj proglasi obalo od Štivana do na-brežinskega portiča za lujskoprometno področje, kar bo omogočilo, da se v Sesljanu ustanovi tudi samostojen urad za tujski promet. O županovem poročilu bo svet razpravljal na prihodnji seji. Občinski možje so v petek tudi sklenili kupiti od Finančne intendance poslopje na trgu v Nabrežini, kjer je danes občinska knjižnica. To bo stalo 1 milijon 400 tisoč lir. REPENTABOR Ravnateljstvo z;a javna dela- je pred dnevi dokončno odobrilo letošnji gospodarski načrt, s katerim je hilo naši občini nakazanih 8 milijonov 700 tisoč lir, takole porazdeljenih: za ureditev in asfaltiranje občinskih cest — 2 milijona; za preureditev garaže — 2 milijona in pol; za popravilo občinskih poslopij — 2 milijona 700 tisoč; za dokončno ureditev po-kopali-rit in k ipele na Colu — 1 milijon ter 500 ti soj lir za ojačanje javne razsvetljave. Zvedeli smo, da namerava občina- postaviti več‘električnih žarnic zlasti na Fernetičih, kjer je zaradi mednarodnega mejnega prehoda čedalje večji promet. V načrtu pa pogrešamo postavko za napeljavo javne telefonske govorilnice na Fernetičih, ki so jo že zdavnaj obljubili, a danes ni o njej ne duha ne sluha. Vi'i()ilu l/cehu u bpomit/i Razgrajači so se rjove odstranili in v ulici Sv. Frančiška je zavladal spet mir. Nadvse značilno pa je bilo, da ni tedaj policija aretirala niti enega med fašističnimi napadalci na Edinost, temveč pustila, da se nemoteno in nekaznovano vrnejo lepo domov. Da italijanski vladi po drugi strani tedaj ni šlo v politični račun, da se tiskarna Edinost upepeli, je bilo razvidno tudi iz tega, da je prispel kmalu zatem v ulico Sv. Frančiška oddelek vojaštva, ki se je utaboril pod oboki v bližini se nahajajoče židovske sinagoge. Tu so vojaki ostali do polnoči ter nato prepustili varstvo tiskarne orožnikom. BOJAZEN JE BILA UPRAVIČENA Strah, da bi bila tiskarna Edinost prav lahko razdejana, je bil utemeljen, zakaj isti dan so se pripetili v Trstu naslednji dogodki. 18- Dr. E. BESEDNJAK Fašisti so takoj po ponesrečenem napadu na inašo tiskarno odšli pred srbsko pravoslavno šolo v uilici Vincenzo Bellini, vdrli v notranjost in tam uničili vse, kar jim je prišlo pod roke. Namesto da bi kr. straže, poklicane takoj na pomoč, zločince prijele in odpeljale v ječo, so se začele z njimi pogajati in jih prepričevati, naj vendar dajo mir, ter jim naposled dovolile, da so z v šoli ukradeno državno zastavo na čelu mirno in nemoteno odkorakali na sedež svoje črnosrajčniške organizacije. Mnogo huje je pa bilo isti dan z delavsko zbornico v ulici Madonnina. Fašisti so poslopje naskočili z več strani; vdrli so vanj in zmetali na ulico pohištvo, spise in vse, kar so našli. Zatem so oblili prostore v vseh nadstropjih z bencinom in zanetili ogenj. Kmalu je objel plamen vso hišo, tako da so prepla- šeni trgovci in gostilničarji v ulici zaprli svoje obrate ter se razbežali. Ko so prispeli ognjegasci, da udušijo požar, so fašisti jeli streljati nanje in rezati njihove gumijaste cevi. Policija je mirno gledala . . . Vmes je odločno posegla šele v trenutku, ko je ogenj spravil v nevarnost tudi sosedne hiše in je bilo že nemogoče rešiti goreče poslopje delavske zbornice. Ob 10. uri zvečer se je na strehi pokazal rdeči petelin, ki je naznanjal, da je vse dopolnjeno. Za tedanje razmere v naših krajih je spet značilno, da ni policija tudi sedaj aretirale! nikogar, marveč pustila, da se požigalci nemoteno vrnejo v mesto. Po srečno odbitem napadu na tiskarno in uredniške prostore Edinosti je naše politično vodstvo iznova prav odločno zahtevalo od državnih oblastev, naj vendar že enkrat učinkovito zaščitijo ogroženo poslopje. Posredovanje dr. Josipa VVilfana in dr. Edvarda Slavika je bilo tembolj nujno, ker so se politična nasilja v mestu in okolici začela takrat z neverjetno močjo širiti. »Kazenske odprave« fašistov so na tovornih avtomobilih drvele zdaj sem, zdaj tja, da udarijo po nasprotnikih. Tako so črnosrajčniki 2. marca naskočili Delavsko zbornico v Miljah, jo najprej teme-jito opustošili in izropali ter zatem zažgali. Poslopje je zgorelo do tal. Zle [tihi GORIŠKI MESTNI SVET Na zadnji seji mestnega sveta, ki je bila v ipetek predpreteklega tedna, je župan dr. Bernardis najprej poročal o razgovorili, ki jih je imel z ministrom Laimijem Starnuti-jem in podtajnikom Krščansko-demokratske stranke Rumorjem o livarni SAFOG. Razprav so' se udeležili poslanec Martina in predstavnik goriške trgovinske zbornice Bi-got ter v začetku tudi predsednik pokrajinskega sveta dr. Culot. Župan je na seji prečita! pismo, ki ga je prejel od ministra Star-nutija tik pred odhodom v Rim. Minister mu je poročal, da bodo gotovo zavarovane koristi listih delavcev, ki jih bo treba zaradi preusmeritve proizvodnje začasno odsloviti. Ko je gorišiko odposlanstvo ministru za državne udeležbe predočilo porazne posledice, ki bi jih povzročile trajne odpustitve delavcev v livarni vsemu gospodarstvu na Goriškem, je minister obljubil, da bo o zadevi poročal na sestanku ministrov. Podtajniku Rumorju pa je župan izročil obširno spomenico o zadevi. Rumor je obljubil, da bo obvestil ministrskega predsednika Fanfanija ter predsednika IRI Fascettija. Načelnik vlade ni movel sr>rejoti zastopništva mestnega sveta, ker je imel druge obveznosti. Najvišja oblastva so pa sedaj natančno obveščena o položaju v livarni in o gospodarskem stanju goriške pokrajine. Nato so razni svetovalci, med njimi Bat-lello, Pedroni, Attems, Sfiligoj in Devetag, priporočali odboru, naj z vso pozornostjo zasleduje razvoj tega prevažnega gospodarsko-socialnega vprašanja. Jamstev, da bo kriza za delavstvo zadovoljivo rešena, gorišiko zastopništvo, kakor vidimio, ni dobilo. Krščansko demokratski svetovalec Cailderini pa je pripomnil, da ni mogoče dobiti večjih jamstev, dokler ne bo predložen zbornici preusmcritveni načrt IRI, kar se mora zsro-diti do 31. januarja 1959. Župan je zaključil razpravo z izjavo, da bo odbor upošteval priporočila svetovalcev ter budno zasledoval potek dogodkov. POKRAJINSKI SVET 0 nezadovoljstvu s komisarsko' upravo Prevaliskegai konzorcija za i/zboljšanje obsežnega zemljišča med Medano, Vipolžami in Mošo smo v Novem listu že večkrat pisali. To prevažno vprašanje je v soboto obravnaval tudi goriški pokrajinski svet. Razpravo je sprožil svetovalec Polletto. Država je v zadnjih 30 letih prispevala za vzdrževanje konzorcija 800 milijonov lir. Večletna komisarska uprava pa ni bila kos svoji nalogi. Da z upravo in njenimi izboljševalnimi napravami na prevalskem zemljišču nekaj ni v redu, v tem so se strinjali vsi svetovalci. Kljub temu ni mogel prodreti predlog treh levičarskih svetovalcev, da bi se od ministrstva zahtevala posebna preiskava', ki naj ugotovi, kdo je nerodnosti zakrivil. Z večino ul asov pa je bil sprejet predlog demokristjanov, ki zahtevajo le od krajevnih oblastev, naj zadevo temeljito preuče ter čimprej ukrenejo, kar je potrebno, da se nerodnosti odstranijo. Z dosedanjo komasacijo so zlasti nezadovoljni majhni kmetovalci na obeh straneh meje in zato je nujno' potrebno to zadevo ponovno preučiti. Prav tako je nujno potrebno, da se izvoli upravni svet Prevalskega izboljševalnega konzorcija in čimprej ukine komisarska uprava. Razprave o tem vprašanju se je udeležil tudi slovenski svetovalec Miladin Černe, ki je poudaril, da so najemniki prevalskih zemljišč nezadovoljni zaradi slabega vzdrževanja izboljševalnih naprav in zlasti zaradi pristransko izvedene komasacije zemljišč. SAVODNJE V petek zvečer so sovodenjski otroci z velikim veseljem obhajali prihod sv. Miklavža. V učnih prostorih so dijaki strokovne šole in oomača dekleta pripravila pod vodstvom g. župnika in šolske voditeljice prav prijetno miklavževanje. Vrstile so se deklamacije, dvogovori in igrica. Višek je bil, ko je prišel Miklavž z angelci, hudobami in darovi. Navzočih je bilo obilo mater, župan in brigadir. Po prireditvi so vsem še malce postregli, tako da SO' bili vsi zadovoljni in hvaležni prirediteljem, ki so ostali v svoji skromnosti za kulisami. Ob tej priložnosti se je močno občutilo, da nam' manjka v So-vodnjah primerna dvorana. Naš občinski svet je v sredo preteklega tedna soglasno sklenil vložiti priziv proti sklepu pokrajinskega sveta, ki je sicer sprejel cesto Štandrež-Sovodnje-Rubije v seznam cest, ki naj se po določenem vrstnem redu popokrajinijo, a je cesti odkazal na lestvici tako nizko mesto, da bo prišla na. vrsto šele čez kake 4 ali celo 5 let. Svet popolnoma u'n;nrljieno zahteva, da se pmenjenl cesti prizna eno prvih mest na lestvici, ker spada med izredno prometne poti, saj veže Gorico z Zagrajem in Gradiško. Popolnoma umesten in upravičen je tudi sklep, v katerem se zahteva za Sovodnje eno mesto v upravnem odboru goriške trgovinske zbornice in eno v posvetovalni komisiji za prosto cono. Svet obenem zahteva, da morajo tudi Sovodnje biti deležne ugodnosti proste cone. Čitatcljem Novega lista je znano, da je imela goriška občina v 10 letih, odkar obstaja prosta cona, skoro eno milijardo 800 tisoč lir dohodka. S tem je že leta. 1957 ozdravila proračun, ki je sedaj aktiven. So-vodenjska občina pa ni imela v vsem tein času od proste cone niti lire dohodka, temveč celo izcubo, ker ni smela od blaga cone pobirati užitnine. SMRT UGLEDNEGA ZNANSTVENIKA V zagrebški bolnici na Rebru je v torek preteklega tedna umrl prof. Jože Makuc. Pokojnik se je rodil v Solkanu 1897. leta. Med rojaki je bil znan pod domačim imenom Palačarjev Jožrli. Vsi njegovi sošolci, prijatelji in znanci so v njem cenili zlasti človeka lepega in kremenitega značaja ter plemenitega srca. Znanstveni krogi y Jugoslaviji so pa pokojnika spoštovali kot odličnega učenjaka in iznajditelja zlasti na področju kemije in fizike. Pokopali so ga v Zagrebu na Miragoju 6. decembra popoldne, čeprav si je gotovo iz vsega srca želel, (la bi sanjal svoj večni sen na domačem pokopališču in prisluškoval večni pesmi Soče planinke. Naj sveti plemen temu možu večna luč! Njegovi hčerki prof. Mariji in sorodnikom pa "zrekamo globoko in iskreno sožalje. l/irgilu Ščeku i/ spomin (Nadaljevanje s 4. strani) Delavci pa vseh teh nasilij niso vselej mirno prenesli. Tako so v Miljah v odgovor na; požig svojega sedeža še isti dan zažgali stanovanje fašistično usmerjenega pomorskega kapitana Frausina. Večkrat so se pa vrgli na fašiste, še preden so ti mogli izvršiti napade. Ko so n.pr. zvedeli, da se pripravlja v noči 2. marca kazenski pohod na mestni okraj Sv. Jakoba so zasnovali zasedo. Tovorni avto, poln fašistov, je prešel Goldonijev trg in krenil skozi predor Montuzze, ko je ob izhodu padla na vozilo bomba, ki je ranila osmorico črnosrajčnikov. V teh burnih in divjih razmerah so Slovenci morali seve biti pripravljeni na vse. OBLEGANA TRDNJAVA Dr. VVilfanu in dr. Slaviku se je končno posrečilo doseči od generalnega vladnega guvernerja Mosconija, da je dal res pošteno zastražiti tiskarno. V njene notranje prostore je dal namestiti orožnike in'nekaj časa celo vojake, ki so opravljali v njej dan in noč službo. Orožniki so ostali v tiskarni zelo dolgo časa, če se ne motim, več ko pol leta. Čudno in prestrašeno so mimoidoči gledali s ceste na hodnike tiskarne v pritličju, natrpane z oboroženimi karabinjeri. Poslopje Edinosti je delalo vtis oblegane trdnjave. Meščani so se sprva strme spraševali, kaj se tu godi, a so se sčasoma privadili tudi na to vojno sliko. Mi v uredništvu in delavci v tiskarni smo pa imeli občutek večje varnosti in lahko mirneje opravljali svoj posel. Izredni varnostni ukrep guvernerja Mosconija je bil gotovo izdan po navodilih rimske vlade, ki ji politično ni šlo v račun, da se uniči tiskarna edinega dnevnika sloven-sko-hrvatske manjšine v Italiji. Toda kdor je mislil, da so s tem zaščitene tudi vse ostale slovenske ustanove v Trstu, se je zelo varal. O tem so ga neutegoma uverili dogodki. OPUSTOŠENJE NARODNEGA DOMA PRI SV. IVANU Ob 4. uri popoldne istega 2. marca je namreč tridesetorica oboroženih fašistov vdrla v prostore Narodnega doma pri Sv. Ivanu, kjer so Slovenci imeli sedež prosvetnega društva z gledališkim odrom in telovadnico za Sokole. V pritličju je bila gostilna z vrtom. Ker so Slovenci pravočasno zvedeli, kaj se pripravlja, so takoj obvestili orožnike, katerih postaja se je nahajala v neposredni bližini Narodnega doma, ter jih naprosili za zaščito. Karabinjeri so pa bili kot gluhi in se niso premaknili. Medtem je poveljnik fašistične tolpe planil z granato v roki v kuhinjo restavracije in zahteval od gospodinje, naj pove, ali se hrani v poslopju slovenska zastava in kdo je v dvorani. Ko je zvedel, da v njej ni nikogar, je gruča fašistov zdrvela po stopnicah v prvo nadstropje ter vdrla v dvorano. Tu so razbili kla vir in potrgali na odru kulise; zatem zlomili vrata v oblačilnico Sokola in uničili vse, kar jim je prišlo pod roko. fjituvhliu ‘Jlarfiuitt - Sittualbltti r/o/iiin IZ VIDMA Predpreteklo nedeljo so v Furlaniji proslavljali »dan izseljencev«. V Vidmu in po-drugih furlanskih krajih so številni govorniki razpravljali o vedno usodnejšem izseljevanju, ki zajema sicer vso Furlanijo, a smrtno nevarno ogroža bedno Karnijo in še bednejšo Beneško Slovenijo. Karnija je delno na boljšem zaradi tega, ker ima župane svoje 'krvi, ki čutijo z revnim hribovskim Ljudstvom, ter poslance in senatorje, ki morajo imeti do preprostega ljudstva vendar nekaj obzira, če nočejo zgubiti volivcev. Tudi »Karnijska skupnost« dviga od časa do časa ogorčene proteste proti oblastvom in njihovi zanikrni uipravi. Tako. je storila tudi v septembru, ko je odločno protestirala proti krivični razdelitvi 15 milijard, ki So določene za izboljšanje gospodarskih razmer v furlanski pokrajini. To pot je Skupnost protestirala pri podtajniku za kmetijstvo poslancu Gori altu. Očitalo mu je, da se milijarde trošijo v glavnem v furlanski ravnini in nič ali prav malo za hribovite kraje. Taka razdelitev je krivična, saj je bila furlanska pokrajina prišteta med pasivne kraje zato, ker živi glavni del njenega prebivalstva v hribih. Zato bi morala država .prispevek razdeliti v prvi vrsti med Karnijce in Beneške Slovence, da bi v domačih krajih mogli nekaj zares koristnega storiti proti poraznemu izseljevanju. Čudimo se, da niso. podobnega protesta dvignili tuidi’ poslanci in senatorji, za katere so pri zadnjih volitvah glasovali volivci Beneške Slovenije. Zahtevati bi bili m,orali, da se primeren delež omenjenih 15 milijard določi za popolno m a zanemarjeno gospodarstvo Beneške Slovenije. Iz uradnih podatkov izhaja, da je lansko leto zapustilo furlansko pokrajino 25.711 loseb. Pokrajinski urad za izseljence je omo-jgočil, da je šlo v tujino'le 6.854 oseb, 18.139 | j ib je 'Oidil o na lastno pobudo ali po neposrednem. vpoklicu, 918 jih je pa odšlo k svoj- I tem. Največ izseljencev se je nastanilo v ev-' roipskih deželah, zlasti v Belgitj.i, I ranciii, j Nemčiji, Švici in Luksemburški. Okrog 1.500 se jih je naselilo v Južni Ameriki, nekaj manj kot 400 si je izbralo Avstralijo, ne1, a j slo pa jih je odšlo v razne afriške in azijske dežele. Nekateri izmed govornikov so olb proslavi dneva izseljencev tudi omenili, da kroži po prlkrajiin.i vedno manj loneevezeev in brusačev iz Rezije in drugih hribovitih krajev. Čeprav statistični podatki ne povedo, koliko odstotkov odpade na izseljence iiz Beneške Slovenije, vsakdio ve, da j,i žal pritiče največji del tistih, ki morajo s trebuhom za kruhom v mrzli tuji svet. IZ TRČMUNA V Novem listu smo svoj čas poročali, da je bila letos spomladi dograjena cesta iz Ce-pletišč v Trčmun. Zgradila jo je vojaška uprava. Ta cesta pa je sedaj žal v tako slabem stanju, da bo obnjo, če je ne bodo nemudoma posuli in poravnali. Če nastopi zima aili deževje, bo tako trpela, da se spomladi ne bo moglo več voziti po njej. Deževje in sneg j,o bosta vso razrila. Zato hi mora'a naša občin sika uprava takoj poskrbeti za njeno popravo. IZ SV. PETRA SLOVENOV V Šempetru imamo obrtniško šolo in tudi v Beziji je pred rekaj meseci začela delovati v skromnih razmerah nekaka strokovna šola, ki je pa zasebna. V Vidmu imamo zavod za srednjo in mialo industrijo, ki daje poceni 'kredit vsem tistim, ki povečujejo in izboljšujejo svoje obrtniške obrate. A mii v naših dolinah se sploh ne moremo posluževati lega zavoda, ker nimamo za to niti začetnih pogojev, kajti v naši obmejni deželi nimamo skoro nobenega resničnega obrtnika. Zato bi morali posvečati odslej vso pozornost našemu obrtniškemu naraščaju ter poskrbeti, da spravimo tiste fante, ki dovršijo našo obrtniško šolo, k mojstrom v mest«, da kot vajenci izpopolnijo svoje znanje. Dobri obrtnilk i so prav gotovo eden izmed glavnih stebrov zdravega gospodarskega življenja vsakega naroda. Važna je naloga naših očetov in mater, da omogočijo svojini sinovom in hčeram, da se kot samostojni obrtniki ohranijo na domači zemlji. Tako jim ne bo treba odhajali v tujino na debi v rabine rudnike. Naloga sicer ni lahka, a ljubezen in skrb staršev do lastnih otrok premaga vse ovire. IZ REZIJE Šestnajstletni Gelindo Buttolo iz Učje se je pred kratkim ponesrečil v gozdu pri seka nju smrek. Fant je nerodno stopil in zdrknil v prepad. Na srečo ga je pa zadržalo grmovje, 'ker bi se drugače gotovo, ubil. Pri padcu si je hudo poškodoval prsni koš in Kato se ho moral zdraviti v bolnici najmanj 30 dni. Mlademru fantu vsi iz srca želimo, da bi čimprej popolnoma okreval. IZ RAJBLJA Od 15. do 20. decembra bodo pri nas volitve za notranjo rudniško, komisijo. To bodo prve volitve po dolgi in mučni borbi, ki so jo pred nekaj meseci vodili rudniški delavci, da bi dosegli boljše delovne pogoje. Pri volitvah za notranjo komisijo bosta nastopila sindikata CISL in CJGL, vsak s posebno listo. ->V ( r ' V DACHAUSKIH BLOKIH | K.®. | 44 Sergej je zelo polpravil vtis, ki so ga napravili nanne liisli Ukrajinci na »sprejemnem« bloku, in odslej sem tudi nje sodil bolj prizanesljivo. Naroda, ki ima ljudi, kol je bil Sergej, ni mogoče so-diti samo po drhali, pa naj se zdi še lako značilna zanj. Bil je srednje velik, močan, širokopleč fant zdravega, zagorelega obraza s širokimi ličnicami in lepili, rjavih oči. Močni, enakomerni zobje so sc mu belo zableščali, kadar sc je nasmehnil, to pa jo bilo skoro vedno, ker je bil izredno vedrega, optimističnega značaja. Pozabil sem že. kdaj in kako sva sc prvikrat srečala. T,e to vem, da naju je zbližala neka nagonska simpatija, in od tedaj sva bila veliko skupaj. Če je le mogel, je prišel sedel na mojo posteljo, ali pa sem šel sedet jaz na njegovo. Večkrat jc bil zadnji, ki se je na štubakov poziv »Alles zn Meti!« (Vsi v posteljo!) odtrgal od moje postelje in zlezel v svoje nadstropje, od koder mi je še žarel nasproti njegov nasmeh tudi potem, ko je bilo zapovedano strogo molčanje. Rila sva približno enako stara in oba študenta, in kljub temu, da sva zrastla v čisto drugih razmerah, je bilo med nama marsikaj sorodnega in o marsikateri stvari sva podobno sodila. Ze- lo ga je zanimalo, kako je bilo pri nas, razmere na naši slovenski univerzi in sploh v zahodni Evropi; tisto, kar sem mu pripovedoval, je potem primerjal z razmerami v Sovjetski zvezi. On pa mi je pripovedoval o razmerah v domačem sibirskem mestu, o univerzi, o študentovskem življenju, o športu, o sibirski naravi in sibirskih dekletih. V njegovih rjavih očeh je bilo brati globoko domotožje po domovini in po svobodnih sibirskih tajgah, hkrati pa ga je tudi zelo zanimalo vse, kar sem mu pripovedoval o življenju pri nas v Sloveniji in v Evropi. Oba sva bila prepričana, da se bova po vojni, v svetu svobode, ki ne bo poznal več dotedanjih pregrad med narodi in državami — tako sva pač pričakovala v svojem idealizmu mi do neke mere tudi čisto upravičeno — večkrat videla in ostala vedno prijatelja. Bil je letalec v nnski vojski, a so ga zbili in ker je hotel zbežati iz taborišča vojnih n jetnikov, so ga poslallii v Dachau. Sanjaril je o lem. kako bi spet ;pobognil, hkrati pa je bil velik realist in je znal m o jslr-ko izkoristiti vsako priložnost. V tem je bil prišitem Rus. Redno mi je nosil porcije juhe, ki jo je znal »organizirati« po tajnih ruskih vkanailih«, ko pa sem jaiz še v Revier dobili prvi pa/keit < d sv olj c matere, mi ga je pomagal prazniti, in to je zapečatilo riajiino prijateljstvo. Tam v Uevierju sem videl umirati tudi prve ljudi v Dachauu. Umirali so skoraj neopazno. Še sosedje so komaj opazili. Nihče ni TEDENSKI KOLEDARČEK 14. decembra, 15. decembra, 16. decembra, 17. decembra, 18. decembra, 19. decembra, 20. decembra, .nedelja: Spiridion ponedeljek: Konrad lorek: Evzebij, Albina sreda: Lazar četrtek: Gracijan petek: Tea, Urban V. sobota: Evgenij VALUTA — TUJ DENAR Dne 10. decembra si dobil oz. dal za: ameriški dolar 623—627 lir avstrijski šiling 23,60—24 lir 100 dinarjev 72—74 lir 100 francoskih frankov 132—135 lir funt šterling 1725—1750 lir nemško marko 148—149 lir švicarski frank 144—146 lir zlato 706—708 lir napoleon 4850—5050 lir RADIO TRST A Nedelja, 14. decembra, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj . . . Kronika sedmih dni v Trstu; 15.40 Vokalni oktet »Planika«; 17.00 »Ana Bolena« (napisal Mario Vani, prevedel F. Zupan), radijska drama, Igrajo člani RO; 21.00 Narava poje v pesmi: »Tam v zraku pa po snegu zadiši«; 22.10 Koncert tenorista Janeza Lipuščka, pri klavirju Danilo Švara. Ponedeljek, 15. decembra, ob: 11.30 Predavanje: »Razgledna restavracija na vrtiljaku«; 18.00 Radijska univerza: F. Briatico: Industrijska revolucija 19. stol.: »Velcpodjetništvo v Italiji«; 18.10 Brahms: Simfonija št. 4 v E-molu, op. 98; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.30 Sergej Prokofiev: »Zaljubljen v tri oranže«, opera v štirih dej. Orkester in zbor Ljubljanske Opere, vodi Bogo Leskovic. Torek, 16. decembra, ob: 18.00 Z začarane police: Marija Polak: »Štirje modri tovariši«; 18.10 Simfonični koncert Tržaške filharmonije, ki ga dirigira Pierre Monteux; 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 21.00 Obletnica tedna: »Stoletnica rojstva ameriškega predsednika Theodorja Roosevelta«; 22.00 Umetnost in življenje: »Oživljeno zanimanje za cerkveno umetnost«; 22.15 Koncert klarinetista Giorgia Brezigarja in pianista Bruna Bidussija. Sreda, 17. decembra, ob: 11.30 Žena in dom, obzornik za gospodinje; 18.00 Radijska univerza: G. Colonnetti: Pomenki o avtomatizaciji: Avtomatizacija in delavski sindikati; 18.10 Dvorak: Koncert za violino in orkester v A-molu, op. 53; 19.00 Zdrav- stvena oddaja; 21.00 »Sosedov sin«, igra v dveh delih, ki jo je napisal J. Jurčič, za radio priredil M. Javornik. Igrajo elani RO. Četrtek, 18. decembra, ob: 11.30 Predavanje: Čustveno življenje v živalskem svetu: Zvestoba; 18.00 Z začarane police: Zora Bole: »Povest o hvaležnem orlu; 18.10 Bartok: Divertimento za godala; 18.40 Medjimurske narodne pesmi; 19.00 šola in vzgoja: »Evropska šola v krizi« in »Vzgojna posvetovalnica«; 21.00 Charles Chilton: »Potovanje na Mesec«, 7. slika. Igrajo člani RO; 22.00 Iz sodobne književnosti: »Tragedija prvega ruskega Nobelovega nagrajenca Bunina«; 22.15 Koncert tenorista Renata Kodermaca; 22.30 Chopin: štiri impromtuji v izvedbi pianista Nikite Magaloffa. Petek, 19. decembra, ob: 11.30 Življenja in usode: Letošnji Nobelovi nagrajenci za medicino; 18.00 Radijska univerza: I. Artač: Življenje starih Egipčanov: »Domača opravila«; 19.00 Sirimo obzorja: »Mladi državljan«, 14. oddaja; 20.30 Orkester Srečka Dražila; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 22.00 Znanost in tehnika: »Energetsko izkoriščanje smeti«. Sobota, 20. decembra, ob: 11.30 Predavanje: »Božična darila v starih časih«; 15.00 Dolinski tercet; 16.00 Novela tedna: Jens Peter Jacobsen: »Gospa Fons«; 17.00 Velika dela slavnih mojstrov; 18.00 Oddaja za najmlajše: »Starka in sonce«, mladinska zgodba, ki jo je napisal France Ravan. Igrajo člani RO; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 21.00 Nicola Manzari: »Nekdo je ob ograji«, radijska drama — Igrajo člani RO; 22.30 Slavni pianisti. ZENSKI KOTIČEK LEP POGLED Oči — Vsak večer si umijte oči z rožno vodo ali z močnim mlačnim kamilčnim čajem. Ce so zjutraj vaše oči nabrekle, jih pokrijte s koščkom vate, pomočenim v slano vodo, ki jo dobite tako, da prekuhate žlico soli v pol litra vode. Ne podčrtujte oči s črnim svinčnikom, ker to ni lepo; oči se zde starejše, pogled pa utrujen. Veke si le nalahno premažite z mastno kremo. Trepalnice — če želite imeti goste in močnejše trepalnice, si jih vsak večer drgnite s ščetko, namočeno v mešanico, ki jo sestavljajo kavna žlička ruma in tri kavne žličke ricinusovega olja. Zjutraj ščetkajte trepalnice z briljantino, in sicer navzgor, da bodo lepo zaokrožene. Ne uporabljajte debelega sloja črnila za trepalnice, zlasti ne, če ste plavolaska. Bolje je, da pomešate svetlejše barvilo z briljantino. Obrvi — Nikar ne brijte obrvi, sicer bodo izgubile prirodni videz in gostoto. Popravite jih tako, da odstranite dlačice s pinceto. Zjutraj krtači obr- vi v smeri rasti in proti smeri dlačic. To narediš s ščetko, ki je bila pomočena v briljantino. NAŠ RECEPT POTICA IZ BEZGOVEGA CVETJA V skledi stepi eno jajce, ga malo osoli, prideni pest bezgovega cvetja, narahlo zmešaj in otresi v ponev z razgreto mastjo, ki mora biti za prst visoka. Ko se potica od spodaj zarumeni, jo obrni, in ko je še na drugi strani rumena, jo postavi na mizo. KROŽEK SLOVENSKIH IZOBRAŽENCEV V TRSTU vabi na sestanek, ki bo v petek, 19. dec., ob 20.30 v Trstu, ul. Commerciale 5/1. Na sporedu je, predavanje časnikarja Milana Vrša ja »O FILMSKI UMETNOSTI« Krožek slovenskih izobražencev v Trstu in Krožek slovenskih izobražencev v Gorici sporočata, da priredita na zadnji dan leta v okolici Trsta skupno silvestrovanje s pestrim sporedom ter smučanje v Podkorenu blizu Planice. Prijaviti se moraš osebno ali po pošti najkasneje do 21. dec. Za podrobnosti boš zvedel na prihodnjem sestanku ali pa po te-lef. št. 28-770. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE S SODELOVANJEM GLASBENE MATICE V TRSTU V soboto, 13. decembra, ob 21. uri in v nedeljo, 14. decembra, ob 17. uri v Avditoriju v Trstu FRANZ von SUPPE’ BOCCACCIO opereta v treh dejanjih s prologom Prolog, dramaturška predelava in prevod: A. Koren Dirigent: O. Kjuder — Režiser: A. Koren — Korepetitor: E. Ambrozet — Baletni mojster: A. Viles Scenograf: J. Cesar Sodelujeta Baletna šola SNG in pevski zbor »Slavko Škamperle« SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE V TRSTU V sredo, 17. dec., ob 20.30 v kino dvorani v škednju DINO DARDI ZLOČIN IN KAZEN (prosta interpretacija po romanu Dostojevskega) Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477 pred smrtjo 'kričali ali stekal. Navadno je ležal čez glavo pokrit nepremično in sedel le, kadar so prinesli inenažo. Nekateri so še stali pokonci in skrbno drobiili kruh v juho ter dolgo in počasi nosili žlice z dolgiimi, koščenimi roikamii v lista. Drugi so skušali jesti naslonjeni na laket, a ipo nekaj žlicah so odložili počasi in s stresočiimi se rokami porcijo na desko med posteljama in se spet pokrili čez glavo. Navadno je takoj prišel kak Rus in poprosiI. če sme pojesti njihovo iporcijo. Včasih še odgovorili niso. Pojedel jo je kljub temu, če ga niso pregnali sosedje. Le malokomu se je pred smirtljo nekolikoi bledlo, da je začel momljati v svojem jeziku ali klicati kako ime, morda mater, ženo ali dekle, morda tudi svoje otroke; umirali so največ starejši ljudje. Šele ko se dalj časa ni več zganil pod odejo, je kido pogledal podnjo in ugotovil, da je umrl. Šel je po strežnike, ki so ga kmalu odnesli; pokritega z odejo. Pobrali so s postelje prevleke in j,o nanovo prevlekli. Čez nekaj ur je že kdo drug ležal na njej. Taka smrt ni imela na sebi nič dramatičnega in izgubila je tudi vsakršno gro-Totinost. Niitii žalostna ni bila posebno, saj mi bilo nikogar, ki hi bil žaloval za njimi. Nihče jih ni poznal, razen mimogrede; morda ves čas v Revierju niso spregovorili drugega kot nekaj bcised s kalerim od sosedov ali z bolničarjem in zdravnikom. Njihovi domači pa morda nikdar ne bodo zvedeli, kje in kako je umrl njihov dragi. Tako kmalu nihče ni več mislil nanje; če je p omislil kdo na smrt, je ugibal le, kje ho sam tako umrl. Lahko si je bilo predstavljali lastno smrt, saj so bile te taboriščne smrti vse enake, skoraj bi rekel brezosebne, uniformirane, enako kot taboriščno življenje. VIL Tik pred binkošlimi je prišel na blok SS-ovski zdravnik, pregledal vse bolniške liste in določil tiste, ki se morajo1 vrnili v taborišče na delo. Med njimi sva bila tudi -Sergej in jaiz. Nad tem se nisva razburjala, saj nama res nič ni bilo, če odštejemo tisto izmišljeno vročino, ki bi bila morala kaizaitii vsaj na kako tuberkulozno vnetje v pljučih. Vendar nama je bilo žal za prijetni čas v Revierju. Bila je vendarle velika razlika v tem, če; je človek opazoval naleta vanje sneiga a hi otožno- deževje skozi okno, ležeč v čisti postelji, ali pa če je moral gaziti po blatu in cele ure zmrzovati na tnraizu ali pa se močiti v dežju. Tako sem se vračal na »blok« s precej neprijetnimi čustvi, obenem pa bi' bil vendar rad spet srečali tovariše iz transporta. Razen tega sem zvedel od Korzike in Li-Icika še za razne druge znance in prijatelje, ki s-O' bilii tudi V taborišču. Rad hi jih bil videl in se kaj pomenil z njimi. Na hinikoštno soboto po kosilu so nas poklicali, nas spet preobleki i v slikovite uniforme bivše italijanske kraljevske vojske (tokrat sem dobil jeklenosivo polletno uniformo, ali bolje rečeno saitn-o jopič z običajnima črkama K. L. na hrbtu, ker hlače so biile spel ko-privnatoizelene in od kolen doli stisnjene kot gamaše), na« postavili v vrsto in odkorakali smo pod vodstvom nekega bolniškega pisarja po -taboriščni cesti med bloki. Pri vsakem, bloku smo se ustavili in pisar je prebral iz listka številke tistih, ki so bili določeni za ta blok, in jih izročil blokovskim pisarjem, ki so predeli »pošiljko« in podpisali »prejem,«. Nato smo šli naprej. ( Dalje)