PRIMORSKI DNEVNIK
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE Z A SLOVENSKO PRIMORJE
Leto 2. štev. 191 - Cena 3.- lire
TRST, sobota 12. januarja, 1946
Uredništvo in uprava, Piazza Goldoni it. 1 - L Tel. St. 93806,93807, 93808. Rokopisi ae ne vračajo
ZGRADITEV IN UTRDITEV SVETOVNEGA MIRU
Druga plenarna seja skupščine Združenih narodov
skupščine Spaaka
Izvajanja predsednika
Idndon, 11, - Unlpress — Danes °*> pol enajstih predpoldne ae je Pričela druga plenarna seja glavne »ItupAčine Združenih narodov. Predsednik Paul Henri Spaak je tek°J Pričel s svojim otvoritvenim Sovorom.
^rodeednik glavne skupščine ^druicnih narodov Spaak je danes otvoril drugo plenarno sejo s pozl-Voin 51 delegacijam, naj podrede ■''oje posebne Interese splošnim Inlesom vseh.
Rjavil je, da sprejema predseduj^0 in pozval narode, naj se z do-' Wro in z dobro voljo udeležuje-Mepanja v skupščini.
■* ozirom na včerajšnje volitve Predsednika se Je oddolžil druge-miu kandidatu Trygve Lie-u, norveškemu zunanjemu ministru.
Končno se Je oddolžil pokojnemu Predsedniku Rooseveltu. Dejal je: 9 W hotel pričeti dela prvega ne da bi se zlasti oddol-*nl izmed delegatk, ki nosi naj-8 avnejše in častivredno ime. Smrt Predsednika Roosevelta Je bila ne-
popravljiva izguba in težak udarec.*
Opomnil je na razlike v mnenju v San Franciscu glede pravice velesil do izvrševanja svojih odgovornosti.
Nadalje je dejal delegatom, da morajo vladati v skupščini preprosta pravila za postopek, da pa morajo biti vse diskusije popolne in dostojne. Dejal je: «Ce je sklep enkrat sprejet, ga mora vsakdo odkritosrčno sprejeti.*
Poudaril je potrebo ustvaritve .mednarodnega duha*, kajti pomanjkanje tega duha med dvema svetovnima vojnoma je povzročilo neuspeh Društva narodov. »Ce bomo ustvarili tak duh, če bomo spoštovali zaupanje in dobro voljo, bomo uspeli. Sprejeti moramo sistem San Francisca, ki vzpostavlja vodilno vlogo velikih sil.*
Po govoru predsenika Spaaka se je glavna skupščina Združenih narodov, danes predpoldne ukvarjala s številnimi vprašanji procedure, ki jih še ni dokončno rešila.
Govor vodje jugoslovanske delegacije, ministra Kardelja
Slo je mnogo intervencij, med ■terlmi je treba omeniti jugoslovanskega kandidata Kardelja, ki J8 Povzel besedo za Noelom Ba-*rjea. Kardelj je izrazil popolno ■°8lnsje jugoslovanske delegacije s Medlogom o proceduri, ki ga je Pr«dložil Manuilskl in ki je bil na kasnejših volitvah »prejet. Predlo-1 je, naj bodo kandidature prej« °bja.vljene, da bi delegati mogli po-PreJ zbrati vse podatke o posa-me*nlh kandidatih, preden pridejo na glasovanje.
Kardelj j0 dejal, da vidi v tem Postopku sredstvo za povečevanje
fiodsedbojcega zaupanja med delegatu
Nato J» Manuilskl izjavil, da tu-on soglaša ■ S pankom ln Bauerjem.
Spaak je nato zopet prevzel be-8edo in zaprosil skupščino, naj se
di
drži predloženih pravil in izročil svoje predloge odgovarjajočemu odboru oziroma odboru za juridična vprašanja. Z 29 glasovi proti 18 in 4 obstlnencami je bil sprejet predlog kubanskega delegata, naj bo odboru za Juridična vprašanja poverjeno, naj predloži v tednu dni skupščini poročilo o pravilniku njenega delovanja.
Po sprejetju kubanskega predloga Je skupščina izvolila komisijo za verifikacijo polnomočij. Bela Rusija, Kitajska, Francija, Haiti, Danska, Paragvaj, Filipini, Saudit-ska Arabija in Turčija imajo po enega predsednika v tej komisiji, ki Ji predseduje danski delegat.
Ukrajinski delegat Manuilskl Je bil izvoljen za predsednika varnostnega odbora. Izvolitev se je izvršila z aklamacijo.
Ker je bilo že prepozno, Je danes
predpoldne odpadlo vprašanje statuta posameznih komisij.
Sestava glavnih odborov, kot so jo predložile glavne velesile, SZ, Britanija, ZDA in Kitajska ter Francija, je bila sprejeta brez opozicije.
Predsedniki šestih odborov bodo zasedali s predsednikom skupščine Spaakom in s sedmimi podpredsedniki (poleg potih velesil Venezuela in Južna Afrika) ter vodili delo skupščine.
Harriman v Londonu
London, 11. - AFP — Avcrell Harriman, ameriški veleposlanik v Moskvi, je danes ob 13 uri prispel v London.
Vsllka Britanija za Čimprejšnjo mirovno pogodbo z Italijo
London, 11. - VZN. — Uradno eo danes poročali iz Londona, da je britanska vlada zahtevala od vlad Združenih ameriških držav, Sovjetske zveze in Francije, da pričnejo takoj z delom za mirovno pogodbo z Italijo.
Velika Britanija je mnenja, da se ne sme odlašati in upa, da bo mirovna pogodba pripravljena za podpis, ko se bodo sestali zunanji ministri meseca maja v Parizu, kakor predideva moskovska konferenca.
AmerlSkl odgovor na Italijansko noto
Waehlngton, 11. — Ameriški zunanji minister je danes naznanil, da je dobil Italijansko noto, v kateri zahtevajo pojasnilo glede razlike med potsdamsko izjavo in mo-slovskim poročilom, v kolikor se tiče Italije. Ameriška vlada je odgovorila, da po ameriškem mnenju moskovsko poročilo ni nasprotno potsdamski izjavi, ki odreja, da Je treba mirovno pogodbo z Italijo vzeti najprej vpoštev.
Zaradi okrepitve miru je treba razkriti intrige reakcije
Moskva, 10. Tass. — Levinov komentar na moskovskem radiu: Danes je bilo otvorjeno v Ix>n-Jonu prvo zasedanje glavne skupita« organizacije Združenih narodov. Ta veliki dogodek označuje zadetek leta 1946., ki bo moralo biti kto miroljubne obnove ter leto utr-®tve zmage na zapadu in vzhodu. Narodi VBega »veta, ki ljubijo mir, hočejo, da bi so ponovila napake in a*ffreče nove vojne. Njihov pogled * seveda obrnjen z zaupanjem in r° v novo modnarodno varnostno organizacijo. Položaj v letu 1946. J9 Precej drugačen, kot Je bil po svetovni vojni. Narodi imajo Sotovo izkušnjo pri ustvaritvi
0r«ani;
,Za-cije za mir, ki so si jo pri-Po prvi svetovni vojni ter da bi se ponovile žalostne
dobili nočejo,
Va '180(^he napake preteklosti. Nosil ni6<lnftro<lna organizacija varno-1 ob#*ga svobodoljubne narode.
*°treba medsebojnega zaupanja
. 51 narodov, ki »o ratificirali llstl-SdruSenih narodov, sodeluje na 1 Prvem zasedanju. Društvo na. ov žalostnega spomina, ki je ^horbalo Sovjetsko zvezo, je ho-ru°h>°*taVitl reilm povojnega ml-rev- Sovjetske zvezo in proti ZDa Ta na^rt J* propadel. Tudi A niso sodelovale z Društvom rodov, sedaj pa so bile ZDA ena fi Prvimi volesllaml, ki je ratl-N«ralR "htino Združenih narodov.
Konferenci v San Franciscu
h*ko leto, je bilo storjeno mnogo, 118 bi imela organizacija med-
d»
®rodne varnosti napak, kot Dru-
lv° narodov.
gam"6^ lon<ionsklm zasedanjem o^ Združenih narodov se Je * htoskovska konferenca treh •hh istrov, ki Je pomenila tv * ®k pri sodelovanju med tre-V<i	*®r dokaz, da Je moi-
u°vatl na širokem temelju ne. e‘ ^neKs zaupanja. Ni nobe. Zdr^. Votha, da ima organizacija i*Ve(,fenib narodov vse pogoje za to ^ učinkovitega dela in bo za-ni ln morala postati temelj-'htdn*1'*11 mlru' N*k*terl smatrajo kot D&r°dn° organizacijo varnosti kozv»re(1'topnjo “ ustanovitev ta-ki bi *a »vetovnega parlamenta, rod0 ft'0rai blu izbran od vseh na. fle'stl n®Posrcdno ln bi moral lz-»Uve, *Vetovn« zakone ter omejiti prl<!ri0*t držav, itd.
®il 1)<**danjih prilikah so take mi-*JlVa "am° utopija, pač pa škod-reakcionarna utopija. Te
misli so neposredno nadaljevanje misli o svetovni federaciji, evropski federaciji in drugih podobnih ničenih načrtih, ki bi omogočili gotovim silam ali skupinam sil, da bi upravljale svet.
Temeljno načelo -zavarovanje miru
Organizacija Združenih narodov ni neka predhodnica, pač pa učinkovita organizacija, ki mora biti izkoriščena v korist miru. Da bi mogla organizacija Združenih narodov izvršiti svoj namen, si moramo predvsem predočlti, da je temeljno načelo te organizacije zavarovati mir proti vsaki novi napadalni vojni.
Vendar pa se v mnogih komentarjih o londonski skupščini zelo malo govori o tej nalogi. Izkustva so pokazala, da skuša agresija v tem času storiti vse, da bi sprožila novo vojno. Organizacija bo morala že vnaprej preprečiti nevarnost, ki grozi miru. Da bi mogla biti organizacija Združenih narodov učinkovito sredstvo za zagotovitev varnosti narodov, bo morala delovati v skladu b temeljnim načelom svojega pravilnika: načelom enoglasnosti in sporazuma med zavezniškimi velesilami. Kakršno koli nasprotje med to organizacijo ali med drugimi mednarodnimi silami in tremi velesilami, kakor tudi vsak poizkus v tem oziru, bi bil zelo Škodljiv. Organizacija Združenih narodov bo učinkovita samo v pri-
meru, če bo njeno delovanj« osnovano na sodelovanju med velesilami. Ni nlkako naključje, da usmerjajo sovražniki miru svoje napore proti načelu enoglasnosti med zavezniškimi velesilami. Oni kričijo proti diktaturi treh, proti diktaturi dveh ali proti diktaturi ene. Zahtevajo ukinitev pravice veta. Postavljajo se hinavsko za branitelje načela večine. Na ta način hočejo spremeniti organizacijo Združenih narodov v torišče medsebojnih sporov, v orodje ene ali druge sile ali skupine sil. Tako hočejo razbiti temelje, na katerih je bila zgrajena nova mednarodna varnostna organizacija. Prirodno Je, da na ta način te osebe razdirajo organizacijo Združenih narodov. Te osebe odkrito zagovarjajo povratek na politiko sile. Naklonjene so mrzličnemu tekmovanju oboroževanja ter postavljajo na dnevni red debato o atomski bombi.
Mi pa mislimo, da je za okrepitev mednarodnega miru potrebno razkriti intrige reakcionarnih krogov. P:vo zasedanje generalne
narodov, ki Je bila ustanovljena z
namenom zavarovanja miru.
Hubbard govori o ameriški obrambni črti, ki se vsakokrat, ko Hubberd odpre svoja usta, nekoliko razširi. Najraje .bi tnsnda vidri, da bi »e razprostrla preko vsega sveta in zadušila vse drugo. Hub; bard ni dovolj pošten, da bi povedal, kako Amerika mešetari, da bi dobila letalske bazo na Groenlandu.
Toda ameriški uradni predstavniki ne smatrajo dokumenta o vrnitvi Groenlajnda Danski, ki ga ja podpisal ameriški zunanji minister Hull, kot kos papirja.
Pošteni ljudje, ki žele kupiti lastnino druge osebe, vprašajo po navadi njenega lastnika, ali Jo želi prodati, in šele nato barantajo o ceni. So pa ose-be, kli vtaknejo v
žep, kar si za žele, ne da hi kogar koli vprašale, prav kot je to storil Hitler v Evropi... Kako bi torej bilo, ko bi mi tudi take ljudi imenovali naciste?*
proti
■ svobodoljubnim narodom
Batavija, 10. Tasa — Na otoku
Javi nadaljujejo angleške čete svoj boj z Indonezijci. V bojih sodelujejo oklopniki in pehota. Po vesteh iz New Torka so se japonske čete pod zavezniškim poveljstvom izkrcalo na scvero-vzhodnem delu Sumatre, da bi se udeležile operacij proti Indonezijcem. Pri izkrcanju so naleteli Japonci na silen odpor Indonezijcev.
Vatikan dosledno podpira reakcionarne stranke in viade
„Ko so goreli peklenski plameni buclisnwaldsklh ln dachau-skiti krematorijev, papež niti z besedo ni nastopil v obrambo nedolžnih žrtev"
Moskva, 11. - Tass —■ »Pravda*
objavlja članek Borisova pod naslovom: »Božična poslanica papeža Pija XH», ki pravi:
»Na božički večer se je papež obrnil na svojo kongregacijo z dvema poslanicama. 24. decembra, po svoji tradicionalni pridigi, se Je s posebno poslanico obrnil na Ame-rikance.
V tej drugi poslanici Je papež presenetil vsa ln prekoračil vse meje. Ob koncu preteklega lota je Pij XII. spoznal, da »svet globoko trpi zaradi tiranskih totalitarnih držav, ki so ga v teh strašnih letih vsega preplavile s krvjo*, in silovito napada »totalitarizem*.
Toda ali ni prav v preteklem letu totalitarizem, kot včasl imenujemo fašizem, pretrpel strahovit polom? Po fašistični Italiji so bili tudi hitlerjevska Nemčija in samurajska Japonska zrušeni v prah. Papežev goreči poziv, naj s« konča prevlada totalitarnih sil, zveni danes kot anahronizem. To tem bolj, ker se ne spominjamo nobenega podobnega papeževega poziva proti totalitarizmu v t preteklosti, in zaradi tega njegove zadnje poslanice ni mogoče zamenjati s katero koli prejšnjo.
Morda se je papež končno odločil, da tudi on nastopi proti fašističnim preostankom, kot sta Franco in Salazar. Toda splošno znano Je, da prav te, in zlasti Franca, Vatikan z vso silo podpira.
Papež želi vsiliti ime totalitarizma, ki ga sovražijo široke množice, prav nasprotnim silam demokracije.
Novinar Federici, eden izmed vatikanskih literarnih agentov, je posvetil papeževi božični poslanici članek pod naslovom: »Rim in Moskva*.
Federlo poskuša razlagati papeževo izjave in Izblebeta, da je papež ra božični večer uporabil vatikanski radio za napad na naj-doslednejče borce proti fašizmu v vseh njegovih oblikah ln manifestacijah. V posebni poslanici Ame-rlkancem, ki jo je razširil new-yor»kl nadškof Spielmann in ki so jo objavili ameriški listi, govori Pij XII z največjo odkritosrčno-
skupččlne organizacije Združenih I stjo, da zanika ln obsoja najrazllč-narodov je bilo otvorjeno v povolj- J nejše oblike »manclstičnega socia-nih okoliščinah. Obstojijo vsi po- liznia*.
goji, da bo skupščina rešila uspeš- Omembe vredno je, da papež Pij no vse naloge, ki si jih je nadela. XII. v nobeni svojih poslanic nl-Nl nobenega dvoma, da bo Sovjet-' it0li ni obsodil Hitlerja ali Musso-
ska zveza storila v svoje strani vse, da bo organizacija Združenih narodov učinkovita. Sovjetska zveza Je bila in bo čvrst branik obramb« miru in varnosti narodov.
Ameriško oHromimo črlo In Koleni
Copanhagen 11. Tass. — List »Morgen bladet* piše:
»Danska revija »DtmJske Tiden-ge», Id izhaja v ZDA, Je objavila kratko vsebino članka ameriškega častnika Charlesa Hubbanda v »CoOliers Magazine* ki zahteve, naj ZDA kupijo Groenlend. Ob pričetku svojega članka poudarja Hubbard veliko važnost Grot-nlan-da kot meteorološke postaje.
Hubbard pravi: »Dojstvo, da pripada. Grocnland mali državi, izgubljen v zemljentsneiu kaoeu Evrope je bolj slučajno, kot logično. Kaj bi bilo, ko bi mi na primer ponudili Danski 50 milijonov dolarjev? Ce gre za Groenland, n« smemo biti skopuhi*.
Nato navoja Hubbard Jtevlkne nevarnosti, ki bi metale za Ameriko, de bi kok aovrožuUt
Groenlend. Zaradi svojega zemljepisnega položaja lahko igra Danska važno vlogo v razvoju ameriških mednarodnih letalskih preg. Gioenland leži na zračni črti s kora na pol poti med središčem Amerike in novimi industrijskimi središči v vzhodni Rusiji.
»ruden občutek nas obhaja*, pravi »Domlske Tidengc*, če govori vojak s tako velikim interesom o-poteh do Rusije. Zakaj ravno do Rusije? Morda zakriva to namene za poslabšanje odnošajev med A-meriko in Rusijo?*
Hubbard je nevarna osebe, eden izmed tistih agresivnih Amerikan-cev, ki lahko takoj, ko se znajde na svoji poti, prinesejo vsemu »vetu veliko nesrečo. Popolnoma nezna-a& mu jo argantadja Združenih
linija, niti fašističnih morilcev in vojnih hujskačev. Ožigosal pa Je vse tiste, ki so premagali fašistične države in njihov »Novi red*.
Ni torej čuda, da poziva papeževa božična poslanica k milemu ravnanju z zaprtimi Hitlerjeve! in vojnimi zločinci. Pij XII. izraža željo, naj se ne le vojni ujetniki, temveč tudi «poli‘t.ičnl Jetniki* čim prej vrnejo k svojemu »normalnemu predvojnemu delu*. Beseda politični Jetniki se očividno nanaša na glavne vojne zločince, ki so sedaj na zatožni klopi nUrnberčkc-ga procesa, ki do golega razkriva vos prepad grozotnih fašističnih zločinov! Spomniti se je treba, da Pij XII. v svoji božični poslanici iz leta 1941, ko »o goreli peklenski plameni v buchenwaldsk!h ln da-chnusklh krematorijih, ni niti z besedo nastopil v obrambo nedolžnih Jetnikov hitlerjevskih taboriič smrti, niti ni načel besedice obsodbe za takrat proovitajočl fašizem. V, tem času si Je papež izbral za glavni cilj svojih napadov demokracijo.
Sodelovanje Vatikana s fašizmom sega daleč v predvokio dobo. Sodelovanje s Italija rtakUa fa-
šizmom Je spravilo Vatikan v tesen objem z nemčkim fašizmom.
Leemann, urednik ameriškega lista »Spreobrnjeni katoličan*, piše v svoji brošuri pod naslovom Vatikanska politika v drugi svetovni vojni: »V zadnjih stoletjih je pa-peJka politika temeljila na prepričanju, da je močna militaristična Nemčija potrebna za zavarovanj« nadvlade katoliške cerkve,*
Med svetovno vojno so dostojanstveniki katoliške cerkve v Nemčiji ponovno zatrjevali Hitlerju svojo lojalnost. Med vojno Je Vatikan mešetaril za mir med fašističnimi napadalci in zahodnimi velesilami. Kovači teh načrtom so stalno iskali ' kompromisov na škodo SZ.
Podpora Vatikana reakcionarne}. Sim skupinam, strankam |n vladam vsepovtodi — to Je neizpodbitno dejstvo. In to potrjuje še enkrat božična poslanica papeže Pija XII,
Albanska ustavna skupščina je proglasila republiko
Britanska radijska služba sporoča, da je radijska postaja v Tirani naznanilo, da je albanska ustavna skupščina danes proglasila republiko.
Nurnberškl proces
Niimberg, 11. Unilpress. — Ameriški tožilec Bryson je dene« pričel nizati dokaze o zločinskem pooto panju Schachta, bivšega nemškega gospodarskega ministra. Po izvajanjih Brysona jc Schacht namerne ln zavestno podpiral nacistične prl-prave za agresijo. Navedel je Schachtove napade na voronillsk! mir to njegove zahteve po kolonijah, poljskem koridorju ln Gornji SlCElji. V marcu 1939 je govoril ne Dunaju, proolavljal Ansohlus« ter prenovljeno nemško vojsko.
Bryson je poudaril, da »e je Schacht v maju 1936. udeležil zborovanja, na katerem je poročal Go ring: »O vseh ukrepih je treba premišljevati s stališča, za jamčenja uspešne vojne*. Pozneje je postal predsednik Rcichflbanke ter minister brez listnice, kar je bilo samo posledice spora z Goringom glede načina postopanja, ne pa glede potrebe oboroževanja. »Nesmisel bi bilo trditi, da dokazuje Schechtov padec nesoglašanje z načrti o oboroženem napadu*, Je dejal Bryson
Predsednik bolgarske vlade zapustil Moskvo
Moskva, 11. Tass. — Dne 10. Ja ouarja so odpotovali iz Moskve predsednik bolgarskega ministrskega sveta Kimon Georgi J e v, zunanji minister Petko Stainov to minister za notranje zadeve Anton Jugov.
Na osrednjem letališču »o B* po-slovili od njih podpredsednik Sveta ljudskih komisarjev to ljudski komisar za zunanje zadeve ZSSR Molotov, namestnik ljudskega komi sarjii za zunanje zadeve ZSSR De-kauozov, podpredsednik moskovskega sovjeta Jasnov, ravnatelj od. delka za albanske dežele ljudskega komisariata za zunanje zadeve ZSSR Lavrtščev, komandant mesta Moskve, Slrvllov, Jugoslovanski veleposlanik Popovič in drugi.
Med slovesom Je bila post rojene na ietališču častna četa in odigrali so narodni himni Bolgarije in ZSSR.
Letališče je bilo okrašeno z bolgarskimi to sovjetskimi zastavami.
Mlati ahisha i Moskvi ramseljiiiejo 4 bolgarski in logoslovanske narode
Sofija, 11. Tanjug — Bolgarski ministrski predsednik Kimon Georgijev je izjavil Tanjugovemu dopisniku: »Naš obisk v prestolnici bratske SZ nas je navdal z radostjo, ki jo č-uti vsakdo, kdor obiskuje to prelepo mesto in prihaja iz slovanske dežele.
Razpravljali »mo o vseh političnih in gospodarskih problemih z glavnimi voditelji ZSSR, Prišli smo do popolnega sporazuma o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe naJi deželi, da okrepimo politične domovinske fronte ln zmage na mednarodnih volitvah.
Prav tako smo razpravljali o vprašanju sodelovanja dveh opozicijskih predstavnikov v sedanji vladi, v skladu s sklopom moskovske konference. Lahko rečem, da je to sodelovanje v vladi odvisno samo od dobre volje opozicije, Ce gledamo na -položaj realistično, ne bo nobene ovire za pravilno rešitev tega vprašanja.
Upam, da bo opozicija Imela moir.oot slišati avtoritativno razlago o moskovskem sporazumu glede Bolgarije in bo v tej zvezi »prejela edini praktično možni sklep glede na končno ureditev mednarodnega položaja Bolgarije. To bo dalo Bolgariji možnost do lojalne izpolnitve obveznosti do Treh velikih zmagovitih veleeil.*
Zunanji minister petko Stajnov Je dejal med drugim:	»Ta naš
obisk voditeljev bratske ZSSR Je za nas velike važnosti, kajti dobili
Prvi pogoj, ki ga je maršal Tito postavil ta zboljšanje odnošajev med Jugoslavijo in Italijo je, da Italija prizna, da je bila Jugoslavija irtev osvajalnega napadla Italije, M je Jugoslaviji prizadejal o-gromne trt ve in .4 kodo.
Kako globoko se je fašistična miselnost zagrizla v italijansko jaimo iivljenje, in kako hudo je današnji Italiji priznati ta nesporna dejstva, nm kote članek, priobčen 3. januarja o milanskem listu eOsservatore» pod naslovom «Afi in Jugoslavija», ki skuša eobjektivno in jasno» odgovoriti na vprašanje odnosov med Jugoslavijo in Italijo.
tlz vojaških in političnih nujnosti vojne, ki sta jo podvteli Nemčija in Italija, je prišlo do vdora in okupaoije Jugoslavije; ocenjevati nujnost pomeni, presojati samo vojno, kar pa presega naš okvire. . To naj h* hi*,
smo veliko podporo naše politike in upamo, da bo to kmalu rodilo sadove*.
Notranji minister Anton Jugov je dejal med drugim: »Popolnoma smo zadovoljni z razgovori, ki »mo jih imeli v Moskvi z voditelji ZSSR. Upamo, da bodo rezultati tega obiska razveselili bolgarski narod ln tudi bratske Jugoslovanske narode.*
Biy$l četnlškl komandant na Primorskem Izročen jugoslovanskim oblastem
Zavezniške vojaške oblasti so 6. Januarja izročile jugoslovanskim oblastem vojnega zločinca Ko*to Mušickega. ki jo bil general v Ne-dičevl vojski. Po osvoboditvi Beograda je Mušickl zbežal in ustano. vil svoj štab v Postojni. Zločinsko divjanje čet niškega korpusa Je primorskemu ljudstvu dobro znano. Komandant tega korpusa general Mušickl, ki nosi polno odgovornost za početje svojih vojakov, bo sedaj dobil zasluženo kazen.
OrSkl poslanik prispel v Beograd
Beograd, 11. - Tanjug — Danes ob 13 url je prispel na zemunsko letališče z letalom iz Aten novi grški poolanik v Jugoslaviji Aleksander Goljetos v spremstvu tajnika poslaništva Dimitrije Cabrlsa. Poslanika je sprejel Pavle Beljan-skl, šef protokola ministrstva zunanjih zadev.
Krvava Jusiica
Zločinsko delovanje italijanskega vojaškega tribunala v Ljubljani
Kompetence italijanskega vojaškega sodišča v Ljubljani so se povečale tudi z raznimi uredbami visokega komisarja »a ljubljansko pokrajino. Te uredbe »e tičejo potrošnje življenjskih potrebščlai, klanja živine, obskrbe z drvmi, železom, kretanja prebivalstva, rabe koks in drugih prometnih sredstev, zatemnitve itd. Kakor je videti ne prvi pogled, so to naredbe čisto upravno političnega značaja in bi se njih izvršitev smelo edinole poveriti notranje političnim pravnim oblastem. Ravno zaradi že spredaj poudarjen-;ga glavnega smotra tega sodišča pa so prenesene v sodni delokrog visokem komisarju za ljubljansko pokrajino kompetence čisto upravnega značaja.
Razpolagamo z n-epobitnlmi dokazi za resničnost teh navedb Saj smo v stanu podatke črpati iz arhiva italijanskega vojaškega tribunala z vsemi registri za tekoče zadeve in izvršbe, kakor tudi iz originalnega. poročila glavnega vrhovnega tožilca (Proč ura tore regente del Re) pri tem sodišču Moclsa Enrica, ki je podal ob pmneatitvi v Torto, kar vse ostalo v celoti ohranjeno.
Omenjeno poročilo Maclsa Enrica se nanaša na delovanje vojaškega sodišča za razdobje od 19. novembra 1941. do 20. avgusta 1943. Po tem poročilu je bilo v omenjenem razdobju uvedenih 8.405 procesov proti 12.574 obdolžencem, med njimi 1150 vojakov. Vsi ostali so bili civilisti in Slovenci.
V istem času je bilo končanih 7036 procesov proti 8.140 obtožencem. Na teh procesih j« bilo izročenih 84 smrtnih obsodb in 484 obsodb na dosmrtno ječo.
Po delovodniku Italijanskega vojaškega eodliča v Ljubljani je število procesov od 20. avgusta 1943. do 8. septembra 1943. naraslo od 8.406 na 8737 procesov in se Je tudi številčno stanje obdolžencev vzvišalo za 612, torej na 13.186 obdolžencev.
V letih 1941 do 1943. Je bilo po registru tega tribunala v vojaških zaporih 4.451, oseb, ki to bile ali obsojene, ali pa puščene iz zaporo. Vse te osebe so preatale v preiskovalnih zaporih in bile obsojene na vsega skupaj 25.596 let in 16 dni zapora, neračunajoč pri tem preiskovalni zapor vseh tistih, ki »o bili ob»ojoni na smrt.
V samem preiskovalnem zaporu j« bilo 1.813 oseb, ki so tu prebile vsega skupaj 137 let ali pa vsak poedinec približno 27 dni, nakar je bil izpuščen ali pa odpeljan v internacijo.
Zaporno kazen so obsojenci prestajali izključno izven Slovenji«, v zaporih notranje Italije.
Teroristični namen sojenja italijanskega vojaškega tribunala sledi tudi iz dejstva, da je to sodišče uprizarjalo masovne proces«. Tako Ja bilo procesu 25. februarja 1942. 69 obtožencev, 19. marca 1942. 82 obtožencev, 19. Julja 1943. 46 obtožencev, 27 julija 1943. 19. obtožencev, 30. julija 1943. — Lipovšek to tovariši — 54 obtožencev, 30. julije 1943. 16 obtožencev, 24. februarja 1943. 21 obtožencev, 11. 8. 1948. 72 obtožencev, 13. 5. 1943. 63 obtožencev.
Iz večine »odb je razvidno, da so obtožence dolžili pripadnosti prevratni združbi, izvrševanja prevratne propagande, sodelovanja v oboroženih tolpah ln napadih na vojake in vojaške objekta, vse v smislu ducejevega razglasa.
Kot člane prevratne družbe ta propagandiste so obdolžiti pa tudi obsodili brez izjeme somišljenike osvobodilnega pokrsta, dočim K kot prlpednike oboroženih tolp in napadalce na vojaštvo obdolžili vse aktivne borce za svobodo slovenskega naroda, to Je partizane, čeprav JLm je po mednarodnem pravu in priznanju zaveznikov, ki Je bilo ;avno razglašeno pripadal značaj bojujoče se redne vojske.
Kot primer fašistične sodbe — teh ln takih Je ogromno število — navajamo smrtno obsodbo, izrečeno nad Tomšičem Antonom, ki je bli obsojen na smrt zaredi pripadnosti prevratni združbi in zaredi prevratne propagand«, dočrtm so bili ostali njegovi tovariši obsojeni na visoke zaporne kazni. Ravno iz te sodbe sledi očita tendenca iztrebiti Slovence In uničiti vse, ki »o drugačnega mišljenja, zlesti vodilne intelektualce.
Posoben primer krutosti ta krvoločnosti italijanskih sodnikov je sodba z dne 25. februarja 1942. — Krašovec ta tovariši — takoevani »prfterski proces*. Od 69 obtožencev je bilo na tem procesa 28 obsojenih na smrt, vsi ostali pa z malimi izjemami na dosmrtno ječo ali na visoke zaporne kazni. Ta proces je bU tipično terorističnega značaja, ta primer macchiavellstlčne just.tce. Vseh. 68 obtožencev (c malo izjemo Je bilo obsojenih brez sleherne stvarne podlage ta kljub dokazanemu alibiju samo ne temelju priznanj, ki to Jih izsilili od njih z mučenjem ln obljubami med policijsko preiskavo ta so bil« pozneje pri sodci preiskavi ta na Javni razpravi kot o za 11 jena preklicana. Lleh-tenbergovi, kot ovaduhi v procesu, ao bili le formalno to na vid«® obtoženi, ta s tem le zaščiteni po Italijanih.
Nepravičnost to krutost sodbe v preserskem procesu* nam s vso Jasnostjo osvetljuje izjav« bivšega ravnatelja Jotnlšnice za časa italijanske okupacij«, ki mu je glavni obtoženec Miklavič povedel, da Je v česu, ko »e Je senat vojaškega sodišča posvetoval, prišel k njemu iz posvetovalnice oficir, ki ga Je pozval, naj on to še tri j« ali štirje njegovi tovariši prbmajo, da »o bili udeleženi pri napadu na preserski most, ker bodo v tem prhnem le Miklavič to še trije ali štirje obsojeni na smrt. C« pa tega ne bi priznali, bo mnogo smrtnih obsodb Miklavič, in ostali obtoženci, niso tega priznali. In zato Je bilo toliko smrtnih obsodb.
Zločinski postopek italijansko fašističnega vojaškega sodišča r Ljubljeni jasno sledi le dejstva, da to sodišče po kapitulaciji Italije, vkljub določbam kapitulacije, ni izpustilo na prosto političnih zapornikov iz svojih ječ v Ljubljani, temveč Jih hlapčevsko izročilo Nemcem ta nemškemu gestapu. MoreHkoga od teh kot npr. Kuharja 1» vra. Tabornika to druge »o potem Nemci odpeljali v Internacijo v Nemčijo. Teh zapornikov je bilo 261 moških in 88 žensk vsega skupaj.
V vseh obsodbah je bilo Izrečeno tudi, da so obsojenci dobtal povrniti stroške sodnega postopka, kakor tudi voe stroške vzdrževanja v zaporih. Kaj to pomeni pri obsodbah na »kupno trajanj« 26.596 let ln 16 dni za okupirano slovensko ozemlje, ki Jc štelo nekaj čez 300.000 ljudi ni treba posebej dokazovati ln razlagati. Vsakdo bo razumel, da bi to pomenilo popolno gospodarsko uničenje Slovenije.
Vsi člani vojaškega tribunala italijanske vojske v Ljubljani, »o kat vojni zločinci v smlshi haašklh konvenčij Iz 1. 1907 odgovorni kot pomočniki oziroma kot izvajalci sistematičnega terorja, ubojev th pokolje ter kot uzurpatorji suverenih pravic za časa vojne okupacija Zahtevah bomo od zaveznikov' njihovo ekstradlcljo, d« bodo odgovarjali pred našim ljudstvom za zločinstva, ki so Jih nad njim izvršila.
KRATKE VESTI
Tdbris. Narodna vlada Iranskega Azerbajdžana je sklenila, odpreti v mesecu marcu univerzo v Tabrisu. To bo prva uriverza v zgodovini iranskega Azerbajdžana. Imela bo medicinsko, poljedeljsko in peda goško fakulteto.
.Rim. List »Momente* poroča, da Je milanska policija aretirala člana podtalne fašistične tolpe, kil Jo je vodil duhovnik Blondtoo. Prav tako Je tudi zaplenila velike količine orožja.
Varim«; V Lublinu Je bil postavljen spomenik Junaškim častnikom to vojakom Rdeče armade, ki
FAŠISTIČNI OKVIR
ugotovitev, jasno je, da s tako objektivnostjo ne pridemo daleč. Ce sprejmemo kot izhodišče trditev, da zooenjes'anje vojne same presega naš okvir*, ko gre vendar predvsem za to, da se zavzame odločno stališče do fašistične osvajalne vojne, potem je vse ostala samo ob sebi umevno zvojaška in politična nujnost*. Ce Italiji to ni všeč, je samo »ato, ker je njen okvir* ie vedno dosledno fašističen, ki a majhnimi častnimi izjemami daje ton vsemu italijanskemu tisku. Ves italijanski tisk torej noče ocenjevati fašistične roparske vojne, ker to presega njegov okvir. Vzamemo
piseo članka vse, kar je italijanska vojska počenjala v Jugoslaviji. Razkosali so državo In »ločinsko izrabljali umetno zasejano sovraštvo med narodi, požigali vasi in mesta, streljali partizane in talce, deportirali prebivalstvo itd. itd.; vse to ker so se morali szateči k edinim sredstvom, ki so jim bila na razpolago, k vojaški in politični akciji*; pri vsem tem barbarskem divjanju to se italijanski vojaki posebno odlikovali v neubogljivosti pri vršenju svojih povelj, da ti »a-sluSijo pohvalo s strani naših poveljstev.*
na znanje in nadaljujemo.	Tn	se 'Objektivnost* rpremeni v
Izhajajoč ic teh »vojaških in po-[ višek predrznosti in nesramnosti. Mičnih, nujnosti vojne*, OflriivWi9|#e»JWtiUeM aMdns trditve, rogati te
mo padli v borbi za osvoboditev Poljske,
Praga. Češkoslovaški mtadster M
trgovino je izjavil na tiskovni konferenci, da francoski delničarji velike čt k odo ve tovarne ne morejo pričakovati odškodnine.
Tokio. Japonska vlada baron« Snfdehare Je v smislu povelj« generala Mc. Arthurja o čiščenju v vladnih krogih, ki prizadene skoraj voe člane vlade, odstopile.
Varšava. General Borut Spie. chovritz, znan poljski vojciki poveljnik v tujini, s« Je vrnil iz Anglije v domovino. Generala Je sprejel maršal Rol« Zymierski, ki mu je poročal o svojem bivanju v tujini.
v obraz resnično kulturnemu človeštvu, dati si pred omikanim svetom legitimacijo cinizma In dokazati na ta način, da je ob vsaki priliki poudarjena dvatisočletna kulturna tra. dtcija italijanskega norodo samo plašč, pod katerim hoče današnja Italija tihotapiti blago fašističnega izi-ora. Dediščino dvatisočletne kulturne tradicije italijanskega naroda, bo morda v kratkem preveselo italijansko delovno ljudstvo,, nikakor pa ti je ne more lastiti datuM-nja uradna in neuradna Italija.
Današnja Italija, ki smatra, da ocenjevanje fašistične roparske vojne presega njen oktHr, bi v istem okviru z vso silo nadaljes-ala pot, ki so jo Italijanskemu fašizmu prestregli svobodoljubni narodi, če M ji Združeni narodi prepustili le košček naša primorske zemlje alf Trsta.
PRIMORSKI DNEVNIK
—- S —
12. januarja liMS
Enotni sindikati podpirajo najširše ljudske plasti
Seja pokrajinskega plenuma Enotnih sindikatov
10. t. m. se je vriila seja pokra. Jinakega plenuma Enotnih sindikatov, na kateri so razni referenti podali svoja poročila o delovanju v letu 1945. Predsednik pokrajinskega odbora Enotnih sindikatov j« dal obširnejše poročilo, v katerem j« v glavnem orisal uspehe In težave deta. Enotnih sindikatov, posebno odkar se tu nahaja anglo-a. meriika vojafcka uprava, V tej dobi ■o namreč spet oiivele reakcionar, ne institucije, v sindikalnem življenju pa Julijski sindikati, ki razdirajo enotno fronto delovnega ljudstva in ustvarjajo razdor med Slovenci in Italijani.
Tajnik Ivan Bukovec je podal po referatu predsednika Semilla svoje obširno poročilo, v katerem je poudaril, da »o organi Enotnih sindikatov sledili načelom neomajnega podpiranja iirokih ljudskih plasti Slovenskega Primorja In Trsta za dosego prave, demokratične ljudske oblasti. Vodili so oster boj za popolno uničenje la izkoreninjenje faktoma, proti slehernemu ioviniamu, za prijateljsko sodelovanje med slovenskim In italijanskim ljudstvom jia tem ozemlju, za izboljšanje gmotnih razmer delavcev in name. dčencev na tem ozemlju. Vr*ili so v*“stransko delovanja v prid kulturnega napredka delovnega ljudstva.
Tov Bukovec je tudi omenil delovanj« Šovinističnih Julijskih sindikatov, ki obtožujejo Enotne sindikate, da se mešajo v politiko In da delujejo izključno le v interesu ene politične skupine. Oni želijo o-mejitl delo sindikalne organizacije 1« na gospodarsko udejstvovanje, ker vidijo v sindikatu novega kova nevarnost prebujenja širokih ljudskih mnoiic.
»Taki gospodje brez dvoma želijo, da bi »e sindikalne organizacije o. mejile le na akcijo gospodarskega značaja, kot Je vprašanje mezd in odnosov med delovno silo ter delodajalci. Skušajo popolnoma nevtralizirati vsako teSaijo, ki bi bila v sveži z vprašanjem razredne borbe In nadvlade finančnega kapitala. Pri tem hočem še omeniti, da v kolikor še nismo napravili, moramo napraviti odločen konec z vezmi, ki spominjajo na sindikalistično in reformistično linijo, kateri sledijo lahko samo sindikalne organizacije starega oportunističnega kova, ki delujejo v Interesu kapitala*.
Nadalje ugotavlja v svojem referatu, da j« Ml napravljen odločen korak naprej od maja do konca tega leta. Najvidnejši dokaz tega napredka je med drugim tudi število 70.000 organiziranih članov. Četudi some številke ne morejo odločati o uspehu določene organizacije, vendar so tudi one značilen dokaz njene moči. Nato je tajnik poročal o splošni organizaciji E-notnlh sindikatov v Trstu in Slovenskem primorju.
Sindikalni polcret r Julijski krajini ima tri oblike: sindikalni po-kret v industrijskih centrih, na deželi ln med kmečkim delovnim ljudstvom. Središče vsega delavskega gibanja, borb in naporov delovnega razreda za uveljavljanje njegovih teUenj j« bil ravno Trst. Kljub temu, da razbijaslcl Julijski sindikati uživajo podporo strank tržaškega CLN-a, imamo danes v Trstu včlanjenih 53.000 delavcev ln nameščencev. Tu je delavstvo zelo odporno proti rasbljaškim sindikatom, kot primer pa navaja ladjedelnico Llojrd, kjer Imajo Julijski sindikati vsega skupaj 5 članov.
Posebno painjo Je posvetil tov. Bukovec vzgoji sindikalnih kadrov. Zavedati se moramo, da je danes Julijska krajina presekana na dva deta ln da se naše sindikalno delo temeljito razlikuj« od sindikalnega pokreta v coni B. Zavedati se moramo dejstva, da je naša sindikalna organizacija, organizacija revolucionarnega tipa, ki Ima za cilj razredno borbo ln dosego demokratične ljudske oblasti, katero so dosegle ke danes najbolj napredne dežele Balkana ln vzhodne Evrope. Za ta cilj se tudi danes bori delovno ljudstvo srednje ln zapadne Evrope, »Borba za ljudsko oblast po-
meni tudi pripravljanje za prevzem take oblasti, da bi bile naše organizacije tudi potem kos zgodovinskim nalogam, ki jih bodo fciroke ljudske množice poverile sindikalnim organizacijam*. V tem smislu so se ustanovile tudi sindikalne slovenske in Italijanske šole, v tem smislu delujeta tudi dva sindikalna lista, Italijanski «Unit& operala* ln slovenski »Primorska delavska enotnost*.
Nato je tov. Vojmir govoril o nalogah kulturno-prosvetnega dela E-notnlh sindikatov. Poudaril je potrebo po predavanjih In sestankih delavstva, na katerih bi obravnavali najvažnejše probleme sindikalne prirode.
Tov. Muslin je nato podal izčr-
pen referat o stanju zadružništva ln kmečkega vprašanja, posebno pa vprašanja furlanskih kolonov. Furlanski koloni se z vso odločnostjo borijo proti ostankom fevdalnega sistema v poljedelstvu in terjajo pravičnejšo razdelitev pridelka, ali pa popolno ukinitev dajatve. Opaža se, da delovanje kmečkih ustanov lastniki in ZVU, ki se oslanja na Italijanske zakone Iz leta 1943., precej ovirajo.
Zastopnik slovenskega sindikalnega tiska Je podal kratko poročilo o dosedanjem delovanju in u-spehih na tem polju ter o uvedbi sindikalnih predavanj na tržaškem radiu.
Po živahni diskusiji, »e je seja zaključila.
V coni B je omogočen mladini italijanske narodnosti popolen razvoj v materinem jeziku
Nasprotno trditvam italijanskih šovinističnih in reakcionarnih krogov polaga ljudska oblast v coni B največjo skrb italijanskemu Šolstvu. Dokaz temu je ustanovitev mnogih Italijanskih šol v krajih, kjer živi le n-ekaj italijanskih družin, v krajih kjer je ogromna večina prebivalstva slovenske narodnosti, Tako italijansko šolo v Št. Petru na Krasu in v Postojni povsem redno obiskujejo sinovi raznih nameščencev, uradnikov in železničarjev.
Kjerkoli je ljudstvo izrazilo željo so odprli nove italijanske Sole. V Piranu so ustanovili nižjo gimnazijo, podobno v Izoli. V Kopru redno poučujejo na humanistični gimnaziji, na mežčanskl šoli («Av-viamento*) in na osnovni šoli, ki ima 25 razredov. Enake šole so tudi v Piranu in Izoli.
Mesta v šolah so dobili vsi oni učitelji in profesorji, ki so za to zaprosili. Da bi lahko vse zaposlili, so bili odprti novi razredi ali paralelke. Šolski prostori so dobro zakurjeni. Dijaki ne čutijo nlkaklh omejevanj pri študiju.
Nekateri povprašujejo zakaj ni bila odprta tudi mornariška Sola v Kopru. Pri tem se zaganjajo proti ljudski oblasti, češ da je kriva, ker na tej šoli ni pouka.
Da bi razjasnili tudi to vprašanje, bomo navedli nekaj podatkov. Ravnatelj šole Je nekdaj dejal, da šole ni mogoče odpreti, kajti »Bate nazlanale per 1’educazlone marl-nala* s sedežem v Rimu ni dal na razpolago nlkakega kredita. Sola je bila torej pod neposrednim vodstvom ustanove v Rimu, ki ni smatrala za potrebno šole odpreti ln floančno podpreti. Ljudske oblasti v okraju Koper ni nobeden zaprosil za otvoritev šole. Vedeti pa moramo tudi, da so zlasti zadnja leta obiskovali šolo le nekateri dijaki iz raznih pokrajin italijanskega kraljestva, ker drugih ni bilo.
Poleg tega se nahajata v Kopru tudi Italijansko šolsko nadzorni-»tvo ln Italijanska kulturna komisija, ki imata jurlsdlkcijo v celokupni coni B Slovenskega Primorja.
Torej naj se lalljanskl šovinistični krogi, ki v Trstu dvigajo vik ln krik, češ da oblast v oonl B preganja ali duil ltalljanstvo, sprijaznijo z dejstvom, da ljudska oblast ščiti ln bo tudi vnaprej ščitila vse Italijansko kulturno prosvetno delovanje. Tl šovinisti naj prenehajo z nesmiselnim klepetanjem, ker Je že zadnji čas oa to.
Seja okrajnega plenarna SIAU za koprski okraj
Preteklo nedeljo se Je vnSl v Izoli sestanek koprskega okrajnega plenuma SIAU. Živahne razprave so so udeležili tov. Balbi, Lenčka Bub-nlk ln drugi. Po podanem političnem referatu so razpravljali o o-krepltvi ljudske oblasti, ciljih SI-AU-ja In predvsem o čisto praktičnih problemih, kot so prehrana, e-puracija In drugo. Poudarili so tudi važnost našega tiska. Na koncu prisotni izvolili novo okrajno
KULTURNO-PROSVETNO DELO
Slavonsko narodno gledališče za Trst io Slovensko Primorje
Reeisec Ferdo Dotok je tudi pri več mi predstavi, ki te je vršita istega dne, skušal dvigniti romantični dogodek «Desetega brata» nad vsakdanjo resnico z inscenacijo in • načinom svoje odrske priredbe. Tudi tu je polotil vso težo na človeka in je odmaknil dogodke na odru. nekoliko od časa in prostora in jim dal nek sploien, vednove-Ijavtm pomen. Drugi del te njegove priredbe je preveti romantično osladen. Morda M bil bolje storil, če bi bil zaključil to delo s skupinskim nastopom, namesto s onim brezbesednhn bežnim objemom med Manioo in Lovrom in pa m obiskom na grobu desetega brata. Igra igral-oev ji bila vse skoti topla. Najmočnejša podobA je Martin Spak. Valo Bratina je dovršeno podal svojevrstnost ta podobe, njegovo dobroto, njegovo robatost, njegovo
žalost, njegovo sovrainost. Druga najmarkantnejša podoba je Krjai-velj. Ta Jifc poživi celo dejanje, ga napravi pristnejšega in resničnejšega. Kočič ga je popolnoma doživel. Njegovo kretanje, obnašanje, njegove geste, njegova mimika, njegov govor, glas, so nam realistično in do potankosti izdelano ter svojevrstno podali ta lik. Igra je bila vse skozi realistična tudi pri ostalih igralcih, Tiran in Rodoškova sta igrala toplo in resno Manico m Kvasa. Oba Utlita nekoliko odmaknjeno od družbe v svojem mladem, romantičnem svetu. V vsem tem je bila njuna igra pristna ln prepričljiva. Sancinov Dolef je bil pa res pravi pravoati Dolef, zapiti strto, sicer dobričina, a vee prevtet od pijače, tako da se ne utegne ra-ni mati mnogo s® ostale dogodke, B\vHi študent, ki m s ostankom po-
tajništvo ter poslali resolucije maršalu Titu, tov. Kardelju in ustavodajni skupščini. V njih so zahtevali priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji ter izraziti odobravanje novi ustavi.
Okra! Selana „Za naiega dijaka"
Požrtvovalno ljudstvo sežanskega okraja se dobro zaveda pomena akcije «Za našega dijaka* in je z veliko požrtvovalnostjo priskočilo na pomoč našemu revnemu dijaku ter pričelo nabirati prispevke v živilih in denarju. Prvo poročilo o tej akciji Je že bilo svojčas objavljeno v »Primorskem dnevniku*. Do tedaj so nabrali 43.948 lir denarja, 11.20 q krompirja, 127 kg fižola, 31 kg moke, 21,30 kg ječmena, 1,5 kg testenin, 13 Jajc, 1 kg masla ln 4 komade jedilnega pribora.
H. poročilo pa Je sledeče:
Lokev je prispevala 9.384 lir v denarju, 35 kg krušne moke in 13 kg graha, Dane 620 lir, Flešivca 384 lir, Sepulje 335 lir, Krajna vas 733 Mr, Dobravlje 1.930 lir, Avber 790 lir ▼ denarju, 26 kg krompirja in 6 kg fižola, Merče 830 lir, Štorje 100 lir, Skopo 560 Ur, Kopriva 1.040
Mladinski koncert
Otroški ibori h Barkovelj, Sv. Ivana in Skednja prirode v nedeljo dne 13. januarja točno ob Štirih popoldne svoj mladinski koncert v dvorani »Narodnega doma» pri Sv. Ivanu.
lir, Lokov AFZ 4.000 lir, Vrhovlje 160 lir, Orlek 500 lir, Repcntabor 1045 lir, Sežana 5.000 lir, Kopriva 1.693 lir, 15 kg krompirja, 29 kg fižola ln 13 kg Ječmena; Voglje 1.040 Ur, 20 kg krompirja, 4,5 kg fliola, 1 kg Ječmena, Žirje 11,75 leg krompirje, 3,80 kg fižola k: 3.25 kg ječmena. Veliki Repen pa 95 kg krompirja. Poleg tega so t!e darovale v denarju, tovarišica Pegan Rada od PNNO-ja 100 lir, Milič Ivana 100 Ur ter Marija Tavčar iz
Slovensko narodno gledališče za Trst ln Primorje,
bo gostovalo v nedeljo 13. t. m. v Kopru in Valdoltri in sicer s predstavami: v Kopru, v gleda* lišču S. Chiara, ob 15. uri, Golarjeva: «Vdova EošIinka», ob 20. uri Benedettijeve: «Rdeče rože», v Valdoltri v senatoriju ob 20. uri Zupanov: «Andante patetico».
Ysem državnim ln javnim nslažbencem
V Trstu se je ustanovil Odbor uradnikov in nameščencev drža. vnih uradov in javnih ustanov, ki so bili $>o fašističnem režimu odpuščeni, ali pa so se sami zahvalili na službo zaradi političnih razlogov.
Naloga odbora je, zbrati o-sebne podatke vseh teh političnih preganjencev z namenom, da ilmprej predloži pristojnim oblastem skupno reklamaci jo za priznanje moralnih in materialnih pravic kot pokojnine, odplačilo posameznih odškodnin, namestitev v službo. • vf ”
Opozarjamo neposredno prizadete in upravičence, kot: vdove, mladoletne otroke, da se ra. vnajo po navodilih, ki bodo raz-v pokrajinskih časopi-(
giafeni sih.
Ustanovni zbor Dijaške Matic«
Ponovno opozarjamo, da bo v nedeljo 13. t. m. ob 9. uri v kinodvorani stavbe v ulici Car-ducci 6 v Trstu ustanovni občni zbor Dijaške Matice.	>
Dijaška Matica bo osrednja organizacija dijaške podporne akcije. Vsem mora biti pri srcu naš dijaški naraščaj. Zato vabimo tovariše in tovarišice, da se udeležijo ustanovnega občnega zbora in tako pripomorejo k uspehu prizadevanja za naraščaj slovenskih izobražencev.
Jutranji dnevnik »La Voce del popolo**
Organ Slovansko - italijanske antifašistične zveze za Julijsko krajino bo objavil v prihodnjih dneh začenši s 15. t. m. popoln seznam vseh oseb v pokrajini (3218), ki so jih svoje dni zaprli v zloglasno rižarno Sv. Sabe ■ pomočjo nacifašističnih biričev.
Vse to z namenom, da bi omogočili s pomočjo podatkov, za katera naprošamo prebivalstvo, da nam jih pošlje v čim večjem številu, ugotoviti točno ime in število žrtev.
Pošljite vse podatke na naslov: Okrožni odbor SIAU, Trst trg Pont* Rosso 2, teL 6040.
«La Voce del popolo» se pro. daja v vseh tržaških časopisnih prodajalnah.
TržaSkl MOS se zahvaljuje za nsvoletne čestitke
Tržaški MOS ln posebno njegov predsednik dr. Pog&ssj sta prejela ea Novo leto veliko Število čestitk od ljudskih organizacij in posameznikov iz vsega mesta in vseh slojev. Posebno atevilne so bile čestitke naših delavcev v tovarnah in posebno ladjedelnicah.
Tržaški MOS se tem potom naj-prlsrčneje zahvaljuje in tudi sam pošilja čestitke v trdem prepričanju, da bo leto 1946 prineslo uresničenje želja ne.3ega ljudstva.
«Lov v\a tune» v radiu
Nocoj ob 19.30 oddaja tila^ki radio slušno Igrico «Lov na tuce», ki jo je spisal član Narodnega gledališča za Slovensko Primorje in Tret tov. Just Košuta. Slušna Igrica je spisana v narečju in se bo oddajala na splošno željo sedaj Se drugič v tržaškem radiu. Sodelujejo tovariši Sila, Belizar Sancin, Batič in Vrabcev komorni zbor.
Opozarjamo na to naše ljudstvo, ki ima priliko poslušati oddaje triaakega radia.
USTANOVIMO ZADRUGI REJCEV MALIH ŽIVALI
Prebivalstvo naae pokrajine (Izvzemal mest) pretežno tvorijo mah gospodarji, ki so odvisni tudi od dela Izven same kmetije, bodisi kot rokodelci, ali pa delavci pri javnih ustanovah. V tržaški okolici, na spodnjem Krasu, v miljekem okraju m deloma tudi v sežanskem okraju so sl ljudje pomagali tako, da ao razen obdelovanja svojega zemljišča hodili tudi delat v Trst, Milje, Tržič ali nabrežinake kamnolome. Mnogi so «1 poiskali zaslužka pri večjih gospodarjih ali pri krajevni Industriji odnosno obrtništvu.
V primeru gospodarske krize in pomanjkanja dela pa so btla vedno taka gospodarstva najprej in naj-obČiitnejAe prizadeta, ker so bili njih lastniki od zaslužek, s katerim so ei pomagali.
Podobno stanje malih gospodarjev ni samo pojava v narfih krajih, ampak tudi povsod po svetu. Zaradi tega so se pojavili razni poizkusi, kako pomagati malim gospodarjem, da bi se lahko tudi na svojih malih posestvih »talno zaposlili z uvajanjem raznih pomožnih gospodarskih panog, izvedljivih v takih obratih.
Ena od takih panog bi bilo perutninarstvo. Smotrno gospodarstvo zahteva, da bi gojili le zbrane in preizkušene vrste, torej take, ki bi bile dobre jajčarice, ali ki bi dajale dobro meso in pub. Gojitev perutnine bi se morala vršiti po vseh predpisih sodobne ko-kobjereje. Vse to se doslej ni izvajalo, ker posamezniki za tako smotrno rejo niso Imeli potrebnih sredstev.
Trst sam je velik potrošnik perutnine. Zato ne bi bilo napačno, začeti takoj misliti na to gospodarsko panogo na zadružni osnovi, s
OD TRIGLAVA DO JADRANA
Spreiem otrok v gluhonemnico
Gluhonemnica v Portorožah v Istri sprejema telesno in duševno zdrave, gluhoneme otroke slovenske narodnosti iz vsega Slovenskega Primorja. Predvsem, novince od 6. do 12. let starosti, nato pa tudi vse one gluhoneme obroke, ki so bili primorani do sedaj obiskovati italijanske gluhonemnice (od drugega do vštetega petera razreda). Za dohod v Portoroie uporabite av. tobus, ki vozi iz Ljubljane v Izolo, dalje tovorni avto, ki prevaia ljudi dvakrat dnevno lz Pirana v Trst ln nazaj ter barko, ki odhaja iz Trsta izpred ribarnice okoli 11. ure dopoldne. Vsa podrobna pojasnila in navodila dobite pri okrožnih in okrajnih NO odborih ter uprav} gluhonemnice,
"u" ' Medsebojna pomoč
Tovariška medsebojna pomoč spada med glavna prizadevanja naših naprednih organizacij po Industrijskih obratih. Lep primer takšne nove in zares napredne miselnosti so dali poleg drugih tudi delavci ladjedelnic San Rooco. Orga-
magaU vsem onim, ki bodo bolni več kot 10 dni, kor sam prispevek bolniose blagajne našemu delavstvu ne bi zadostoval niti za najnujnejše zadeve. Po dosedanjih opazovanjih aa je delavstvo stoodstotno odzvalo tej iniciativi. '■ 'L' r'
nizirali so medsebojno pomoč a po-Orleka 100 lir v počastitev »pomlaa j setonlm fondom, ki prične delovati padlega Milana Zlobca.
Vi od 5. t. m. S tem fondom bodo po-
Bivši mitičnih ■ oproščen
Včeraj se je na porotnem sodišču vršila razprava proti S11H Pie-tru, vojaku «Milizia territorlale* v po 8. septembru 1943, ker je od tožen je sodelovanja z okupatorjem po 8. septembrom 1H3, ker je od 2. S. 1944 do aprila 1945. kot vojak «Millzia territoriale* sodeloval pri štirinajstih protipartizansklh ofenzivah. Obtoženec je pri preiskavi vse priznal, na razpravi pa zanikal vse svoje dosedanje podpisane Izjave. Na podlagi tega je Javni tožilec Ferluga ob upoštevanju vseh olajševalnih okolnostl predlagal zaporno kazen štirih let ln štirih mesecev. Kljub temu je »prejelo sodišče tezo branilca Turole In obtoženca oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov. Na razpravi »o bile samo tri priče, vse v prid obrambe,
nosa spominja na svoja dijaška lota. Ravno tako so dobro podali svoje vloge Rado Nakrst kot Pivkov, Just Košuta kot graščak, Bo-lizar Sancin kot zdravnik. Tudi o-state manjše vloge, ki so jih podali Raztresen, Starčeva, Turk, Rakar-jeva so dobre. Košičeva reilja dobra.
Naslednjega dne, S. decembra, so uprizorili Nikodemijev «Scampolo». Zamisel komedije je enostavna. V iivljenju mescanskih krogov zaide primitivno nepokvarjeno dekla s pravilno razvitim čustvovanjem, ki ga pa ne more spraviti v sklad z iivljenjem, ki jo obdaja. Zato iivi sama zase svoje lastno hivlj&nje z neko prepričljivo otroško naivnostjo, ki pa ie razmišlja in dela svoje sklepe. V svojem razvoju se pa pozneje znajde in se veže no inženirja Sacchija. Najizrazitejša podoba je seveda Soampolo sam. Ona ima svoj lastni značaj. Ostali značaji niso svojevrstni, ampak kaiejo bolj tipične poteze. Vendar so znali igralci podati izdelane like. Igra je bila uravnovešena, tempo pravilen, relija zelo dobra. Iz vsega tega je zadihat kos iivljenjtL Naslovno vlogo je igrala Vladoia Simčičeva. Izoblikovala je to čustveno, pošteno, odkritosrčno daklo m vsem 4f> po-
vendar se tudi one v nekaterih izjavah — podobno kot obtoženec — niso strinjale s svojimi prejšnjimi, v preiskavi danimi Izjavami.
Predsednik sodišča Je bil Roatti.
Po strogih obsodbah dveh neuravnoteženih žensk v zadnjih dveh, čisto nepolitičnih primerih, Je to prvi primer resnično očitnega ko-laboraclonlzma — in zopet smo doživeli oprostitev! Glede na predzadnja dva primera strogosti lahko ugotavljamo, da vzroka čudne prizanesljivosti v primerih resničnega kolaboracionlzma ne moremo iskati niti v kakšni mehkosrčnl humanosti. Le kaj tiči potem za vsem tem?! JEno je gotovo: kolaboracionisti se Imajo od tega sodišča najmanj bati!.,
polnosti. Popolnoma nas je prepričala s svojo igro. Boljšega Scam-pola si skoraj ne morem zamisliti, prepričala nas je t preprostostjo svoje igre. Rado Nakrst je s svojo no izobtikuj* svoje like, predstavil no izoblikuje svoje like, prestavil inženirja Saoohija, človeka, ki je nekoliko zdolgočasen tn ki zaživfi, ko se vplete v njegovo Življenje to nepokvarjeno dekle. Pravilno stopnjuje svojo igro. Bemhiija je igral Modest Sancin. Tudi on je popof-noma ustrezal sxx>ji vlogi, tako da je postala vloga resnična in dojemljiva. Ema Starčeva je bila zelo izrazita v kretnjah in govorih. Angela San-cinova je bila pristna mlada žena. Kar mi je zelo ugajalo, jt bilo dejstvo, da so bile tudi manjše vloge izdelane do natančnosti. Izboren neznanec je bil Raztresem, ravno tako sem bil zadovoljen s Fišerjem kot natakarjem. Košičev učitelj, skromen človek, človek z o-mejentmi zahtevami do življenja, katerega je sama dobrota, je bil tudi točno in toplo izdelan.
Tudi narodno osvobodilna borba ima svoje umetnike in svojo umetnost. Ni mogoče drugače, kot da tako močno in poglobljeno gibanje, ki je pomenilo vse za nai narod, ne bi vtltntlo svojega pečata umetnotti
Gorica
Obvestilo
Mestno iupanstvo v Goriol obvs-ača, da bodo vsi tisti, ki imajo ali želijo dobiti dovoljenje za shranjevanje ali čuvanje koles na Javnih ali zasebnih prostorih, morali Imeti posebno policijsko pooblastilo, ki ga bo Izdalo Nadzomlštvo civilne poli. cije Julijske Benečije.
Tisti, ki že Izvajajo to opravilo ln imajo to začasno dovoljenje, se morajo zglasiti pri nadzornlfctvu do 31. januarja 1948.
Za shranjevanj« ali varstvo kolesa se ne »me zahtevati več kot 2 liri za eno uro in 3 lire, ie traja več kot eno uro.
Navedena tarifa pa velja samo podnevi. Od 7h zvečer dalje se »me tarifa zvi.'ati na 5 lir.
Pooblaščenci morajo imeti vedno na vidnem mestu tablico, na kateri je označena tarifa.
Najdeni denar
Poveljstvo mestne policije obvešča, da se v blagajni občinskega ekonomata hrani nekaj denarja, ki sta ga neznani osebi Izgubili na u«
lici.
Kdor mor« dokazati, da je denar njegov, naj se zglasi na po.
liciji.
Prireditev ▼ Komnu
«Zveza primorskih partizanov* — sekcija Komen —, bo imela v nedeljo 13. t. m. ob 15. url, v Komnu v <Mladinskem domut prireditev s petjem, recitacijami, prizori ln prosto zabavo.
Na to prireditev pridejo garlbal-dinci Iz Trsta, Gorice tn Tržiča. Vabljeni so bivši partizani ter ostalo ljudstvo.
Prireditev v Štorjah
Prosvetno druStvo <Iskra» v Sto-rjaih priredi dne 13. t. m. ob 15 uri zabavo s plesom, Šaljivo pošto in srečelovom. Orkester: «Ve«U veter*. Vabljeni vsi!
in da ne bi umetnik s svoje strani začutil v sebi silo in potrebo, da oblikuje snov vzeto iz tega gibanja. Vito Zupan je napisal VtAndante patetico». Mi vsi smo *a pod globokim vtisom ta naše borbe, katetra je vtisnila v nas neizbrisen pečat, Razumljivo je zato, da je Tiranu izvirala igra prav od srca in da je bila zaradi tega njegova igra, ue smem ta način imenovati igro, naravnost mojstrska. K temu delu in k tej igri se ob priliki še povrnem. Olasba je vezala to pripovedovanje in s tem dajala intonacijo igri.
Premiera BenedettijeiAK * Rdečih rož» se je vršila S. decembra. Zar misel te komedije sloni na psihološki podstavi in se odigrava v dušah podob. Zunanjega dejanja je malo. Mtada lena vzljubi nevnanca in neha ljubiti svojega moža. V tem neznancu vidi uresničenje svojih hrepenenj; no ve pa, da je ta neznanko njen lastni mož. Mož, ki si je eaielel avanturo z neko drugo žensko, kar naenkrat uvidi, da so od njega tej ženski poslane vrtnice, M pa so prišle po naključju v roke lasti\e žene, vzbudile ljubezen do neznanoa, fci «i je nadel ime Misterij in da so odvedle ženo od nje-ua,samega. Začetek tfaa zapleta je
Komemoracija za padlim tovarišem *
Zveza primorskih, partizanov vabi vse partizane h komemoraciji za padlima tov. Vidali Lorenzom in Oscarjem, ki bo v nedeljo 13. t, m. ob 10. url v gledališču Tartini v Piranu. Tovariša Vidali so SS-ovci umorili v rižarni pri Sv. Soboti v Trstu. Prevoz do Pirana bodo o-pravljall čolni, ki bodo odšli iz po« mola
TRST
SIAU Šhorkija
Opozarjamo članstvo, da bo predaval nocoj ob 20. url tov. Mauro-vlč. Prosimo za točnost.
Jutri kot navadno, prosta zabava v obeh dvoranah.	■.#
Sestanek v Rocolu
Prosvetno druslcvo «Franjo Marušič* v Rocolu vabi vse člane na sestanek, ki bo v nedeljo 13. t m. ob 5. uri v društveni dvorani pri cLovcu*.
Članom kmetijskih nabavnih in prodajnih zadrug
Kmetijska nabavna in prodajna zadruga z. o. j. v Trstu epozarija vse svoje člane, naj vprašajo terenske referente, kdo sl želi nabaviti trte, umetna gnojila, eadna drevesa, semena, semenski krompir In pluge. To naj člmprej store, z navedbo vrste, števila ln količine potrebnega.
Zabavni večer
V nedeljo 13. t m. ob 18.30 bo na odprtem prostoru bivie tole v Co-lognl, zabavni večer, ki ga prireja Odbor antifašistične mladine za Ko jan.
Prehrana
Marmelada. Sete prehranjevalnih uradov pri vseh občinah pokrajine (izvzemii mesto) vabimo ra pokrajinski urad za razdeljevanje, kjer bodo dvignili potrebne odrezke za marmelado.
čemer bi bila omogočena nabava oskrbi sama vse potrebno za prejf
umetnih valllnikov. Doba podlaga-nja jajc je tu in bi bilo potrebno čim prej začeti z delom.
Druga taka stvar je zajčjereja. Tudi ta panoga je zelo plodonosna, če je le na dobri gospodarski osnovi. Do sedaj zajčjereja ni Imela vidnejših uspehov, ker so bili zajčjerejci neizkušeni. Zajčjerejci So navadno zajce, ki so zelo občutljivi, imeli v nezdravih prostorih, največkrat v živinskih blevth, da 30 se sami hranili ob živini. Poleg tega so bili izpostavljeni udarcem živine, a mladiči napadam mačk, podgan in psov.
Redki zajčjerejci pa so bili, ki so si napravili zajčnike po predpisih sodobne zajčjereje. Mnogokrat tudi slabo so izbirali pasme ali kri’anja. Ustrašili so se prvega neuspeha in rejo marsikdaj opustili. Merodajni činiteljl so se premalo zanimali za razvoj tako plodonosne reje. Zato tudi ne moremo pri nas govoriti o kaki zajčjereji v onem smislu, kakor v drugih gospodarsko bolj razvitih in naprednejših pokrajinah, čeprav so za nas pogoji v marsičem boljši kot drugje ker je krme dovolj, prostora tudi, trg za cddajo je tudi tu, manjka samo pobuda, organizacija in vodstvo.
Vzemimo samo primer reje an-gorskih kuncev in koristi, ki nam nudi. Štirje kunci dajo 1 kg dlake. Iz tega dobi rejec lahko 1,1 m blaga. Osem kuncev da že blago za eno moško obleko ln to v enem letu. Poleg tega ostaneta še krzno in meso. Kožice kuncev se uporabljajo tudi v usnjati galanteriji. Iz kožic se delajo ročne torbice in rokavice. Uporabljajo jih tudi pri vezavi knjig itd.
Z ra/zširjenjem umne reje kuncev bi se lahko osnovali še drugi obrati, ki bi predelovali kože ln izdelovali gornja predmete. Postavila bi se predilnica in tovarna za Izdelavo usnjatih izdelkov, kakor tiidl predelovalnica mesa in podobno.
Poleg kuncev bi se lahko uvedla tudi reja drugih malih živali, ki »o ravno tako plodonosne kot kuned.
Za to Je potrebno strokovno vodstvo in mali kapital. Vse drugo bi poedlnec že Imel, ker za začetek ni potreben velik kapital, toda te-žjQ Je s strokovnim vodstvom. Po nekod so sl mali gospodarji pomagali tako, da so se organizirali v zadruge ter ustanovili farmo malih živali. Podobo« sedaj uvajajo ne Dolenjskem. Tej zadrugi stoje na strani narodne oblasti in jo vsestransko podpirajo. V tekih farmah se odgajajo in izbirajo vrste malih živali, ki »e potem delijo rejcem po vaseh. Tu pripravljajo predpisane kletke, ki jih ravno tako prodajajo zadružnikom. Poleg tega upeljujejo tu rejce v rejo in jim nudijo potreben pouk ter siro-kovne nasvete.
Zadruge prav tako tudi skrbe, za strojenje kož, za prejo volne, dalje za čim ugodnejšo prodajo dlake, preje, kožic, krzna, nenja, usnjenih Izdelkov In mesa. Dobra zadruga z delavnimi člani sl lahko
strojenje itd., in tako rejcu ni trt ba dajati zaslužka še drugim, temveč prodaja potom zadruge na trs namesto polizdelkov dovršene b delke in z tem neprimerno poveA dobiček.
To kar je mogoče drugod, je ntf goče tudi pri nas! Ali niso potret* pri nas ravno tako kot drugod?
Ustanovitev takih zadrug mo'* občutno prispevati dohodkom po**\ meznikov, kakor tudi vasem okrajem. Gospodarska obnova, Jj stavljena na zadružno osnovo, pj | stavi ja na j večje jamstvo za sn” treno delo ter ima zato tudi svoj: prihodnost. Ljudska oblast, ki SK" ra biti na vsak način uveljavljen* pa bo tudi bree dvoma podpiral« ta gospodarski sektor pri sploic ureditvi naše debele.
Zato je potrebno, da o tem rei mišljajo in razpravljajo prebiva^ na vaških zborih in seveda tud konkretno a kletja Jo ter sklepe & vršijo.
Odg. urednik DUŠAN HRESCA*
Poizvedbe
Kdor ba kaj vedel o ZGt® FRANCU, roj. 1916, avgusta 1^ v Larisi, Grčija, meseca soptom'1* 1944 pa interniran v nekem tab'-! šču v okolici Beograda, naj j. nagradi sporoči družini 7,gur, ce 53, pošta št Vid pri Vipavi.
MALI OGLASI
KISLO ZELJE, prvovrstno, v čklih, naprodaj, Skladišče Cavour 4.	^
SUKNJE ZIMSKE IN DEZI® PLASCE, blago Za obleke moS*1 in ženske dobite po naj nižjih nah v krojačnici Cič Cechind * kamp. Trst, Corso 2-II.
—
tV starosti 87 let je v Skedfll* preminul 10. proslinca GRACIJAN STEPANCI6
Jz Temnice pri Komnu . Pogreb se vrši 12 t. m. cb 15 tF Skedenj, 12. Januarja. 1946.
Zapušča užaloSčeno soprog«,
MARICO roj. GREGOR^
ZAHVALA
vsem tistim, ki »o se udeležili J& kopa našega nepozabnega.
ERZETIČ UBALDJL
partizana
Posebno zahvalo vaščanom 1* ** si Foni na Kobariškem, ki »o tal®0 požrtvovalno sodelovali pri iskanJ4 groba. Zahvala tudd g. župniku ® Kozbene za poslovilni govor tn Itf*' jevnemu N.O.O.
Žalujoča žena Jo. sin STANK^'
ZAHVALA
Vsem tistim, ki »te spremili zadnjo pot našega nepozabnega
ANTONA MADRlC
se najtopleje zahvaljujemo. Gorica, 10. Januarja 1946.
Žalujoča
dmžlnfc
—
Dobra srca
Namesto cvetja na grob pokojnega Oskarja Škrjanca, padlega borca, daruje sorodstvo: Kocjan Rafael ln Marta 500 Ur, družina Cač-Skrjanc 400 lir ln Kalc Anton 100 Ur za partizanske sirote v Ba. zovioi.
Tajn/lca AFZ Marija Kralj Je na Silvestrovo darovala 375 Ur za «Na^ Sega dijaka*.
»icer banalen, a to nič ne de, važno je, da se nato v njunih dušah razvija ljubezen, oziroma ljubosumnost. Modest Sancin je izrezljal podobo Savellija Tomasa. Belizar pa je ostal gol na površini. Ema Starčeva je dobra le o začetku. Prehod v novo ljubezen je le nekoliko prenagel in zaradi tega prlmalo ute* meljen. Sicer pa nas je prepričala s svojim nastopom, Zlata Radoskova, ki igra postransko vlogo Rozine, je naravna in neprisiljena. O-mlnjam namenoma tudi postranske vloge, ker dovršenost in skladnost skupne igre odvisi tudi od tega, kako igralci podajajo te postranske vloge, ki pa niso nei>ažne.
Golarjevo »Vdovo Rošlinko» so igrali naši igralci 9. decembra 19iS. To jf vesela igra. Vdovi »e zahoče mladega moža in zato vabi in snubi mladega Janeza. Ona vodi igro, Balanta', ji pa pomaga in ji svetuje zaradi svoje osebne koristi. Rakar-jeva je odigrala vdovo Roilinko odlično. Vsaka kretnja je bila na mestu, oelo njeno kretanje nam je prikazalo bahato, ie vedno mladostno vdovo, ki pa to svojo mladostnost zamenjuje s mladostjo in misli, da je mlad fant le zanjo tu., njena govorica je popolnoma v skladu z H-
Vsem prijateljem m znancem naznanjamo žalostno vest, dia nas Je za vedno zapustil naš dragi očka, stari očka in tast
IVAN MALALAN
v starosti 61 let
Pogreb bo Jutri v nedeljo 13 t. m. ob 15 url te hl5e žalosti na Opčinah.	____
Žalujoči: sinovi: KAREL, s soipro-go FANI, CELESTIN, s soprogo IVANKO, FRANC ln STANKO; hčerki: MIMI por. PEČAR, s aop. STANKOTOM in DRAGICA; vnuki: ETI, FRANKO, MAGDA, NEVA, NADJA in ostalo sorodstvo.
Lahka mu domača zemlja!
Tr*t, Rim, 12. januarja 1946.
VINSKI KIS
vam nudi
KI8ARNA PLESNIČAR
zaloga t TRSTU, via Bismondo 4 • Telet 8916
NAJNIŽJE CENE!	NAJNIŽJE	CENE!
J
te vodUnosti njene vloge, ki pa ish vira ie veseloigre same, je vloga Janeza dokaj teika. Joco-Turk bi hotel po eni strani igrati mladega ljubimca, ki se je zagledal v vdo-vino hčerko, na drugi strani snubljenega fanta, torej fanta, katerega ona vodi, a na tretji strani zo-ptt predrznega fanta. Na eni strani pristen, naraven kmečki fant z vso nerodnostjo takega mladeniča, ki se popolnoma znajde ob svojem dekletu in ko vdove ni poleg, na drugi strani fant, ki ga sicer vdova vodi, a on st temu vodstvu odtegne in hoče zaigrati svojo igro. Pravilno bi bilo, da se pusti le voditi in pokaže pri tem svojo nerodnost <n da nam poda na ta način pristnega naravnega kmečkega fanta. Igraf-sko je močan tudi v te) vlogi, je krepak, je izrazit, 1» ta kontrast »n« je v škodo. Igra Zlatke Rado-škove kot Manica, 'je nekoliko prelahka za kmečko dekle, Je pa sioer zelo razgibana in živahna. Izrazita je tudi Barbičeva kot Tončka. Bratinov Balantao Je izrazit karakterni l*k. Vedeli smo, da mu leUjo taki svojevrstna značaji. Balantač Uvo pred nami. Primemo pisateljevi zn-misli je ustvaril svojo vlogo Just Košuta kot vdovec Jernej. Dober je
Naloga kritike ni samo v tem, & opozarja na dobre in slabe stra* njihovega podajanja, ampak m»^ tudi gledalcem posredovati in močiti lepoto in vrednost dram, navajati k razumevanju in last** mu ocenjevanju. Ocenjevaleo mo^ tvoriti vez med odrom in obči*" stvom. To sem imel pred očmi, Kf sem v svojem spominu skušal veti te odrske podobe in se šport' niti kak odnos Je bil med igralo#1* in podobo, katero jo ustvarjal, gralska družina pa mora paziti ^ to, da bo povezana z ljudstvom & da se od tega pri svojem iskani* po novih možnostih tzraževanja f ' podajanja ne oddalji. Zdi se mi, »mo na dobri poti. Teika je naloH naših igralcev. Stremeti morajo t lastni popolnosti, ne da bi se daljili od ljudi, ki jim zaenkrat manjka gledališka tradicija. * smejo se pa tudi v težnji, da *9<r dijo ljudstvu, vdati trenotnemu ^ stanju po tem, kar bi bežno lo mnoBicam. Delakovo vodstvo Sodelovanje njegovih sotrudnik** se bo v tem znašlo in prepri°'a’ sem, da bodo uspehi, toliko kar 1 tiče stopnjevanja njihove 1lrnctn°l sti, kot tudi, kar se tiče podvHP kulturne ravni, ogromni. i •	».*■