Iz nasprofnih taborov, »Rmetski list« se peča s pojavom zločinov med slovenskim ljudstvom, ki naraščajo po številu in zločinski kakovosti. Je to v resnici pojav, ki je vreden obžalovanja in ki mu vsi rodoljubni ljudje morajo posvečati pozornost. Toda takšna razmotrivanja, kakor jih o tem perečem vprašanju objavlja liberalno kmetijsko glasilo, niso sposobna, da bi kaj stvarnega pripomogla k rešenju tega vprašanja. Nekaj resničnega pa je le zapisal liberalni kmetijec v svojem članku, in to je stavek: »Tisti, ki drugače uči in spet čisto drugače dela, tisti je grobokop naše sreče, tisti je črv naše vasi in gloda na stavbi njene rasti.« Liberalni krnetijec poudarja na vsa usta, da je dober kristjan, da gori le za srečo slovenske vasi itd. V resnici pa se protivi razširjanju krščanstva v javnem življenju, izpodbija in ovira delovanje krščanskih društev, ki bi mogla mladino dobro vzgojiti, da ne bi zabredla na kriva pota, ter gori v svoji politični sebičnosti samo za dobrobit JNS in korist njenih voditeljev. Je torej v resnici grobokop naše sreče in črv naše vasi, ki gloda na stavbi njene rasti. Gliha vkup štriha. Na Slov. Javorniku in na Jesenicah je nekaj Ijudi izstopilo iz katoliške cerkve v pravoslavno. Cerkvi za njimi res ni treba žalovati, ker so bili suhe veje na njenem deblu. Že zdavnaj niso verovali, verovala pa je in molila za nje cerkev, da jih, kakor piše jeseniški katoliški list, pred zatonom življenja razsvetli božja Luč. Sedaj pa so porušili za seboj most, preko katerega bi morda le še ob žaru božje ljubezni našli pot k življenju svoje duše. Te povse upravičene in z ljubeznijo do bližnjega prešinjene besede socialistični »Delavski politiki« niso po godu, ki med vrstami odobrava odpad ter ga opredeljuje kot nekaj, »kar napraviš s svojo glavo«. Mariborski »Večernik« pa ta marksistični zagovor odpadništva ponatiskuje.