Anketa o mladinskem tisku Pavle Flere, pedagog in mladinski pisatelj: O stvari bi spregovoril tudi sam že takrat, ko so o tem pisali drugi v »Učit tov.«, pa sem dobil »Mlado Jugoslavijo« v roke šele sedaj in sem tako šele sedaj deloma informiran, za kaj gre. Pravim: deloma. Zaradi preobloženosti s poslom ravno v poslednjem času zadeve v javnosti nisem mogel zasledovati tako, kakor zasluži od nas vseh, direktnih stikov pa s tovariši, ki so pokrenili vprašanje »Mlade Jugoslavije«, žal nimam. Zato tudi ne vem, če nisem sam napravil kakih napačnih zaključkov; mislim pa, da ti ne bodo motili, ker ,teh nekaj besed, ki jih hocem o »Mladi Jugoslaviji« izpregovoriti, so samo načeltoe misli o takih zadevah. Če se ne motim, je vprašanje tonle: Ali Naš rod«ali »Mlada Jugoslavija«. Dejal bi, da je taka pravda brezpredmetna; kajiti greh bi bil, opuščatti dobro uveden beletristični list zato, da pride na njegovo mesto novinski list Potreba je ista za prvi in drugi. za prvi iz razloga, iz ikateirih. se izdajajo revijalni listi, za drugi iz razlogov, iz katerih se izdajajo novinski listi (dnevniki, tedniki). Prvi in drugi list se lahko samo dopolnjujeta, ne moreta pa se zamenjavati. Vprašanje: Ali »Naš rod« ali »Mlada Jugoslavija« — bi tedaj za mene bilo brezpredmetno. Na prvi (»poizkusni«) številki »Mlade Jugoslavije« pa vidim, da stoji natiskano, da je ta list priloga »N. ir.« To kajpada stvar popolnoma izpremeni, je pa — po mojem mnenju — ne izboljša. Zato ne, ker postavlja načelo na glavo. Da se razumemo v tem, si moramo biti ina jasnem, kaj je bistvo revije in kaj novine. Revija, bodisi beletristična ali zmanstvena, prinaša spise, ki reklamirajo zase trajno vrednost. zahtevajo zase poglobitve — zato so roki izhajanja revij lahko daljši (mesečniki, trimesečniki, polletnilki); novina nam prinaša aktualne novosti in njena naloga je predvsem: kolikor mogoče hitrejša informacija. Zato danes že po deželi tednik odstopa mesto dnevniku. Spričo -teh nalog sme novinski list imeti za prilogo revijo (kakor je n. pr. »Jutro« svojčas imelo prilogo »Življenje in svet«), katero si čitatelj prihrani »za taikrat, ko bo čas«, ni pa v redu, da bi revija imela za prilogo novinski list; tudi ne vem, ali je kedaj kje kaj takega bilo. Zato: Za »Mlado Jugoslavijo« bi bilo — po mojem — najboljše, če bo docela neodvisna; aiko pa se veze na »Naš rod«, naj se veže na prirodni in logični način, t. j. da bodi »Naš rod« revijalna priloga novinskemu listu »Mladi Jugoslaviji«, ne pa narobe. Kajti: »Mlada Jugoslavija«. če_ se obdrži, se kot noviln&ki list ne sme izdajati mesečno; če hoče namreč biti noviniski list, mora prevzeti itudi najpoglavitnejši atribut teh listov, t. j. čim hitrejše informiranje. Za to pa sme biti najmanj tednik. S tem bi lahko končal; v »Učit. tov.« pa sem čital, da se lomi kopje tudi za neko načelno vprašanje, ali je novinski list za mladiloo potreben ali ne. 'Spominjam se, da smo prav pred dvajsetimi leti reševali v »Domačem ognjišču« viprašanje: Ali in kedaj naj damo našim otroikom v roke političen časopis — pa smo bili takrat zlasti spričo tona, ki je v tistih časih vladal v maših političnih listih, enoglasno proti takemu dajanja; a vsi smo bili za to, naj bi se ustanovil za otroke list, ki bi jih obveščal iz živTjenja doma in po svetu in o tem življenju. In ne vem, če se ne motim da bi bili že taikrat napravili čisto samostojern, poizkus takega lista, ako — bi se o tem ne bili menili ravno v letu 1914. Če pa smo imeli ustanovitev mladinskega informativnega lista za kulturno potrebo pred dvajsetimi leti, se vendar ne bomo danes vpraševali, ali je to potreba, »ko je čas s svojimi kulturnimi potrebami v vse hitrejšem tempu kakor je bil takrat, in ko nam je že vsem prešla v kri tista takrat še bolj »nova« zahteva, da uči v šoli življenje samo z vsemi svojimi utripi in z vsemi svojimi zahtevami. O »Mladi Jugoslaviji« sami pa kaj več, kadar jo bomo sodili lahiko po večih številkah; za zdaj bi se smelo priporočiti le to, naj jo uredniaki odbor urejuje po zgledu najboljših informativnih listov dnevnikov. Beograd, 29. III. 1934. Pavle Flere. Tone Gospari, urednik »Razorov«: V »Učifceljskem tovarišu« me je v poslednjih številkah posebno zanimala »literarna pravda« med mlad. revijo in mlad. časopisom. Z zadoščenjem sem ugotovil, da je med učiteljstvom veliko in spontano zanimanje za to vprašanje, in ne zdi se mi prava resolucija sreskega društva v Murski Soboti, ki zahteva omejitev prostora v glasilu za poročanje o mlad. slovstvu. Vemo, da so nekatere naše učne knjige — posebno čitanke — za sedanjo dobo slabe. Ne glede na to, ali naj bosta mlad. revija in> mlad. časopis uporabljiva tudi kot razredno čtivo, sta torej danes za naše šole nenadomestljiva. Sama ugotovitev, da je čitanka slaba, je premalo! Treba je nadomestila, ki naj da mladini res nekaj naj'boljšega, kar more ustvariti organizacija. In v tem vipirašanju vidim neprimerno večjo važnost kot pa v obširnem razpravljanju o društvenih zborovanjih. Saj je vendar tičemčevo čtivo (v šoli in izven šole) najvažnejši faktor za njegovo vzgojo in razum. In da bi se učiteljstvo temu ne posvetilo z vsemi svojimi močmi in do kraja? Narobe je res! Problem izvenšolskega čtiva (»Naš rod«, »Zvonček«, »Vrtec«, »Razore« itd. smatram poleg vseh naših dnevnikov in tednikov za izvenšolsko čtivo, kljub temu, da ga učiteljstvo uporablja tudi v šoli!) je tako važen, da bi morala izvesti organizacija že davno med mladino statistični plebiscit, ki naj bi osvetlil: kaj vse danes mladina čita, v kateri starostni dobi se zateka k političnim dnevnikom, katere rubrike posamezni najrajši in največ čitajo, kje dobe dnevnik itd. itd. Izid tega plebiscita bi sicer ne bil popolnoma veren, toda najbrž bi nas iznenadil in prepričal, da moramo takoj preokreniti, ter bi nam dokazal, da tudi mladina rabi nujno svoj tednik. ki naj jo vodi in naj ji nadomesti na eni strani čitanke, na drugi strani pa naš politični dnevnik, kateri se največkrat lovi zaradi rentabilnosti za raznimi ^ krvavimi, tihotaipskimi in drugimi za vzgojo silno škodljivimi senzacijami. Zato naj ostanejo — mislim — vse mladinske revije zgolj za nižjo starostno stopnjo in naj se temu primemo preurede, odraščajoča mladina (višje nar. šole, meščanske šole in nižje srednje šole) pa naj dobi skupen tednik pcd spretnim in izkušenim vodstvom najboljših književnikov in pedagogov iz omenjenih šol. Dr. Karel Osvald, univerzitetni profesor: Ali naj dalje izhaja »Naš rod« ali pa se naj nadomesti z »Mlado Jugoslavijo«? Na to bi imet odgovoriti. Pa pravim takole. Nepremakljivo ko pohorski granit mi stoji prepričanje, da je največji vzgojniik slovenskega človeka, odraslega in rastočega, vse do današnjega dne — France Prešeren. In ta »obraznik imenitni« je i glede gorenjega vprašanja že povsem zanesljivo pokazal »pot pravo«, ko je' v miselno na inoč globoikem sonetu o »kaši« dejal: Po pameti je taka sodba naša: ak je od kafhe kawa boljga žita in boljš' obdelana m bolj polita, naj se ne piše kafha, ampak kawa. Ne gre namreč za to ali vsaj ne največ za to, v kaki obliki (čitanka, literarni list, časopis) šola presajaj mladini v dušo obrazovalne dobrine raznih vrst. Ampak kaj bi naj nudila dečiku in deklici, da si oplodita duik) ter da v tijej »kali, kar žlahtnega je, žene zale« — to je in bodi tukaj glavno vprašanje. In to bo treba pred vsem drugim uvaževati ob odločevanju — ali eno ali drugo ali pa oboje.