HJtsAs - * q a i 4 . o t-i s s L f ? Beseda k drugi izdaji. »Kratka zgodovina slovenskega naroda« je drugič na potu med slovensko ljudstvo. Prva izdaja je pošla v kratkem času, kar dokazuje, da je taka knjiga potrebna, dasiravno je izdala v tem času »Slovenska Šolska Matica« zgodovino Slo¬ vencev in jo izdaja V snopičih tudi družba sv. Mohorja. »Kratka zgodovina slovenskega naroda« ima svoj namen: širiti hoče temeljno znanje domače zgodovine in pripravljati mladino in preprosto ljudstvo, da čita z zanimanjem in razumevanjem večje zgo¬ dovinske spise. V MARIBORU, 1. svečana 1912. Pisatelj. 3 l* Uvod. Vsak narod ima svoje življenje. Ali poznaš zgodovino svojega naroda. Ali poznaš razne vesele in žalostne trenotke v življenju svojih prednikov? Morebiti si naletel ob kamen ali opeko z napisom, ka¬ terega ne razumeš. Nehote se vprašaš: Odkod je to prišlo de semkaj ? Na skali vidiš močan grad ali sive razvaline. Spo- se minjaš se, kako verno si poslušal pripovedke, da so bivak ra tamkaj zaklete kraljične, in da še sedaj čuvajo strašne kač« ^ ogromne zaklade, Seveda maješ z glavo in ne verjameš tega, se a vendar ne veš, kako so nastali ti grobovi in kdo je bival v njih. V bližnjem mestu slišiš često tujo govorico. Vprašaš se pač: kako je to, a odgovora ne veš. Vse to in še marsikaj ti bo povedala in razjasnila »Kratka zgodovina slovenskega naroda«. Citajjoin premišljuj,;,; kaj vse so trpeli tvoji pradedje, kako so jih tlačili tuji narodi. s j, Ozri se naokrog na lepa slovenska polja, kjer valovi sc poleti žitno klasje kakor morje, glej žlahtne vinske gorice, p ( glej širne šumeče gozdove in končno upri svoj pogled v nebo tične gore, kjer se že lesketajo svitli solnčni žarki, ko počiva še mirna dolina: to je tvoja slovenska zemlja, to je tvoj dom, ct kjer odmeva že stoletja in stoletja lepa slovenska pesem ifl n j slovenska materinska beseda. To lepo domovino so branili r ; in napojili tvoji predniki s svojo srčno krvjo in ti jo ohranili kot sveto dedščino. Spoznavaj, ljubi in brani jo tudi ti in za- 1( . pusti jo še bolj čislano svojim potomcem ! y - (( 4 Prvi del. Slovenci do leta 800. ino tke Kdaj so prišli Slovenci v svoja sedanja bivališča? kaj Slovenci so se priselili v letih 568—590 po Kr. r. v šlo dežele, kjer prebivajo še sedaj. Okrog leta 600. je bilo na¬ pol seljevanje že dovršeno. Ker pišemo sedaj že nad 1900, je a \( razvidno, da živijo Slovenci v sedanji svoji domovini že nad a če 1300 let. Sedaj živeči Slovenci smo že približno petinštiride- gj seti rod, ki imenuje to svojo domačijo svojo last. val šaž Kdo je prebival pred nami v teh krajih? Nekaj let pred Kr. r. so zagospodovali našim krajem 1 ^ a Rimljani, ki so podjarmili prvotne prebivalce. O prvotnih pre- 1 U J» bivalcih nam je znano le toliko, kolikor poročajo o njih rim- ski pisatelji. Njih imena: Panonci, Noriki, Veneti, Iliri itd. ov ‘ so nam ohranjena, ker so po njih imenovali Rimljani svoje ice ’ pokrajine. : k°' Na več krajih slovenskih dežel nahajamo še dandanes :ivS kamenite plošče z rimskirfti napisi, izkopavamo grobove in 3111 celo temelje hiš. Tudi šestero ali četirioglata opeka z vtis- 111 njeno rimsko številko ni redka. To so večinoma ostanki ■ n ‘*! rimske dobe v naših krajih. Posebno v Ptuju, Celju, pa tudi inill v Ljubljani in drugod imamo take spomenike. Ptuj — Poe- za j tovio — je bil v rimskih časih največje mesto na sedanjem Slovenskem. Imel je 50—100.000 prebivalcev. Tudi Celje (Celeja) in Ljubljana (Emona) sta bili zelo znameniti rimski mesti. Rimljani so vladali in gospodovali v naših krajih pri¬ bližno do leta 476. po Kr. Napravili so veliko dobrih in moč¬ nih cest, po katerih so hodili pozneje še dolgo drugi narodi, ki so Rimljane premagali. Tudi Slovenci so rabili še te ceste. Cvetelo je poljedelstvo in trgovina. Rimljani so v naše kraje prinesli vinsko trto. Kam so izginili Rimljani in razna druga ljudstva iz naših krajev, da ni drugega sledu po njih, kakor izkopane plošče, kameni, denar, orodje, posoda in grobovi? Rimljanom so prišli hudi časi. Iz Azije so prihrumeli divji narodi čez današnje Rusko in Ogrsko. Okoli leta 400 po Kr. je tukaj že vse vrelo. Najhujši ho bili Huni pod groz¬ nim kraljem »Atilo«, ki so ga imenovali »šibo božjo«. Atila je umrl leta 453. po Kr. Za tega divjanja in preseljevanja narodov so se izgubili Rimljani iz naših krajev. Tudi Huni so izginili. Za njimi so prišla druga divja ljudstva, ki so tudi izumrla, ker niso imela miru in so živela v večnem boju. Bili so to Gotje in Langobardi. Zadnji so se preselili 1. 568. v Italijo. Po njih se imenuje velik del gornje Italije »Lombardija*. Za njimi je prišlo novo ljudstvo, Obri, istočasno z Obri pa Slovenci. Obri in Slovenci. Slovenci so prišli že v prvih stoletjih po Kr. skupno z ostalimi južnimi Slovani na sedanje Ogrsko, kjer so jih pod¬ jarmili Obri. Obri so bili divje in bojevito ljudstvo, ki se ni pečalo s poljedelstvom, trgovino in obrtnijo, temveč živelo edino le od ropanja in izsesavanja sosednih narodov. Začet¬ koma Obri niso zatirali Slovencev. Slovenci so spremljali Obre na vojne in roparske po¬ hode, po sosednih deželah, na današnje Rumunsko, Bolgar- s P z j« S v b v n P d 1 'I v P h ii k z B n u 6 pri- sko in Srbsko, v Bosno, Dalmacijo, na Laško in Nemško. 0 5- Plačevali so jim tudi davek. )C jj, Obrov danes ni več. Uničili so jih boji ; popolnoma ;t e< zlomil je njihovo moč frankovski kralj Karel Veliki. Kar jih • a je j e ostalo živih, so se pomešali med druge narode, osobito : Slovence; naučili so se njih jezika in popolnoma izginili. Le ših v naših pripovedkah je še ohranjeno ime Ober, ki pomeni icej groznega velikana. jj Kako so se selili Slovenci v naše dežele? 100 Pred letom 568. so živeli Slovenci že ob Donavi, od- ° z ' koder so prodirali počasi navzgor v naše dežele. Najlaže so tila se selili po dolinah, zlasti ob Muri, Dravi in Savi, ker so nja bili ti kraji bolj pristopni in rodovitni. Silili so vedno više in više. Nekaj bojev so Slovenci gotovo imeli z ostanki prvot- vja nega prebivalstva. Napačna je misel, da bi se bili Slovenci ela polastili svoje lepe zemlje brez vseh težav. Zastonj se ne 1 se dobi nikdar nič in tako je bilo že v onih davnih časih, pred ■nje 1300 leti. Pravijo, da so bili Slovenci pohlevni in miroljubni. )bn To ni res. Krivo mislijo, ki govore o pohlevnem slovenskem ljudstvu. Saj se nam poroča, da so Slovenci razdejali takrat več mest, tako tudi Celje. V Celju je bil sedež škofije pred prihodom Slovencev in zadnji škof Ivan je moral bežati v Istro pred našimi poganskimi predniki. ^ z Na jugu je bila kmalu vsa zemlja do morja slovenska 0( j_ in še del severne Italije. Zgodovina nam govori o hudih bojih, n j ki so jih imeli Furlani z napadalci Slovenci. Ob Dravi so e lo zasedli Slovenci vse Koroško in del Tirolskega do izvira Drave. x e t> Bili bi šli še naprej, toda tukaj se jim je postavilo v bran močno nemško pleme, Bavarci, in Slovenci so se morali p 0 J ustaviti. rar , Slovenci so zasedli današnje srednje in gornje Stajer- 7 sko in se razširili po vseh glavnih in stranskih dolinah. Celo gornje in nižjeavstrijske ravnine so imele slovenske prebivalce- Ogromno mnogo zemlje je pripadlo Slovencem. Drug 1 narodi so izkrvaveli v večnih vojskah, Slovenci pa so sesi¬ rili in iskali rodovitno zemljo, kjer bi lahko mirno živeli. Svojo novo deželo so imenovali Korotan (Karantaniji) Koroško). Korotan je obsegal razen sedanje koroške dežele vse Kranjsko, ' 2 / s Štajerske, vzhodni del Tirolskega, del Solno- graškega in še del Avstrijskega. Deželna imena Štajersko, Kranjsko, Tirolsko, Goriško itd. so nastala mnogo pozneje. Slovenci v novih sedežih in njihovi sosedje. Središče Slovencev je bilo blizu Celovca na Koroškem, tam, kjer stojita zdaj vasi Krnski grad in Gospa Sveta. Tukaj so našli Slovenci močne razvaline nekdanjega rimskega'mesta Virunum in sezidali so si grad. Na vseh straneh so imeli Slovenci nevarne sosede, 5 katerimi so imeli hude boje, zlasti pa z Nemci. Nemci in Furlani so se hudo zbali slovenskega naroda* Ni minilo leto, v katerem bi ne bili skušali poriniti Slovence nekoliko nazaj. Toda našim sosedom še je često slabo go¬ dilo. Razdraženi Slovenci so jih krepko odbijali, potem pa so udarjali za njimi in ropali globoko po Bavarskem in po se¬ vernem Laškem. Ropanje je bilo takrat običajen način bo¬ jevanja. Slovenci so bili ob prihodu v Korotan krepko ljudstvo, žraven tega pa še pogansko. Lahko si torej mislimo, da so postopali okrutno, ko so jih napadali sosedje. Najprej so l2 ‘ trebili doma vse, kar je bilo tujega, razdrli in požgali so vS* rimska mesta. Padlo je Celje, leta 611. so razdejali mesto Aguntum, ki je ležalo ob Dravi na Tirolskem. Tukaj so p°' bili nemško vojsko in opustošili vso okolico. Že 15 let p°' P fe j (596). so Slovenci pobili tukaj blizu veliko nemško vojsko zadnjega moža, o čemer nam poroča pisatelj Pavel Diakon. Tudi Furlanov se Slovenci niso zbali. Srečno roko so lr neli tudi v Istri, kjer so pobili tretjega svojega sovražnika: Bizantince. Na vseh straneh so se torej dobro otepali sosedov, ki 5 J lrri niso dali miru in ki so jih hoteli izpodriniti iz pridob¬ ljene zemlje. J • . 1 ■ Kralj Samo. Zdaj je prišla vrsta na Obre, ki so postali Slovencem ' v la vzhodni strani nadležni. Narod se je vzdignil zoper tla- Cj telje. Leta 623. so se Slovenci popolnoma osvobodili in j Premagali Obre istočasno na dveh straneh, na jugu Slovenci, na a Se veru pa'jih je potolkel slavni Samo. Slovenci so bili takrat sosedi Cehov ob Donavi. Do s Donave so segala bivališča Slovencev, onstran pa je bilo s *°vansko češko pleme, ki je imelo iste sovražnike, Nemce i. 111 Obre. Severni Slovani so dobili v tej dobi izvrstnega voj- e SI< ovodjo, Sama, ki je pobil Obre in se potem z vso močjo k ^ r gel na Nemce (Bavarce), ki bi bili radi podjarmili lepe 0 Ce ske in slovenske pokrajine. s- Kralj Samo je vladal od leta 623. do 658., torej 35 let. 1 - Boba njegovega vladanja je naslavnejša v naši stari zgodovini. Nemci so prišli s tremi vojskami pod kraljem Dago- h ^rtom proti Slovanom. Našuntali so obenem Langobarde na o Baškem, naj napadejo v istem času Slovence. Slovani pa so H Se hitro pripravili. Samo je zagrabil Nemce na severu pri & °gastogradu in jih v tridnevni bitki popolnoma potolkel. 0 Ja gobert je moral bežati domu na Nemško brez vojske, ki v 11111 jo je Samo pobil in razgnal. Slovenci so istega leta potolkli Langobarde in jih po- — 9 — gnali nazaj na Laško, odkoder si niso kmalu upali več v Korotan. Zgodovinarji menijo, da je tudi tukaj bila silna Samov'® vojska. Toda to ni mogoče. Slovenci so sicer lahko slišali vesele vesti o krepki roki in o zmagah kralja Sama, toda Samova država se gotovo ni razprostiralo čez Donavo na naše gorate dežele. Samo je bil kralj na slovanskem severu, Slo- venci pa so imeli tega časa lastne vojvode in župane, ki so bili gotovo zvesti zavezniki kralja Sama v skupnem boju. Doba slovenske samostojnosti. Ko so se Slovenci otresli obrskega jarma, so bili nad dvesto let samostojni pod lastnimi vojvodi. Prvi vojvoda, 1« nam je znan po imenu, Valuk, je živel v dobi kralja Sama- Bil je Samov zaveznik. Slovenci so imeli zdaj precej mirne čase. Langobardi. Obri in Bavarci so jih puščali na miru. V drugi polovici 7. sto- let ja (okoli 660) pa so se začeli počasi spet oglašati sovraž¬ niki, ko so slišali, da ne živi več kraj Samo. Poročila o bitkah med Slovenci in Furlani so za Slo¬ vence večinoma ugodna. Slovenci so celo napadali pogostom® Italijo in Furlani so se morali braniti. To kaže, da so bik Slovenci močnejši in srčnejši. Veliko sovraštvo je bilo med Slovenci in Bavarci. Leta 696. je udarila silna slovenska truma na Bavarsko, leta 72o- pa so pustošili že zopet po Solnograškem in Bavarskem. ^ tiste kraje so hodili pogostoma plenit in listine imenujejo Slovence »krute pogane«. Najbrž so plačevali s tem Slovenci stare dolgove, ker znano je, da so hodili Bavarci, čeravno že kristjani, že prej na slovensko zemljo plenit in morit- Slovenci so si dobro pomnili in jim niso ostali na dolgu. — 10 — k. Slovenci in Bavarci. Dandanes nahajamo globoko po Bavarskem mnogo slo¬ venskih imen krajev in vasi. Odkod ta imena? Nekateri slovenski rodovi so se lahko vrinili celo na Bavarsko. Nekatere vasi pa so nastale pozneje. Bavarci so ropali po Slovenskem, kakor pozneje Turki, in so gonili ljudi kot sužnike s seboj na Nemško. Ujete Slovence so po¬ šiljali na puste dele svoje dežele, ki so jo obdelovali. Odtod so slovenska imena. Prepiri med Slovenci in Bavarci so trajali dobrih 100 let. Sele v prvi polovici 8. stoletja sta se stranki nekoliko pomirili. Bavarci so utihnili, ker so na drugi strani pritiskali nanje njihovi sosedje Franki, Slovence pa so začeli zopet Obri nadlegovati. Leta 743. so šli Slovenci Bavarcem na pomoč zoper Franke. Slovenski vojvoda Borut pa je bil doma preslab, da bi odgnal Obre, zato se je obrnil do Bavarcev in jih prosil pomoči. Bavarci so prišli in pomagali Slovencem zoper Obre, toda Slovenci so morali drago plačati to pomoč (leta 748). Bavarci so prišli, odšli pa niso več. Bavarci so izrabili priliko naše slabotnosti in postali naši gospodarji. Kar ni šlo zgrda, je šlo zlepa. Bavarci so se bili trudili 150 let, da bi si podvrgli Slo¬ vence v Korotanu, a vse vojske jim niso nič pomagale, — Slovenci so se jih vselej ubranili. Zdaj pa so storili Sloven¬ cem uslugo, da so jim pomagali proti Obrom. S tem so sto¬ pili s Slovenci prvič v prijateljsko razmerje in nasledek je bil: vojvoda Borut je moral priznati nemško višjo oblast. V poroštvo zvestobe je moral poslati na Bavarsko svojega sina Gorazda in nečaka Hotimira z drugimi mladimi imenitnimi Slovenci. Mladeniče, ki so bili odločeni, da nastopijo vlado pri Slovencih, so na ta način dali Nemcem v vzgojo. Na Nemškem 11 so jih preobrnili h krščanski veri, poleg tega pa so jih sktl' šali utrditi v pokorščini. Stari Borut je kmalu na to umrl. Nato se je vrnil z Bavarskega njegov sin Gorazd, k* j so ga Nemci že bili podkovali v svoje namene. Zgodilo se; je to okoli, leta 750. Začetki krščanstva med Slovenci. Gorazd je bil prvi slovenski vojvoda, ki je bil kristjan- Ker je priznaval slovenski vojvoda višjo bavarsko oblast, so se trudili bavarski škofje, da bi razširili med Slovenci krščansko vero. Pridno so delali v tem oziru, toda delali so. večinoma z namenom, da bi spravili naše dežele popolnoM a | v oblast Nemcev. Za vlade Gorazda in njegovega naslednika Hotimir j je bilo na Slovenskem že mnogo nemških duhovnikov. Voj' vode so pomagali duhovnikom, ljudstvo pa se je pogostoffl a j upiralo. Največ je storil škof Modest, ki je posvetil več cer- kva, med njimi tudi cerkev pri Gospe Sveti na Koroškem- Z duhovniki, ki so prihajali z Nemškega, velik del Sl°'j vencev ni bil zadovoljen. Kmalu so jih bili siti. Domače vojne. Leta 765. so se uprli Slovenci nemškim duhovnikom 1 in vnela se je domača vojna med poganskim in krščanskim 1 delom Slovencev. Poganska stranka je sovražila novo vet' 0 i: in tujce, ki so vreli v dež.elo in ki so jih vojvode tako ra^ 1 j sprejemali. V domačem boju so bili krščanski Slovenci četkoma močnejši. Miru odsihdob ni bilo. Pogani so se kmalu drugič vzdig' nili in mnogi nemški duhovniki so pobegnili, ker se niso cit' tili na varnem. Po Hotimirovi smrti se je poganska strank 11 omogla in je pregnala s Slovenskega vse tujce. 12 Več let ni bilo na Slovenskem nobenega nemškega duhovnika. Tako so se Slovenci obenem iznebili za kratko dobo nemške vlade. Krščanski Slovenci so bili preslabi, da bi se mogli ustav¬ ljati poganskim bratom, in zato so se obrnili zopet na Bavarce s prošnjo na pomoč. ; Leta 772. je privedel bavarski vojvoda Tasilo II. vojsko v Korotan. Skupno se jim je posrečilo, da so premagali domače Pogane. Slovenski vojvoda Volkun (Valjhun), Hotimirov na¬ slednik, je s pomočjo Bavarcev pogansko stranko tako oslabil, da se ni mogla več upirati.*) Nemškim duhovnikom je bila pot na Slovensko zopet odprta. Po Hotimirovi smrti je postal Volkun vojvoda proti volji Poganskih Slovencev, Volkunu je poslal škof Virgilij (»ko- fotanski apostol«) šestkrat nemške duhovnike. Oznanjevalcev vere je bilo zelo mnogo, drugače bi se ne bili Slovenci tako hitro pokristjanili. — Volkun je vladal zadnja leta v miru in Prijateljstvu z Bavarci. Ob svoji smrti (okoli leta 790.) pa je zapustil še vendar precej poganov med Slovenci. Leta 795. nahajamo kot vojvodo Volkunovega naslednika Vojnomira, okolo 800. pa vojvodo Inka, ki je bil pri ljudstvu haje zelo priljubljen Zaradi svoje razumnosti. Inko je pre¬ govoril mnogo slovenskih poganskih velikašev, da so še dali krstiti. B; ..' . 1 ; /t ' L' ! Prvi samostani na Slovenskem. Za vlade vojvode Volkuna so jeli snovati Bavarci na Slovenskem samostane. *) Te boje vojvode Volkuna s poganskimi Slovenci opeva slovenski P^nik dr. Franc Prešeren v veliki pesmi »Krst pri Savici.« Leta 770. je ustanovil vojvoda Tasilo II. v Intibi (Innichen na Tirolskem) samostan, da bi pokristjanil ondotne Slovence. Tako globoko so takrat segali Slovenci na Tirolska ; danes pa ni duha ne sluha v okolici Innichena, le nekatera imena vasi, gor in potokov nam pričajo o njih! Ravno tako na Gornjem Avstrijskem danes ni Slovencev-1 A vendar je ustanovil isti Tasilo leta 777. ob reki Krenu# 1 = samostan, kjer je danes trg Kremsmunster. V listinah iffl e ' nujejo slovenske družine z županom vred, ki jih je podaril Tasilo samostanu. Po gornjeavstrijskih dolinah je bilo takrat mnogo Slovencev, kakor nam pričajo imena. Tujci so jim da' li vero, zato pa so jim vzeli svobodo in jezik. Ponemčevanje. Slovenci imajo dandanes blizu 25.000 km 2 zemlje. Pred 1300 leti so je imeli enkrat toliko, toda mnogo te zemlje J e bilo opustošene, neobljudene in neobdelane. Nemški vladarji so darovali cerkvam in samostanom poleg zemljišč tudi kmetije. Nekateri samostani so dobili k* 1 na stotine slovenskih kmetij in poleg njih toliko zemlje, da s 0 lahko naseljevali svoje kmete, rokodelce, obrtnike in blap ce - Nemcev je prihajalo med naše ljudstvo posebno mnogo ruda 1 ’' jev in kovačev, pa tudi uradnikov. Koder se jih je naselil 0 le malo med Slovenci, tam so se po letih poslovenili, kako 1 na primer na Gorenjskem. Drugod pa so se ohranili kot Nemci, kjer jih je bilo mnogo in v takih krajih je izgini* 0 med njimi slovensko domače prebivalstvo. Tako se je P°' nemčilo vse gornje in srednje Štajersko, gornje Koroško, tak 0 večina naših mest. Tudi po čisto slovenskih krajih se je jel kazati nefflšk 1 vpliv. Ljudstvo je pozabilo na stara domača imena, kak° Bogdan, Gojko, Branko, Dragotin, Miloš, Radivoj, Sava, Sta 11 ' ko, Stojan, Cvetko, Stanislav, ali ženska, kakor Vida, Drag* — 14 — Zorica, Slava, Ljudmila itd.; naša deca je dobivala pri krstu imena: Janez, Franc, Jožef itd., ki so še dozdaj v navadi. Slovenske navade so se umikale tujim, slovenska svoboda je morala umreti a na njeno mesto je stopila nemška tlaka. Duhovniki niso širili samo vere, temveč tudi nemški jezik in nemško vlado. Ostalim Slovanom se je godilo še huje. Nemški škofje v Vratislavi (Breslau) so silili kmete k nemščini, nepokornim pa so grozili, da jih izženejo. Danes je tam vse nemško. Prusi so bili nekdaj Slovani. Hraber narod so bili, ki sojih Nemci šele po dolgih trdovratnih bojih premagali, ugono¬ bili in ponemčili. Najbolj je divjal proti slovanskim Prusom nemški viteški red, ki mu je pomagala vsa zapadna Evropa, tekali so, da je boj zoper Slovane zaslužen in Bogu mil. V 13. in 14. stoletju to ni bil več boj, temveč lov, na katerem s « ubijali vse, kar je govorilo slovanski. Tako so Slovane 12 trebili. Danes je ta dežela sedež najhujših Nemcev. Redki °stanki Slovanov so se ohranili na Pruskem še do danes. V n Dogih vaseh, še starci govorijo slovanski, njihova deca pa lle znajo več in se jim posmehujejo. Koder so se Slovani pokristjanili, tam so jih skušali po¬ nemčiti mirnim potem. Pri tem so pomagali duhovni in po¬ letni nemški posestniki, ki so dobivali po Slovenskem in v Rovanških deželah od nemških vladarjev velika zemljišča. Slovenska zemlja takrat ni bila tako gosto obljudena 'mkor danes. Slovenci so bivali po rodovitnih dolinah, bre- 8°ve in gozdove so puščali ob strani. Ogromnih neobljudenih P°sestev so se polastili vladarji, ki so jih darovali samostanom 'n plemičem. Plemič se je priselil in je privlekel s seboj nem- naselnike. Bavarska vlada je rada vabila svoje ljudi na Slovensko in jim je dajala po ceni velika posestva. Velikanski S°zdovi so čakali rok in sekir. 15 Tako so nastajale nemške naselbine krog samostanov ^ gradov. Mejni grofje. Vladarji so nastavljali ob državnih mejah mejne gr oj c, ^ I so imeli dvojno nalogo: 1. da branijo meje, 2. da razširjajo 1,1 potisnejo mejo kolikor moči naprej v sosedni svet. Močnejši tla c ' slabega in zaspanega nazaj bodisi s premoženjem ali z večji 111 znanjem, ali pa kar se pogostoma godi, z nasiljem. Tako r bilo in tako je. Posebno Karel Veliki je skrbel za državne meje. Kar 51 je pribojeval grof ob meji na novo, tam je bil skoro sa' 11 svoj gospodar. Kralj mu.je prepustil ob meji vso vojaško ' |1 sodnijsko oblast. Novo pridobljene okraje so zvali »marke« in taka mark 9 je bil tudi Korotan. Slovenci v markah so izgubili polagoma čut za stal' 0 s svobodo in tujci so jim vzeli kmalu zadnje ostanke sam 0 ' j stojnosti. Karel Veliki. Bavarski vojvoda Tasilo se je hotel celo osamosvojil'* toda frankovski kralj Karel Veliki ga je prisilil, da se je tid^ in prisegel zvestobo. Tako je postal Karel gospodar' slove' 1 ' skih pokrajin, katere si je bil poprej osvojil Tasilo. 1 Tasilo se je kmalu iznova uprl in se..zvezal,z Obri, |l!l kar ga je Karel kaznoval, mu vzel deželo in ga zaprl .v sarh 0, stan. Njegove pokrajine je izročil raznim grofom. S Slovenci se Karel ni vojskoval, ker se mu niso .upir#* 1 ; Karel jim je pustil domače vojvode in ni bil. nasprotnik, sK*‘ venskih navad. Taki vojvode so bili razen Voj no mira in In k 9 še Pribislav, Semika, Stoj mir in Etgar. Za vlade Karla Velikega so se začeli glasiti zopet Oh 1 ’ 1 16 Po sedanjem Ogrskem. Z Obri se je zvezal tudi bavarski vojvoda Tasilo proti Karlu, toda Obre so premagali na dveh krajih. Pozneje so pobili Obre še nekolikrat, ker se niso mogli Pogoditi s Karlom zaradi mej. Najhujši boj je bil leta 791. Obri so bili nesložni tudi med seboj in so se srdito Pobijali. To priložnost je porabil frankovski kralj in je poslal leta 795. silno vojsko zoper nje. V tej vojski so bili tudi Slo venci z vojvodo Vojnomirom. Obre so premagali in jim razrušili trdnjave. Obri so nato obljubili, da se dado krstiti in da bodo mirni, toda obljubo so večkrat prelomili. Neizmerno krvi se je prelilo v teh bojih. Obrski kraji s ° izgubili skoro vse prebivalstvo in obrski plemiči so celo 'ZUmrli. Največ koristi so imeli v bojih Nemci, ko so po¬ habili vse obrske zaklade in so »kar čez noč obogateli«. V pokrajinah, v katerih so bivali Obri in ki so bile P r azne in opustošene, so se razširili Slovenci. Ostanki Obrov s ° deloma izginili med Slovani, deloma pa so odšli na vzhod. Okoli leta 800. so bili vsi Slovenci pod frankovsko Plastjo. Predno popišemo poznejše dogodke na Slovenskem, °Rlejmo si značaj in kulturno stanje Slovencev v tej dobi! Kaki so bili naši predniki ? Nemški zgodovinarji so često krivični. Pisali so, kar so J'rn pripovedovali vojščaki, ki so se vračali iz bojev proti Slovencem in Obrom. V boju ne vidi nihče nič lepega. Le Vidukind piše bolje, ki pravi: »Slovani so utrjeno ljudstvo, vajeno truda in dela. Zadovoljni so s slabo hrano. Kar se drugim vidi težavno, opravljajo Slovani z lahkoto in v ®seljem.< Ta pisatelj pripoveduje o slovanski umetnosti, o lepih podobah, ki so bile izdelane tako mojstrsko, da so se zd^ e na prvi pogled žive. Težko je popisati značaj nekdanjih Slovencev. Pravic 110 in previdno moramo soditi dobre in slabe strani. Gotovo je pa, da se ne smemo hoditi k tujcem ^ svoje zgodovine. Če odpreš kdaj nemško knjigo, ki govori 0 nas, storiš to gotovo s strahom, da blati in krivično so^ 1 naše ljudstvo. Z nobenim narodom pod solncem se ni ravnalo tal' 0 kruto in brez srca kakor s Slovani. Odkar so se vrgli Hun 1 ’ Goti, Obri, Franki, in pozneje Ogri na Slovane, se vedno p>' e ' naša sovraštvo .proti Slovanom iz življenja v knjige. Nemška poročila o Slovanih so polna sovraštva. Karel IV. priporoča slovanske jezike. Temu se posm e ' huje J. P. Ludvvig: Kaj bi se učil jezika teh zaničevanih lju°' (Slovanov), ki so ravni hlapcem in psom. Hacquet piše: Slovani so zato tako pokorni, ker nimaj 0 pojma o boljši vladi. Nesnažni so vedno, čeravno ljubijo k°' pelj. Tatvina je pri Slovanih povsod razširjena . . . Celo v osterreich. vaterland. Blatter 1812 čitaš: Slovan 1 so nezaupni, zvijačni, neodkriti, brez čednosti, brez vere, n e ' pokorni oblasti, strašno sirovi, pijanci, nečistniki itd. Rottek imenuje ruski jezik jezik hlapcev. K. Neumann (»Natur der Menschen«) piše, da so sam 0 Nemci krasota narave in vladarji sveta, Slovani pa so m a F vredni in iz drugega nižjega mesa . . . In tako poročajo, da smo Slovani siroveži, nestrpu 1 ’ nečisti, pijanci, lenuhi, tatovi itd. Tako poročajo svetu o nas in nas črnijo. O tem P 9 ne pišejo, kako so ravnali tujci s slovenskim ljudstvom, 1 <0 so ga podjarmili. O tem ne vedo, da so Slovenci imeli p l ' e ' našati vsa ta stoletja neizmerno mnogo nevolj. O tem ne p°' ročajo, kako Slovani v resnici živijo in kake navade itnaj 0 ' 18 O pravem značaju Slovence'' in Slovanov ne vedo ničesar. Glavne lastnosti slovanskega značaja so že od davnih dob versko mišljenje, delavnost, ljubezen do materinskega jezika in gostoljubnost. Slabih lastnosti pa imajo tudi dovolj, zlasti nesložnost in brezskrbnost. O teh točkah slovenskega in vobče slovanskega zna¬ čaja hočemo govoriti. Že nekdaj so Slovani bili pobožni, že takrat, ko še ni¬ ti kristjani niso bili. Tuji potovalci (posebno Helmold) pri¬ povedujejo o lepih verskih navadah, o lepih svetiščih in o romanju na daljne svete kraje pri Slovanih. Malokateri na¬ rod je tako častil svoje bogove. Poganski Slovenci so verovali v množino božjih bitij. Kar je dobrega na svetu, to je po slovenski stari veri od bogov. Bogovi so dajali ljudem življenje, zdravje, srečo in vse dobrote. Bogovom so pa bila nasprotna hudobna bitja, besi ali črti, ki so sovražniki ljudstva in pošiljajo na svet siromaštvo, bolezen in hudobnost. Bogovje so živeli po mislih poganskih Slovencev v veliki družini. Vladar je bil Penin, stvarnik sveta in nebes, toplote in svetlobe, bliska in groma. Peruna so častili Slovenci najbolj med vsemi bogovi. Radogost je bil bog gostoljubnosti, Vesna boginja pomladi, Veles je čuval črede, Živa je dajala zemlji rodovitnost, Triglav je Joil vladar morja, zemlje in zraka. Svetovit je bil bog poletja in svetlobe. Med bese ali črte so računih: Striboga, ki je pošiljal nevihto, Tresa, boga strahu, Morano, boginjo zime in smrti. Kurent je bil bog razuzdanega veselja. Tudi vile, rojenice, zlodeji, hudiči, more, volkodlaki so bila manjša božja bitja. Duša ne umira po veri starih Slovencev s telesom, tem¬ več se preseli na drugi svet, Mrliče so pokapali ali pa sežigali. Duhovnikov niso poznali. Bogovom je daroval starejša 13 ' Nekoliko ostankov poganske vere se je ohranilo do d r nes, n. pr. pravljice o rojenicah in vilah, o mori. Bes pom el11 do danes nekaj hudobnega, na primer v kletvicah. Bog 3 Svetovita je izpodrinil krščanski Vid, zato si lahko razlagam 0 ' s zakaj je ravno ta svetnik priljubljen med Slovani. Tudi sp 0 ' min na Kurenta še živi. — Tudi kresovi so spomin ne ' kdanjih časov, ko so jih sežigali (okresu) na čast solnčnem 11 bogu. Ljubezen vere in pobožnost so si ohranili Slovenci. S°J so si kupili krščanstvo z najdražjim, kar ima ta svet: dal* so svojo svobodo, deloma tudi jezik. Slovansko delavnost priznavajo povsod. Ni ga mend 3 na svetu ljudstva, ki bi bilo tako delavno in utrjeno, kak° f Slovani. Čeravno so nas zadrževale vojne, nesreče itd., d 3 se ljudstvo ni moglo izobraževati, vendar imamo v v set 1 strokah umetnosti, znanosti in obrti može, s katerimi se lak' ko ponašamo. Poglej v slovensko hišo, kadarkoli hočeš: V hiši in |l3 polju se gibljejo marljive roke, da se moraš čuditi, odk°d ima naše ljudstvo toliko moči in veselja do dela. Za dobro voljo nas lahko zavida svet. Slovenec je o£ * rojstva nagnjen k veseli družbi in uživanju, ne pa k žalo 5 * 1 in premišljevanju. Živa zdrava kri mu vre po žilah, miši° e ima urne in močne in to daje njegovemu telesu tisto krepko 5 *' ki jo vidiš pri Slovanih. Slovenec ima jasno odkrito oko, 1 tf/ obraza mu sije prijaznost, jezik se mu suče rad. Nemec mrko pogleda in je često neprijazen. Da so Slovenci dr 11 gačni, vročega srca in veselejši, to ni sad vzgoje in vaj e ’ temveč to jim je dano od rojstva. Polno srce hoče govori* 1 ’ hoče peti in plesati. Kjer se snidejo Slovenci, tam se poj 3 ; Hiša, njiva, travnik, gorica, vse je polno petja. Vroč dan 111 utrudil žanjic, čuj, kako pojejo zvečer! Potem pa idi poslu 53 * . — 20 — k na nemško zemljo in povej, ali je tudi tam tako ljudstvo? — Lahko rečemo, da solnce nima kmalu pod seboj tako odkritega, čutečega, brezskrbnega, veselega ljudstva kakor so Slovani. Ljudstvo, ki je tako gostoljubno in veselo, ni slabo, grdo in tatinsko, kakor so nas opisovali tuji pisatelji. Samo tisti je lahko sirov in brezsrčen, uporen in škodoželjen, ki ima tem¬ no oko in zamračeno čelo. To pa niso Slovenci. Slovani ljubijo svoj jezik. Pomisli, da je tujec z ognjem in mečem iztrebil po sto¬ letnih vojnah cela slovanska plemena. Pomisli, da so Mon¬ goli, Tatari, Madjari in Turki stoletja razjedali slovansko te¬ lo. Če to vse dobro pretehtaš, potem se lahko začudiš, da še sploh nahajaš Slovane na svetu in da ne kažejo zadnjih Slovencev kje v kakem berlinskem muzeju med drugimi sta¬ rinami. Čim bolj so nas sovražniki preganjali, tembolj je ljubil Slovan svojo domovino in svoj jezik. Noben jezik na svetu ni imel toliko nasprotnikov in preganjalcev in vendar so izšli iz vseh teh bojev mladi rodovi še krepkejši in za- vednejši in so premagali sovraštvo, zavist in sirovost sosedov. I Še danes stojimo in stali bomo krepko, dokler bo se sukal svet. Ljubimo svoj jezik 1 Učimo svojo mladino, naj vztraja na poti svojih prednikov in naj zvesto ohrani, kar je podedovala: Svoj mili in dragi'slovenski jezik. Slovansko gostoljubnost hvalijo vsi stari pisatelji, na primer Mavrikij, cesar Leon, Adam Bremenski, Ebon, Hel- mold itd. Mavrikij (582—602) poroča, da spremljajo Slovani gosta iz kraja v kraj. Gosta žaliti je največji greh; kdor bi žalil Ujca, zoper tistega bi začeli vojsko ali pa bi mu užgali hišo. Adam Bremenski (1076) priča, da ga ni na svetu naroda nad Slovane, kar se tiče gostoljubnosti. Gostoljubnost in 21 spoštovanje staršev je prva čednost Slovanov, pravi Helmold (12. stol.). Nemški popotniki so se čudili, kako sijajno so jih po¬ gostili v slovanskih mestih. Tega med pogani niso pričakovali) tako pravi Ebon. Zal, da tujci slovansko gostoljubnost izrabljajo sebi v korist in nam v pogubo. Da je prišlo v značaj ljudstva tudi nekaj slabih navad in lastnosti, kdo bo se temu čudil, če pozna, v kakih raz¬ merah živimo od nekdaj. Tujci so dobivali vedno večji vpliv in so nam onečistili jezik in čut samozavesti. Toda če smo vendar le rešili še do danes toliko navdušenja, vroče ljubezni do jezika in naroda, potem nam ni treba obupati. Nesložnost in svojeglavnost je že stara slovanska last¬ nost. Arabski popotnik Ibrahim Ibn-Jakub je pravil o Slo¬ vanih : »Slovani so neustrašeni, za boj pripravni ljudje. Toda razcepljeni so v rodove in plemena. Ce bi ne bili med seboj nesložni, ne mogel bi se meriti z njimi noben narod na svetu .* V stari ruski kroniki (Nestor) se bere tako: »Zemlja naša je velika in obilna, toda redu v njej ni.« Grški pisatelj Mavrikij poroča o starih Slovanih: »Vsak rod ima svojega vladarja, ki pa niso složni med seboj. Ob vojni si ni težko pridobiti nekatere izmed njih, če jim daš dobro besedo ali plačilo. Potem se ne morejo združiti v bo¬ ju in si izbrati enega skupnega vodje in zato jih lahko pre¬ maguješ rod za rodom.« Kakor vidimo iz teh starih zapiskov, so spoznali so¬ vražniki Slovencev že zgodaj našo slabost, našo nesložnost in so jo dobro izrabili. Zadružno življenje in uprava. Slovani so demokratično ljudstvo. Po rodu so se čutili sorodne in enake in so imeli vsi iste pravice in enako svo- bodo. Razlike po stanovih ni bilo pri njih, ni bilo gospodov, ne služečih. Posamezne zadruge so si pridobivale ugled po premoženju in moči, posamezni ljudje pa po duševnih zmož¬ nostih, po omiki, skušnjah in po telesni krepkosti. Splošna osebna svoboda in splošna enakost pred zakonom sta pogla¬ vitna znaka staroslovanskega političnega življenja. Vsako selišče je bila samosvoja zadruga, ki je imela navadno ime po svojem ustanovniku ali odličnem predniku. Imena vasi: Vitomarci, Dragotinci, Kristanci itd. kažejo na imena ustanovnikov dotičnih vasi. Vse premoženje je bilo skupna last zadružnih domačinov, le nekatere pridelke in iz¬ delke so imeli posebej prodajati. Vsak je moral delati po svojih močeh za zadrugo, od zadruge pa je dobival, česar mu je bilo treba: streho, hrano, obleko itd. Zadrugo je vodil starejšina, ki je moral biti vsem pra¬ vičen in zmožen za svoje važno mesto. Kadar se je zadruga močno razmnožila, da ji je postalo tesno, se je ločil oddelek in si ustanovil novo selišče v bli¬ žini materinske zadruge. Sorodne zadruge so se čutile kot skupno pleme. Starej¬ šina vsega plemena je bil župan, ki so si ga volili starejšine zadrug izmed sebe. Da se ob vojnah lažje obranijo sovraž¬ nika, si je zgradilo pleme na težko pristopnem kraju ob vodi ali v gozdu ali na skali 'grad. V bližini gradu so se vršili sejmi, tu so se naseljevali trgovci in rokodelci in tako so nastajali ob gradeh trgi in mesta. Zgodovina nam našteva bogata slovanska mesta. Zelo zgodaj se je ustvarjalo iz starejšinskih in župan¬ skih rodovin »plemstvo« po tujem vzoru. Tako so prišli do Vojvodske in vladarske oblasti Borutovci i. dr. na Slovenskem, Premislovci na Češkem itd. Lepa poročila o slovenskem zadružnem življenju nam Pričajo, kako razvite so bile družinske razmere. Družina jim 23 je bila sveta. Vsi udje v družini so bili enakopravni. T 1 '' žene so imele iste pravice, lahko so postale tudi župa 11 ^ — Sužnikov Slovenci niso imeli. Ker so si bili v zadrugi vsi enaki, zato seveda ni med Slovani reveža ali berača. To resnico nam potrjdj e pisatelj Helmold. Revež ali berač je postal pri Slovenk samo hudobnež, zločinec, ki ga je vrgla zadruga iz svoj e srede. 24 Drugi del. Slovenci v letih 800 do 1276. Slovenci za vlade Karla Velikega. Karla Velikega so priznavali vsi Slovenci za svojega gospodarja. Bili so takrat precej mirni časi, ker je bil Karel zelo moder in previden vladar, ki se ni mnogo vtikal v slovenske razmere. Karel je vedel, da bi ljudstvo, ki si ga je podvrgel, postalo nemirno in bi se mu upiralo z vsemi močmi, če bi ga tlačil in mu posili jemal stare pravice in navade. Zato je pustil Slovencem domače vojvode, spoštoval pravice narod¬ nega jezika in je puščal sploh pri miru vse stare navade, češ, naj se ljudstvo najprej nekoliko navadi nove vlade. Slovenci so si torej obdržali lastne vojvode. Iz te dobe se je ohranila lepa navada umeščanja vojvod, ki je prava Podoba slovenskega demokratskega duha. Slovenski vojvodi so bili odgovorni narodu za svoje delovanje. Vsak vojvoda je moral svečano obljubiti ljudstvu, da bo dober in pravičen vladar svojim deželam. Obljubo je dajal na Gosposvetskem polju. Ta navada se je opravljala od najstarejših dob v slo- v enskem jeziku. Moralo je biti tako, saj so bili vojvode po r °du Slovenci. Slovenski jezik je ostal tudi v svoji pravici še potem, so nam nemški kralji vzeli domače vojvode. Tudi tuji vojvode, ki so vladali Slovencem, so morali 25 znati slovenski. Od vsakega vojvode je zahtevalo ljudstvo slovensko prisego. Navada se ni izpremenila. Se le po mnogih stoletjih so odpravili vojvode ta obred; ki jim seveda ni bil po volji. Stara navada ni imela več p°' mena, ko je prišel vojvoda, ki ni znal nič drugega odgoVO' riti na slovensko vprašanje, ko besede: »Ne razumem tvojega jezika« . . . Tako je izginil obred. Zadnjega vojvodo so um e ' stili leta 1414. po tej navadi. Slovenci izgubijo svojo upravo. Ko je nastopil po Karlovi smrti (814) vlado kralj Lud°' vik (s priimkom Pobožni), so nastali hudi boji na Slovenske^ Kraljevi namestniki, ki so nadzorovali domače vojvode, so z 3 ' čeli postopati silovito in krivično in ljudstvo se je dvignil 0 proti vladi. V pokrajini med Dravo in Savo je stopil Ljutovid Posavski upornikom na čelo. Srečno se je bojeval Ljutovid s slovenskimi in hrvatskimi uporniki proti Nemcem in pregnal Franke, ki pa so si pomagali' s pomočjo izdajalcev. Vojvodo Ljutovida je umoril izdajalec, ki se je zavezal z Nemci Z0' per rojake. To izdajstvo je koristilo Nemcem. L. 820 so vze'| Franki Slovencem domače vojvode za kazen, ker so podpira' 1 Ljutovida. Nemški kralj jim je pošiljal odsihdob svoje vojvod^ Slovenci so imeli vzroke za vstaje in upore zoper neD' ške nasilnike. Ljudstvo je čutilo, da se mu krati svobod 3 od leta do leta. Zemlja je postala kraljeva lastnina in nemšlOi posebno bavarski naseljenci so se brezobzirno smatrali 23 prave lastnike, ker jim je »gospod Karel« dovolil, da lahk° po slovenski Panoniji itd., širijo nemško oblast. Slovenci so postajali vedno bolj odvisni, nazadnje j e pomenilo njihovo ime toliko kakor sužnik. Sužnik je dobi' v nemškem jeziku isto ime kakor Slovan (Sklave - Slave)’ 26 v listini iz leta 828. se rabi v kremškem samostanu na Avstrijskem ime Slovencev za sužnike. Listine govore dovolj jasno, kako so ravnali nemški ®° s podarji z našim narodom. V narodu pa je še živel spomin boljših časov, ko ga ni ^čil nihče. Zato sa je dvignil narod, toda sreče ni imel. Ko se je ponesrečila slovensko-hrvatska vstaja, je hotel lu ' a lj Ludovik Pobožni slovensko zemljo popolnoma združiti 2 ostalim nemškim kraljestvom. Slovencem je vzel domače '°jvode in domačo upravo. Zemljo je razdelil na novo v st °tnije in okrožja (Gau). Ob mejah je ustanovil mejne hra- 1in & ali mejne grofovine. Na Slovenskem so bile 4 mejne §I'0fo vine in sicer 1. furlanska s sedežem v Ogleju, 2. istrska, slovenska na Dolenjskem (Kranjskem) in sosednem Hrvat¬ om, 4. južnoštajerska. Vsako okrožje in vsaka mejna grofovina je dobila nern- s ^ e ga grofa za predstojnika. Okrožni grofje so bili odvisni ^ kralja, mejni grofje pa so bili samostojni. Morali so stra¬ ni in braniti mejo, zato so bili samostojni sodniki in so 1I A e li v svoji grofovim lastno vojaško oblast. Kraljevska rodovina je zanemarjala slovenske dežele, vladarski hiši na Nemškem so bili notranji prepiri, sinovi s ° se bojevali zoper očete, bratje so se prepirali med seboj 2 " vlado, za državo pa ni skrbel nihče, najmanj pa za slo- Ve nske kraje. Tukaj so delali grofje po svojem in skrbeli za rS( l in mir vsak v svojem okrožju. Le tupatam je poslal '"Alj kakega poslanca, da pogleda, kaj počenjajo grofje. Cerkvena razdelitev slovenskih pokrajin. Solnograški nadškofje in pasovski škofje so od sever- " e strani pošiljali duhovnike in širili vero. Od južne strani delovali oglejski patrijarhi. Tekmovanje med duhovniki je bilo posebno živahno, ker so razširjali s tem oblast svoj® škofij in si množili dohodke. Samo za vero jim ni šlo, so se duhovniki in za njimi škofje prepirali za meje šk°^’ ker so si prišli navzkriž med seboj. Da bi napravil konec prepira za slovensko zemljo m e ^ škofi, je določil že Karel Veliki meje leta 811. Oglejski P' 1 trijarhi so dobili pokrajine južno od Drave, solnograški ^ škofje pa kraje severno od Drave, a pasovski škofje don aV sko dolino. Zdaj so imeli škofje mir med seboj in so lahko mir 110 delali vsak v svojem določenem okrožju. Kaj so delali? Kaj so dosegli? 'j Velikansko delo so imeli solnograški duhovniki. Dana 5 nji Nemci ne morejo nikdar prehvaliti zaslug solnograški delavcev, ki so pridobili tako ogromne pokrajine za newišW°\ Skoro vsa zemlja je danes ponemčena, kar so je upravlja* 1 nemški škofje. To so bili res uspehi. Nadškofje so sami b° dili pogostoma na vzhod, da vidijo delo svojih duhovnik° v ' Na takih obiskih so posvečevali cerkve. Listine imenuj e J° nadškofovske obiske v Ptuju in celo v Blatnem gradu 1111 sedanjem Ogrskem. Iz Ogleja niso delali na to, da bi vzeli ljudstvu narof nost. Tukajšnji patrijarhi niso imeli duhovnikov, ki bi zatiN * 1 slovenski jezik kakor iz Solnograda. Zato so se tudi v P° krajinah južno od Drave — v okrožju oglejskih patrijarb 0 ' — ohranili Slovenci do današnjega dne. Ta razdelitev slovenske zemlje je ostala dolgo n eIŽ premenjena. Vzhodni Slovenci in Velikomoravci. Med vzhodnimi Slovenci si niso mogli nemški kr 0 ’ utrditi oblasti Večji del Panonije je ostal prost, ker je predaleč. Tukaj ob robu Štajerskega, v ogrski nižavi in 28 °beb straneh Donave so vladali še domači vojvode. Takrat 9. stoletju še ni bilo o Ogrih ne duha ne sluha v teh ra jih. V 9. stoletju so prebivali po vsem Ogrskem le Slovani. Vojvode teh Slovanov so si priborili v 9. stoletju veliko Tu je nastala močna slovanska država, ki jo listine ^snujejo »Velikomoravsko.« . Središče Velikomoravskega je bilo v Velegradu in v ' ' V na današnjem Slovaškem. Prvi močnejši velikomoravski knez je bil Mojmir (do e ta 846.). Njegov naslednik je bil knez Rastislav (846—870). ^ Po Rastislavovi slovanski državi so učili nemški du- 0y niki krščansko vero. Rastislav je spoznal, da mu taki Dovniki škodujejo v političnem oziru, v verskem pa ne Oris hjo, ker jih ljudstvo ne razume. Pogubnega vpliva Nem- v® v se je hotel iznebiti. Premišljal je, kako bi odstranil nem- e duhovnike in odkod bi dobil boljših. s k. diŠ Leta 861. je poslal Rastislav poslance v Carigrad, v sre- Ce bizantinskega cesarstva, ki je imelo mnogo slovanske- Prebivalstva. > Tukaj je upal najti Rastislav pomoči. Prosil je cesarja l «aela takih krščanskih učiteljev, ki bi dobro umeli sloven- Sl jezik, da bi lahko poučevali njegove Slovane. Tako je menil izpodriniti Nemce., iz dežele. Rastislav je dosegel svoj namen. Leta 863. sta prišla , 'Uegovo državo 2 neizmerno delavna učitelja, brata Ciril ’ n Metod. ,. Ciril in Metod sta imela krasne uspehe. Takoj sta do- -j, a zaupanje ljudstva, česar Nemci poprej niso dosegli nikdar. 0 je dokaz, kaj izda pouk v domačem jeziku. ^ Ko je zvedelo ljudstvo, da se bližata slovanska učitelja, s lo daleč naproti in je prejemalo njiju nauk z velikanskim eSf %m. Krščevala sta ljudstvo in učila v slovenskem jeziku, ki k 29 sta ga znala iz rojstnega mesta Soluna. Ciril in Metod st,t bila tudi prva moža, ki sta pisala slovenske knjige. Ciril izumil posebne črke, tzv. glagolico in je v tej pisavi za° prevajati sv. pismo v slovenski jezik. Okoli sebe sta mnogo domačih mladeničev, ki sta jih učila pisati in cP 1 in jih pripravljala za duhovski stan. Tako sta skrbela za domači duhovski naraščaj. Leta 867. sta se napotila v Rim, da se poklonita pap e ^ 1 ' in mu poročata o svojem delu. Vzela sta s seboj sloveli knjige in mnogo učencev, ki bi jih naj posvetili v RifflU ' duhovnike. Šla sta po Panoniji, po Kranjskem v Benetke 1,1 dalje v Rim. Papež Hadrijan II. ju je sprejel z veliko častjo i' 1 ' blagoslovil slovenske knjige. Posvetil je oba brata v škof* 1 ' učence pa v duhovnike in duakone. Dovolil je tudi, da ^ rabi poleg latinskega jezika Slovenski jezik pri službi boj 1 '. Vsakemu je pogrozil papež s cerkvenim sodiščem, kdor ^ se predrznil grajati slovenske knjige in očitati slovenski 1 ’ 1 duhovnikom, da ne učijo prave vere. Ciril in Metod sta torej dobila za svoje delo pap® ze 'j blagoslov. Toda Ciril je začel bolehati v Rimu in je ufl 1 * 14. svečana 868., še le v 42. letu starosti Metod je ostal sam, a ni omagal. Ciril mu je poDo na smrtni postelji na srce skrb za slovensko ljudstvo in venske knjige. Zvesto je izpolnjeval Metod bratovo zadAl voljo. J v ic K Rastislavu se škof Metod ni mogel vrniti. Tatu J, divjala vojna. Nemški vladarji so napadli z močnimi četa 1 ’ 1 Velikomoravsko. I Metod je ostal zato med južnimi Slovani in je delo v ‘ l pri knezu Kocelu ob Blatnem jezeru. Tukaj je uvedel s '° vensko službo božjo in nastavljal vnete mlade slov. duh 0 ' nike. 30 Leta 869. je šel drugič v Rim, kjer ga je posvetil papež na željo slovenskih knezov v nadškofa slovenskim pokrajinam. Ko je zvedel o tem solnograški nadškof, ni ifiogel več brzdati jeze. Zdaj so se mu prekrižali računi, ko je dobila Panonija lastnega nadškofa. Metodovi sovražniki so izprevideli, da ne morejo ničesar doseči. Zato so se lotili sile, grozovitosti in zvijače. Najprej so se valile nemške vojske zoper Slovane. Pgali in morili so, da je kaj. Pomagal jim je tudi izdajalec, Pastislavov nečak Svetopolk, ki je izdal Nemcem svojega s Mca Rastislava. Nesrečnega kneza so oslepili in ga vtaknili v s nmostan. Tega ni bilo dovolj. Metoda so hoteli dobiti v roke. Pota 870. so se zbrali bavarski škofje na posvetovanje in so P°V'abili tudi Metoda. Metod je prišel, toda kaj se zgodi? Pri- ' lle jo ga in ga nemudoma posade na zatožno klop, čeravno n 'So imeli pravice soditi nadškofa. Nadškofa sme soditi edino ^Pež ali patrijarh, ne pa drug škof. Metod se ni hotel udati. as ovski škof ga je tako sovražil, da ga je hotel na mestu tepsti s konjskim bičem. Metoda so obsodili, pustili ga ' lfl mrazu in dežju, zabranili mu služiti božjo službo, vrgli P ' 1 v ječo in ga imeli zaprtega pri sebi na Bavarskem skoro tri leta. 3 . Papež Ivan VIII. je zvedel o Metodovi usodi. V srce ga opekla grozovitost nemških škofov. Njegov poslanec je rešil e , e toda ječe in mu vrnil čast. Kako je kaznoval papež krute ii nam ni znano. Čudno je, da so naglo po vrsti vsi po¬ drli. J Metod pa je šel na Velikomoravsko k Svetopolku in i- fileje h knezu Koceiu, kjer je ostal do njegove smrti » eta 874. Svetopolk je v tej dobi pretrgal zvezo z Nemci in se popolnoma osvobodil. Nemške vojske mu niso mogle živega. Metodu pa ni bil naklonjen. Nemški škofje so skušali Metodu škodovati na drilg način. V Rimu so ga tožili papežu, da opravlja službo v sl°' venskem jeziku. Novi papež ni vedel, daje njegov prednik H‘ r drijan dovolil slovensko službo božjo. Nemški škofje so dol' žili Metoda tudi krivoverstva in so hujskali kneza SvetopoH 01 zoper njega. Metod je šel nato leta 879. tretjič v Rim, kj ef se je opravičil in dokazal, da so vse obdolžitve neresnični Papež je potrdil zopet Metodovo nadškofe,vsko oblast in nj e ' gove pravice. Zdaj se je vrnil Metod okrepljen domov v upanju, ^ bo imel odsihdob mir. Toda motil se je. Nemški škof Vihing je pisal Svetopolku podvrženo sl e ' parsko pismo s ponarejenim papeževim podpisom, v katere!” pravi, da je Merod krivoverec. Knez Svetopolk sedaj ni vedeli pri čem je, a bolj je verjel tujemu klevetniku in obrekovalci ko svojemu nadškofu. Škof Vihing je delal Metodu še druge ovire. Metod je oslabel in opešal v apostolskem delu. Dne t °- malega travna 885 je umrl. Po Metodovi smrti so dobili sovražniki pod VihingovDj vodstvom iznova pogum. V Rimu so dosegli, da je pap ei! prepovedal službo božjo v slovenskem obredu. Tudi Sveto' polka so omamili, da je ukazal leta 886. po sili izgnati dežele nad 200 slovenskih duhovnikov. Izgnani duhovniki so šli v južne dežele, kjer so ost^ 1 zvesti Metodovim naukom in slovanskemu obredu. Tako je razširil slovanski obred, ki je še danes v rabi pri ogron 111 večini Slovanov. Ko so izgnali Metodove učence iz Panonije in Velik 0 moravskega, je izginila z njimi tudi sreča iz teh pokraj 1 ’ 1 ' 32 l 'dno! Kakor bi bila dežela prokleta, tako je v njej vse ho- rakovo pot. Nemškim duhovnikom se je na ta način odprla zopet P l0 sta pot med Slovence. Proti slovenskim duhovnikom 1,1 Proti Metodu so bili divjali celih 25 let, dokler jih niso ličili. Iz tega se vidi najlaže, da jim ni šlo za razširjenje l ’ ere toliko , kakor za vlado in za politično moč. Hvalite nflrr > nemško krščansko delovanje med Slovenci kolikor hočete, * e Ka madeža jim nihče ne zbriše, teh krivic jim nihče ne po- 'jbi, ki so jih storili sv. Cirilu in Metodu in njunim učencem. so bili škofje zmožni takih krivic, sirovosti in grozovitosti, se niso zbali nobenega sredstva, ne črnitve, ne hinavstva, I 1 ® goljufije, ponarejanja papeževih pisem, česa so bili zmožni nemški posvetni mogotci, ki so vladali po Slovenskem. , 1 'Judje niso prinašali omike; to je bilo barbarstvo, a ne ( ' s čansko delo, ne kultura. Ogri. ^ Knez Svetopolk je bil močen dovolj, da se je obranil '^nkov. Zoper Franke je pomagal tudi korotanskemu voj- '°di Arnulfu, ki se je hotel osamosvojiti. Arnulf je premagal slovansko pomočjo Franke in je postal zares sam kralj. Zdaj se je pa Arnulf izpremenil." Dokler je potreboval "'lov d' °Vane v bojih zoper Franke, je bilo dobro , pozneje pa '| e t a 887.) je začel zavidno opazovati Svetopolkovo moč. S / . Ve topolk se mu je videl premočen in nevaren sosed. Zato sklenil, da ga uniči ali vsaj oslabi, k A pri Svetopolku je Arnulf slabo naletel. Leta 890. je e5i fila nemška vojska v neredu domov. Svetopolku ni mogel sam do živega. Tu mu pride grozna ^sel. Zadaj za Karpati je živelo divje madjarsko ljudstvo, P °dobno Huncem in Obrom. Arnulf je zvedel, da so Ogri — 33 k. lahki jezdeci, dobro izvežbani strelci na lok. Kaj, če bi r klical Ogre na pomoč? In poslal je poslance k Ogrom. Hujši udarec ni mogel zadeti Slovanov in posebej ' Slovencev, kakor prihod divjega ogrskega ljudstva. Ogri so živeli med Volgo in Uralom, globoko na Rusk e |', ob meji Azije. Iz Azije so prihajala vedno nova ljudstva so se tlačila in gonila drugo za drugim kakor valovi. Ogri so živeli v vednih bojih in so se bližali ve^ ,e$ bolj Karpatom. Hodili so pomagat tudi carigrajskemu ces> in zdaj so dobili Arnulfovo vabilo, naj pridejo nad Slovei ,c ob Donavi. Donavska velika ravnina je bila za Ogre posebno P rl merna. Tisoč let je zdaj, kar so se razlili Ogri po teh 111 žavah, kjer je bivalo poprej slovensko ljudstvo. Slovenci so izgubili velikanske pokrajine na Ogrsl< elV Zadnji ostanki tukajšnjega Slovenstva so še Prekmurci. Ogri so krivi, da so Slovani danes razcepljeni. Ogi' 1 in razcepili slovan 5 Od zahod' 11 se vgnezdili na sredo med Slovane rodove na dva dela, na severne in južne Slovane strani so pomagali Ogrom Nemci, ki so se pomikali dol Donavi in so napravili skupaj z Ogri večno zagvozdo Slovani. Slovenci, Hrvatje in Srbi bi se dotikali drugače danes Cehov, Slovakov, Poljakov in Rusov, če bi nas ne razklali Nemci in Ogri. To je bil najhujši udarec Slovencem in vsemu vanstvu. V letih 889 — 896 so zasedli Ogri deželo, ki je do bl po njih ime. Takoj so se zagnali ob Svetopolkovo dr2 & ' pri čemer jim je pomagal Arnulf od nemške strani. A dokler je dihal stari Svetopolk, se je branil dobi -0 , odbijal Ogre in Nemce. Toda v najnevarnejšem času je l"' 1 Svetopolk leta 894. m 5 { , bi 1 ' 510- 34 Njegovi sinovi niso bili složni in kmalu je propadla , 2a v a .*) Klanja in požiganja po slovenskih krajih ni bilo nca , vsa Panonija je bila opustošena in delo zadnjih srečnih je bilo uničeno. Po trudu sv. Cirila in Metoda ni ostalo sledu. Po letu 907. ne imenujejo nikdar več slovanske države lla Ogrskem. Toda zdaj je prišla vrsta na Nemce. Arnulf je menil, da si lahko oddahne, ker se je iznebil ' <0 nevarnega slovanskega soseda. Ta nevarnost je minila, c ' a prišla je druga, hujša. Ogri so prišli, odšli pa niso več. v Iz svoje nove domovine so napadali vse sosedne de- ‘ e ^ e in jih poplavljali z ognjem in mečem. So M. Že leta 900. so razsajali po alpskih deželah, leta 901. Se razlili po Korotanu in Kranjskem, leta 902. so napadli Jevško, leta 903. so obiskali Bavarsko prvikrat in celo v 9 Hi° so hodili skozi slovenske dežele. ^ _ Leta 907. (28. junija) so uničili veliko nemško bavarsko Mo. V bitki je obležalo mnogo duhovnikov in posvetnih Hkašev. ^ Nemcem so hudo poplačali njihovo poprejšnje vabilo. Mška država je vsled bojev tako 0 'felabela, da so Ogri in a bski Slovani leta 908. lahko razsajali brez skrbi po njej. Hi Nemški vladarji so morali odslej plačevati Ogrom davek, h Klei ' jih ni premagal Oton I. leta 955. pri Augsburgu .na av arskem. Ogri niso obdelovali zemlje, pač pa so redili konje in e do. Zlasti pa so bili ribiči in lovci. Prebivali so v šo- 8ov, ški, Ortenburški, Auffensteinski, gospodje Žovneški (po- 43 znejši grofje Celjski), Ptujski in Vildonski; izmed cerkvene gospode so imeli največ slovenske zemlje oglejski očaki, brižinski in bamberški škofje. Celjski grofje. Celjski grolje so bili starodaven rod slovenskega po- kolenja, ki so si razširili oblast in imetje po vsem Sloveli' skem in Hrvatskem. Povsod so imeli srečo, v vojskah in ženitvah, in moč se jim je množila leto za letom. Cesarji so čutili, da so jim celjski grofje zelo potrebni, ker so jim pO' magali v raznih neprilikah z denarjem in vojaško pomočjo; zato so jim dajali mnogo pravic in jih povzdigovali. Krog 1. 1400. je bil celjski grof že kranjski glavar. V svoji grofij 1 je Celjan sodil sam in imenoval sam svoje sodnike in urad¬ nike. Cini močnejši so bili Celjani, ki so se imenovali »bani slovenskih dežel«, tem manj moči in veljave je imel cesar v slovenskih deželah. Nazadnje so začeli celjski grofje p°' stopati proti cesarju tako odločno, da je bilo jasno, da hočej 0 biti sami svoji vladarji. Višji oblasti avstrijskih vojvod s e niso hoteli več pokoravati, temveč so jim jemali po vrst' grajščine in posestva. Vsled tega so se vneli hudi boji, v katerih se je prelilo mnogo krvi. A Celjani so bili močneje ko cesarji. Cesar Friderik se je nazadnje pogodil s celjski' 11 grofom Ulrikom, da se Celjani in Habsburžani medsebojn 0 podedujejo, če izmre kateri teh dveh rodov. In ta pogodb* 1 je obveljala. Grof Ulrik se je vtikal tudi v ogrske zadeve. Ogri s ° imeli zaradi tega nanj hudo jezo. Ko pa je postal 1. 145&' Ulrik na Ogrskem kraljev namestnik, se sirovi Ogri ni s ° mogli več brzdati in so ga ubili v Belgradu. Ulrik je bil zadnji celjski grof in ni imel otrok. Po pogodbi je dobil torej habsburški rod vsa celjs^ 1 posestva na Slovenskem. j t v li 44 -• i. Celjski grofje so se radi imenovali »slovenske kneze.« Slovensko ljudstvo je ljubilo celjske grofe in je živelo v prijateljski stiki z njimi. Ljudstvo je pričakovalo boljših časov pod Celjani. Njihova dela se proslavljajo še zdaj v narodnih pesmih in pripovedkah, n. pr. o teharskih plemičih, 0 Frideriku in Veroniki Deseniški itd. Mnogo činov, ki se Pripovedujejo o kralju Matjažu, je v zvezi z delovanjem slavnih celjskih grofov. Kralj Matjaž. Saj ste že slišali lepo pripovedko o kralju Matjažu, ki s pi v zeleni gori, kjer čaka prilike, da udari s črno vojsko na vse sovražnike Slovencev in da se bo spet vrnila zlata doba našemu narodu . . . V tej pripovedki se kaže spomin ogrskega kralja Ma¬ raža, zaščitnika slovenskega ljudstva. Celjskih gospodov ni bilo v eč. Narod je obrnil svoje oči na krepkega ogrskega kralja, M se je bojeval zoper Turke in čuval ljudstvo zoper nasil¬ nost in samovoljo plemenite gospode. Za kmeta so bili hudi časi. Gospodu je obdeloval polje, njemu služil, njemu nosil davek. Gospod mu je sodil, ta mu 1® bil gospodar, zoper katerega se ni’mogel pritožiti. Nemški Ce sarji niso imeli časa, da bi se brigali za kmeta. V tem so ^nčeli siliti še Turki v naše kraje. Kmetje so bili v obupnem Položaju, iz katerega so se rodili kmalu kmetski punti. In v tej dobi je zavladal na Ogrskem kralj Matjaž, ki Je Ukrotil Turke in Nemce in branil ljudstvo. Imel je dobro ' ojaštvo, jedro njegove vojske je bila t. zv. črna legija. Davke Matjaž pravično razdelil in mir in blagostanje sta zavladala državi. 32 let je vladal kralj Matjaž, pod njim si je oddahnil ^ e l>k del slovenskega naroda. To je bil kralj, kakršnega je °lelo ljudstvo imeti. Zato še živi spomin nanj, kajti ljudstvo 45 ni hotelo verjeti, da bi umrl tako dobrotljiv vladar. Nek pre¬ govor pa pravi: »Umrl je kralj Matjaž, z njim je umrla pravica«. Kralj Matjaž je umrl 1. 1490. Turki. Leta 1356. so prekoračili Turki morje pri Carigradu in stopili na evropska tla. Kmalu so postali strah vse Evrope. L. 1389. so potolkli Srbe na Kosovem polju in 7 let pozneje ogrskega kralja ob dolnji Donavi. Na to so se razlili Turki po vsem Ogrskem in jedna tolpa je prodrla ob Dravi gor celo pred Ptuj. Takrat so Turki stopili prvič na slovensko zemljo- Odslej so napadali slovensko zemljo redoma. Čeravno je bila med Turki in Slovenci še Bosna in Hrvatska, vendaf ti deželi nista imeli moči, da bi odbijali urne roparje, ki s o plenili, požigali vasi in mesta, skrunili cerkve, morili ljudi brez razločka starosti in spola in vodili s seboj v sužnost na tisoče mladih ljudi. Leta 1408. so prišli Turki prvič na Kranjsko, kjer s o pogazili okolico krog Metlike in Črnomlja. Grozne napade so ponavljali skoro vsako leto, nekteb 1 leta tudi po večkrat. Nagloma so dirjali do dolinah in se razlivali na vse strani. Gorje kraju, ki gaje zadela ta šiba božjs- Mladino, ki so jo lovili po naših deželah, so si don^ vzgajali za turške vojake (janičarje) in uradnike. S krepki n 11 dečki so ravnali zelo lepo, trgali jim iz srca vero in sponT 1 na očetovski dom, namesto tega so jim pa vcepljali udano 5 ■do turške gospode, strast za turško vero in sovraštvo d° krščanstva. 1 ) Ni torej čuda, da so besneli janičarji proti la gt ' nim bratom. Že takrat se je rodil pregovor, da je poturčen eC hujši ko Turek, ki velja do danes. ‘) Prim. povest J. Jurčiča: »Juri Kozjak, slovenski janičar«, Sket° v |’ »Miklovo Zalo« in druge povesti iz dobe turških bojev. Mnogo imamo tu narodnih pesmi o teh bojih. — 40 — 1 Dobrih 200 let so trajali turški napadi na Slovensko. Kmetsko ljudstvo je trpelo največ, ker ni imelo varnih Hest in gradov. Trdnjave so puščali Turki najrajši pri miru, ker se niso hoteli muditi. V trdnjavah pa so bivali le graj- s caki in meščani. Kmetje so si morali pomagati sami. Na visokih gorah so zažigali kresove, če je pretila turška nevarnost. Kresovi so bili znamenje, da se je treba umakniti v fabre, k j. utrdbe v gorah, v gozdih ali pa cerkve, obdane z močnim z *dom. Tukaj so shranili toliko živeža, da so lahko živeli Oekoliko tednov. Če so Turki naskočili zid, borili so se možje, Ze ne in otroci pa so molili. Laže so se branili ljudje na skalah in pečinah. Kje je bil takrat cesar, kje cesarska vojska? V tej dobi n > bilo v državi pravega redu. Vsaka dežela je skrbela zase', 2a sosede se ni mnogo brigala. Cesar je bil slaboten in ni 'iiogel pomagati, če bi bil tudi rad. Cesar je ljudstvo sicer s Podbujal na obrambo, o troških pa ni hotel ničesar slišati. 2a deželno obrambo so pobirali nov davek. Slovenske dežele so se morale braniti same. Tupatam Se je res posrečilo, da je odbilo ljudstvo kak turški naskok, ljudstvo je uničilo več turških druhali, tako na primer v Hrušici na Kranjskem 1. 1491. Nazadnje so ustanovili t. zv. Vojaško Krajino (Granico) ^er so naselili stražarje turške meje. Tukaj so se izurili naši ' lfl jboljši generali v turških vojnah Juri Jurišič, Kacijanar, ^®rbart Turjaški, Janez Lenkovič, Ungnad, Nikolaj Salm in dr Ugj. Po letu 1530. so začeli uhajati kristjani iz turških po- l ' a jin na Hrvatsko, Kranjsko in v Dalmacijo. To so bili t. ?v - Uskoki, ki so dobili pri nas v Gorjancih, na Krasu in d ' u god varna bivališča. Uskoki so bili sirovi in precej divji °jaki, ki so radi hodili plenit na Turško, kakor Turki k nam. 47 Ob mejah ni bilo nikdar miru; če sta sklenila cesar K sultan mir, turški obmejni paše se niso brigali veliko za nji' ju, temveč so hodili ropat na svojo pest na Hrvatsko, Kranj' sko, Štajersko in Ogrsko. Posebno bosenski paše se niso menili ne za sultana, ne za cesarja. Kmetski upori. Ljudstvo je živelo v obupnem položaju. Davki so nfl' raščali zaradi mnogih vojn in nevolj. Gospodi je hodil km et na tlako, kjer so ravnali z njim kakor s psom, doma pa m 11 je zaostajalo delo. Ko so prihrumeli Turki, se je zaprla goS' poda za varnimi zidovi, le kmet ni imel zavetišča, le njem 11 so pomandrali pšenico in zažgali kočo. A kljub temu je m°' ral dajati desetino in vedno večje davke. Ali je čudo, da se je končno razsrdila kmetska misel- »Zakaj naj plačujem in delam, ko me samo tepeš in se ' sili ne zmeniš zame? . .« Mrmranje je naraščalo v glasne pritožbe in nazadnje v d P Si upor. Prve vstaše so lahko razgnali graščaki s svojimi hlap c ‘ in si jih spet pokorili, toda nezadovoljnosti niso utišili. Prvi večji upor je bil na Koroškem 1. 1478. Iela najemati in odstavljati učiteljev, ker so bili ti-le pod- '°žni odslej posvetni oblasti. Učiteljev in šol je bilo leta '770. še tako malo, da je komaj vsak 25. otrok obiskoval šolo. Zdaj so imeli ustanoviti v vsakem mestu, v vsakem tr gu in pri vsaki farni cerkvi navadno šolo (takozvano trivi- l%o), kjer so učili mladino najpotrebnejših predmetov. Vsako °krožje je imelo 3—4razredno glavno šolo, v glavnem dežel¬ am mestu so pa ustanovili normalko t. j. vadnico in učite- 'i'šče obenem (v Ljubljani 1774). Slaven slovenski šolnik za Marije Terezije je bil Blaž Kumerdej, prvi učitelj ljubljanske normalke. Uspehov pri slovenski mladini vse te šole niso imele, ^ 6 t' je bil ves pouk v nemškem jeziku. Počasi je morala v 'ada dovoljevati, da se je poučeval vsaj katekizem v sio¬ nskem jeziku. Slovenski jezik je dobil pravico v šolah po¬ seje, ko so zavladali na Slovenskem Francozi. Ponemčevali so za Marije Terezije splošno v šolah in ^adih; nemščino je hotela vlada imeti za občevalni in edini llr adni jezik. Slovenski je moral govoriti uradnik le s kme- to m, ki ga drugače ni razumel. Po tej poti je hodil tudi Jožef II. Jožef II. (1780—1790.) Država je imela boje s Turki, katerim je vzel ge- ^1'al Laudon leta 1789. Beligrad. Ta dogodek opeva naša .. 61 narodna pesem, ker so se obleganja mesta udeležili tudi Slovenci. 1 ) Jožef II. je bil zelo izobražen in blag mož, ki je hotel postati oče svojega ljudstva; toda bil je vihrav, nagel, pre¬ nagel v svojih osnovah. Svoji državi je hotel priskrbeti dobre in pravične zakone, močno vojsko in bogastvo. Potoval je rad po deželah in se je povsod brigal tudi za malenkosti, kamorkoli je prišel- Povsod si je ogledoval urade, tovarne, bolnišnice, kaznilnice itd. Potoval je tudi v tuje države, da bi videl njih napredek- Kar je videl kje dobrega in koristnega, je hotel uvesti tudi doma- Predvsem je hotel doseči oblast države nad cerkvijo- Proti vil se je silni papeževi moči; škofom je dal več samo¬ stojne oblasti, da bi ne bili popolnoma odvisni od rimskega papeža. Cesar je menil, da so oni samostani nepotrebni, ki ni¬ majo na skrbi šol, postrežbe bolnikom ali pa dušnega pastil - ' stva. Zato jih je po vrsti zapiral. Na Slovenskem je odpravi' blizu 50 samostanov. Premoženje odpravljenih samostanov se je popisalo in iz njega je osnoval cesar verski zaklad, katerega so plačevali troske za nove cerkve, župnije n 1 druge cerkvene namene. Iz samostanov je napravil vojašnici bolnišnice, šole, ali pa jih je prodal. Drugovercem (luterancem, pravoslavnim itd.), ki dotlej niso smeli v Avstriji javno izvrševati svojih obredov, je do¬ volil versko svobodo. Najmanj pravic je dovolil Židom- Katoliška vera je pa obdržala še prednost pred drugimi. Papež je s strahom opazoval Časarjevo počenjanje 111 se mu je ustavljal najprej pismeno, pozneje je pa prišel sam na Dunaj, toda zastonj. Cesar se ni dal pregovoriti, da k 1 popustil od novotarij, akoravno je bil sam veren mož. *) Tukaj se je proslavil tudi nas rojak Jurij Vega kot povelj 0 '^ topništva. — 62 — J Skrb za prosto ljudstvo je prevzel Jožef II. po svoji ma¬ teri. Vse življenje se je zanimal za kmeta in splošno znano je, da je sam prijel za plug. Leta 1782. je odpravil zadnje ostanke kmetske sužnosti. Izdal je ukaz, da imajo vsi podložniki osebno prostost. Odslej kmetu ni bilo treba vprašati in prositi graščaka, če se sme ženiti in katero si sme za ženo vzeti. Lahko se je ženil po svoji volji, svoje zemljišče je lahko prepustil, komur ga je bila Volja in vsak človek si je odslej lahko izbiral stan in poklic. Če se je kmetu godila krivica pri domači gosposki, pri domačem sodišču, se je pritožil lahko na okrožni urad in po potrebi tudi na najvišje sodišče. Kmeta je želel cesar docela osvoboditi tlake in desetine. F*o njegovem ukazu 1. 1785. so precenili vsa zemljišča v dr¬ žavi, kmetiška, graščinska in cerkvena. Določiti se je moral dohodek od posestva. Od vsakih 100 goldinarjev dohodka je plačal posestnik nad 12 gld. davka državi, nad 17 gld. gosposki, 70 gld. je pa obdržal zase. Na ta način je hotel odvezati kmeta. Za 4 leta je bil končan ta popis, toda malo¬ kdo je bil z njim zadovoljen, ker se je napravilo mnogo po¬ greškov. Gospoda je imela škodo, kmetje pa bi tudi ne bili r adi plačevati davščin v gotovini, posebno ker se jim je na- r; ičunilo več dohodkov, nego so jih v resnici imeli. Kmetje so se kmalu zadolžili, deloma tudi iz lahkomiselnosti. Jožef II. je izdal še mnogo drugih za kmeta koristnih Ukazov in naredb. Z isto gorečnostjo je skrbel tudi za druge stanove. Da ki povzdignil obrt, je dovolil tudi tujcem prodajati in kupo- v Wi na vseh sejmih. V trgovini je bil začetkoma sovražnik 'stega blaga, ki se je privažalo iz tujih držav, pozneje je pa dovolil prosto trgovino. Ustanavljal je trgovinske družbe in ^djedelnice, da bi povzdignil izvoz domačih pridelkov in s Ploh trgovino z drugimi državami. V Jožefovi dobi so jela rasti in se širiti mesta. Na Slo¬ venskem je zopet oživelo železarstvo, posebno na Kranjskem po prizadevanju radodarnega barona Žige Cojza. Jožef II. je preosnoval marskikaj tudi v sodnih rečeh- Odpravil je kazensko postopanje proti čarovnikom, vedežem itd., smrtno kazen je pa hotel sploh odpraviti. Če se je pre¬ grešil proti zakonom gosposki človek, so ga obsodili ravno tako kakor prostaka. Zakon naj ne pozna več dvojne mere za gospoda in za prostega človeka. Za ljudsko šolo je skrbel cesar zelo. Ukazal je, da mo¬ ra vsak otrok hoditi 7 let v šolo, toda ta zakon se ni mogel izvrševati, ker je bilo še vse premalo šol in dobrih učiteljev- Državni uradniki so imeli nadzorovati šole, ki so bile seveda vse nemške. — Visokih šol cesar ni maral. Več velikih šol je odpravil, češ, da so nepotrebne. Pustil jih je samo tolik 0 ? da je dobival iz njih zadostno število uradnikov. Slepcem,- mutcem in bolnikom sploh je pa priskrbel mnogo novih zavetišč. Končno je dal cesar nekoliko tiskovne svobode; odslej ni bilo treba moledovanja pri vladi, če je hotel izdati tiskal novo knjigo. Prepovedane so bile le one knjige, ki so žali* e vero ali razširjale praznoverske nauke. Ob koncu 18. stoletja. Omika na Slovenskem. Jožef II. ni mogel izvršiti svojih načrtov, ker je um 1 * že leta 1790. Proti njegovim ponemčevalnim namenom 'se oglašali narodi s krepkim odporom, zlasti Cehi in Og fl ’ Sledil mu je Leopold II. (1790—1792), ki je preklic 0 ' mnogo Jožefovih preosnov, da bi pomiril nezadovoljne narod®’ Franc I. (1792—1835) je skrbno tlačil in dušil zahtev® po narodnih pravicah. Postrašila ga je francoska revolucij 0 ’ ki je imela tudi za Avstrijsko mnogo posledic. 64 Cesar Franc 1. se je spustil v vojne s Francozi. Bal se je, da bi mu ne izbruhnila podobna revolucija v lastni državi. Francozi so imeli imenitne poveljnike, zlasti Napoleona, Poznejšega cesarja. V teh vojnah so prihajali Francozi več¬ krat na Slovensko. — Narod, ki nima šol in podpornikov, ki samo plačuje in hodi tujcu na tlako, si ne more gojiti omike. Ostali narodi so imeli vsaj bogate plemiče, ki so se Zanimali za narodni jezik in pospeševali narodno omiko. Slovenci niso bili tako srečni. Slovenskih knjig se je pisalo zelo malo in še te le za cerkvene potrebe. Omikani Slovenci so pisali le latinski in nemški. Koncem 18. stoletja so se vremena jela jasniti. Marko Pohlin je pisal že posvetne knjige v slabem jeziku. Ogrski Slovenci so dobili nekoliko marljivih pisateljev. V Slovenskih Soricah se je oglašal Leopold Volkmer z veselimi narodnimi Pesmimi. V Ljubljani pa je zbiral baron Žiga Cojz v svoji hiši Najboljše može in jih navduševal, naj pišejo koristne in Nabavne knjige v narodnem jeziku. V Cojzovi hiši je občeval !1 aš prvi pesnik Valentin Vodnik, ki je izdajal pratiko in ure- Lval prvi slovenski časnik (»Ljubljanske novice«, 1797—1800); ^-ojz je nagovoril Antona Linharta, da je spisal 'prve sloven¬ je gledališke igre (»Županova Micka« 1789., »Matiček se ' ^ni« 1790.), v Cojzovi hiši se je vzgajal učenjak Jernej ■ ^pitar. 1 V letih 1784 — 1802. smo dobili katoliški prevod sv. . " s nia iz peresa Jurija Japlja. 3 Rodoljubi živeči krog leta 1800. so polagali temelje S '°venski omiki in preporodu slovenskega naroda. 65 Peti del. Slovenci v 19. stoletju. Francoska „Ilirija“. Avstrijska vlada se je vrgla z vso močjo nad Napoleon 0 ’ Hotela si je priboriti svojo nekdanjo veljavo in prvo mesto v Evropi, obenem pa zadušiti nove prevratne ideje. Na slovensko zemljo so prišli Francozi v velikih od¬ delkih v letih 1797., 1806. in 1809. Leta 1809. so zasedli Francozi vse slovenske pokrajine razen Štajerskega in spodnje Koroškega. Napoleon jih je združil z Istro, Dalmacijo in D 11 ' brovnikom v novo enoto „Ilirijo“ z glavnim mestom Ljubljan 0- Za štiriletne francoske vlade se je na Slovenskem m 0r sikaj izpremenilo. Roparje in rokovnjače, ki jih je bilo pop re i polno, so naglo iztrebili in pobesili. Razliko med prebivalci so Francozi odpravili. Vse' 11 so dali enake pravice. Konec je bilo osebne tlake in vS 0 podložnik je razpolagal s svojim zemljiščem po svoji vw] Kmetom niso sodili več graščaki; državni sodniki so sod* 1 kmetu kakor graščaku. Davčne razmere so skušali urediti. Trgovci, obrtniki 1,1 rokodelci so svobodno izvrševali svoje delo, stare »cehe« s ° pa odpravili. Tudi v cerkvenem oziru so Francozi mnogo previe^. Krstne knjige so pisali odslej župani in tudi poroke so m° r sklepati najprej pred županom, potem šele v cerkvi. R° nia ! skim bogatim cerkvam so segli Francozi po zakladih. j 1 t c 66 pravili so skoro vse praznike, toda ljudstvo jih je kljub temu še posvečevalo. Mnogo je storila francoska vlada za šolstvo. Odredila je, da naj ima vsaka slovenska občina slovensko šolo za dečke, vsako okrajno mesto pa tudi za deklice. Tudi v višjih šolah (licejih in latinskih šolah), ki so jih ustanovili Francozi po večjih mestih, so učili poleg drugih predmetov tudi sloven¬ ščino. Za rokodelce je nastala v Ljubljani obrtna šola. Tukaj so otvorili leta 1810. tudi vseučilišče, kjer so se izobraževali Pravniki, zdravniki, zemljemerci in stavbeniki. Prvič je dobil narodni jezik nekaj pravic. Sploh se je videlo, da je zasijala zora lepših dni, ki je navdušila pesnika Valentina Vodnika, da je zapel »Ilirijo oživljeno«: »Napoleon kliče: Ilirija vstan’!« Francozi se pa kljub vsemu temu niso priljubili narodu, ki je v nemirnih časih mnogo trpel in težko Plačeval ogromne davke. Obnovljena avstrijska vlada. Napoleona je zapustila na Ruskem sreča in združene v ojske so ga iznova premagale pri Lipskem. Veliko njegovo cesarstvo je razpadlo. Avstrija je dobila zopet Ilirijo in Fran¬ cozi so zapustili naše kraje. — Sedaj se začenja doba novih 'Znajdb: para in elektrika stopita v eloVeško službo; železnice gradijo, telegrafske žice napenjajo, novi parniki na kolo re¬ čejo morje. Kljub iznajdbam, ki so jih uvedli tudi v Avstriji, 'k bil napredek pri nas tako velik, kakor po drugih državah, ^ri nas je bilo vse nezadovoljno. Vlada je ukrepala o davku in denarju, o dobrih novih Vtkonih pa ni bilo ne duha ne sluha. Vsakega napredka se ,e vlada bala, ker je videla v tem nevarnost za državo, državni dolgje rastel, duševno življenje ni napredovalo. Vlada 'k hotela učenih, temveč le ponižne državljane. Hotela je braniti vse pri starem redu,, zato je zatirala s policijo svo- 67 SA bodomiselce in uvedla ostro cenzuro za knjige in časopise- Toda prevratnikov je bilo že toliko, da jih ni mogla zatreti- V vseh narodih je tlelo v tej »mrtvi dobi«. Slovenci se bude. V najžalostnejših časih so vstajali delavni možje, ki so budili in dramili slovenski narod k življenju. V Ljubljani se je zbrala krog pesnika Franca Prešerna lepa družba odličnik pesnikov in učenjakov. Pomislimo, kako so v tej dobi napredovali slovanski narodi. Na Češkem, kjer je bilo že od belogorske vojne (1620) vse mrtvo, je nenadoma oživelo narodno življenje. Istotako so oživeli Hrvati. Slovenski buditelji so opazovali gibanje slovanskih narodov in mnogi izmed njih so bili tudi »Ilirci«) prijatelji misli dr. Ljudevita Gaja, naj bi se združili Slovenci z ostalimi Jugoslovani v eno jezikovno celoto. Leta 1843. je začel izhajati po dolgem času zopet slo' venski časnik „Novice“ v Ljubljani. Urejeval jih je dr. J- Bleiweis. Ta časopis je bil namenjen gospodarstvu in pouk 11 ) pa tudi zabavi in politiki. Karkoli se je zgodilo na Sloveli' skem po letu 1843., skoro vse je zabeleženo v »Novicah«' V njih so se oglašali dobri in slabi pisatelji, kmetijski strO' kovnjaki, potovalci, zgodovinarji, pesniki in politiki. V N°' vicah je navdušeno budjl rojake J. Vesel Koseski. Poleg »Novic« so zelo važne Slomškove »Drobtinice '> ki so izhajale od leta 1846., namenjene pouku in zabavi- Leto 1848. Leta 1848. se je začelo na Francoskem novo gibanj^ ki se je hipoma razneslo na vse kraje, kjer so bili narod’ nezadovoljni. Dunajčani so nemirno zahtevali svobodo in ustavo. Kn e2 Metternich, ki je več desetletij vodil avstrijsko vlado, je 12 68 gabil ves pogum in izginil je; cesar je dovolil ustavo, a vendar je tekla na Dunaju kri in zavrelo je po vsej državi. Narod za narodom se je glasil s svojimi željami. Avstrij¬ ski Lahi so se uprli, hoteč se združiti z Italijo. Ogri so hoteli, naj se loči Ogrsko od Avstrije. Vodja ogrskih vstašev Ludovik Košut je deloval naravnost na to, da ustvari neod¬ visno ogrsko državo, v kateri naj ne vladajo Habsburžani. Hrvatje z odločnim banom Jelačičem so se uprli Ogrom. Nemci so se hoteli združiti s pruskimi in ostalimi Nemci. Slovani so zahtevali najmanj, namreč le enakopravnost vseh narodov in edino Slovani so rešili 1. 1848. Avstrijo. Dne 2. grudna 1848. je prevzel vlado Franc Jožej I. Nemirni Lahi in Ogri so se morali zopet pokoriti. Zoper Ogre je prišla Avstriji na pomoč ruska vojska, Lahe je pa premagal maršal Radecki. Slovenci so bili leta 1848. mirno ljudstvo. Na Dunaju in v Gradcu so si osnovali društvi »Sloveniji«, ki sta sesta¬ vili slovenski program in priganjali rojake na delo. Ljubljan¬ sko »Slovensko društvo« ni bilo tako važno, ker so bili Ljubljančanje v tem letu nedelavni. Slovenski program leta 1848. je zahteval 1. zedinjeno Slovenijo, t. j. združitev Slovencev vseh pokrajin v eno sku¬ pino z imenom »Slovenija« s središčem v Ljubljani. 2. ena¬ kopravnost slovenščine v šolah in uradih (obenem tudi slo¬ vensko vseučilišče v Ljubljani); 3. Avstrija naj je od drugih držav ločena in neodvisna; Slovenija naj je del avstrijskega, 'le pa skupnega nemškega cesarstva. Posamezni Slovenci so iz¬ rekali tudi željo, naj bi se Slovenci združili s Hrvati. Naše ljudstvo je bilo politično neizobraženo in neza¬ dovoljno. Mnogi so dvomili, da bi se dala Slovenija sploh Zediniti. Tudi točka o narodni enakopravnosti je delala Slo¬ vencem mnogo skrbi. Mnogim se je zdela enakopravnost v šolah in uradih še nemožna, ker celo nekateri voditelji 69 niso znali pošteno slovenski. Nekteri so zahtevali naravnost hrvaščino v šolo in v urad. Vlada je Slovencem v tem oziru mnogo obljubljala, a malo dala. Za ljudske šole je določila kot učni jezik slovenščino, uvedla jo je kot predmet v srednje šole in celo vseučilišče v Ljubljani nam je obljubila, ki ga pa še zdaj ni. Nesložnost in politična neizobraženost sta bili hujši sovražnici Slovencev leta 1848. nego vlada. Ko smo dobili ustavo, volili smo poslance v državni zbor, toda kake? Ne¬ kaj jih je bilo čisto nesposobnih, nezavednih in politično ne¬ zrelih, drugi pa niso bili odločni. Leto 1848. nam je prineslo malo uspehov. Bachova doba (1851 — 1860). Ko so polegli burni valovi po državi, je razpustil mladi cesar državni zbor in koncem leta 1851. zopet proglasil ab¬ solutizem (samovlado), t. j. cesar je postal neomejen, nikomur odgovoren vladar. Tako je ostalo do nesrečne vojne 1. 1859. Minister Bach je stal v teh letih Avstriji na čelu in je spravil državo v velikanske zadrege. Državni dolgovi so rasli silno naglo in propadali smo kljub mnogim koristnim napravam, ki so jih uvedli v tej dobi. Tlako, desetino in graščinsko sodno oblast so odpravili in odvezali podložno zemljo, pre- osnovali upravo, izboljšali sodišča in šole. Za slovensko šolo so si pridobili zaslug Slomšek, Miklošič, Močnik, Rudmaš itd. V uradih je zavladala povsod nemščina, kajti vlada je po sili hotela imeti nemški državni jezik. Nesrečni konec vojne leta 1859. je bil obenem konec samovlade. Cesar je izprevidel, da ne more vladati brez po¬ moči zastopnikov ljudstva. Nezmožni in nepošteni upravitelji bi bili skoro strmoglavili državo v propad. V preiskavah so prišli na sled mnogim goljufijam in neredom odličnih uradnikov- 70 Doba ustavnih bojev. Slov. stranke. Cesar je sklenil dati narodom ustavo in poklicati de¬ želne zbore in državni zbor na delo. Novo ustavo je izdelal minister Schmerling tako krivično in umetno, da so dobili Nemci večino v deželnih zborih in vsled tega tudi v državnem zboru. To ustavo imenujejo »fe¬ bruarski patent«, ker so jo razglasili svečana 1861. V držav¬ nem zboru so imeli Slovenci samo 5 poslancev in niso mogli ničesar doseči. Večina avstrijskih narodov se je protivila tej ustavi. Za domačih nemirov se je zapletla država še v novo vojno (1866). Na jugu smo sicer premagali Lahe pri Kustoci, pa tudi na morju ie bilo avstrijsko brodovje zmagovito pri otoku Visu, na severu so pa premagali Prusi avstrijsko vojsko. Avstrija je nato sklenila mir, plačala Prusom odškodnino in prepustila Lahom Beneško. Nova meja je odrezala 40.000 beneških Slovencev od goriških rojakov. Pod novim ministrom Beustom so Ogri dosegli, da se je razdelila država na dve polovici. Ta ustava se je razglasila dne 21. grudna 1867. Imenuje se dualizem. S to delitvijo so potisnili Slovane zopet v manjšino, ker so dobili v avstrijski polovici vso moč Nemci, v ogrski pa Ogri. Zopet se je začel boj za politično iz narodno ena¬ kopravnost, ki traja do danes in 'ki mu ni videti konca. Dualizmu so se najodločneje uprli Cehi, vplivni slo¬ venski možje so pa glasovali zanj. Državni zbor ni mogel delovati. Nič ni pomagalo, niti nove volitve. Boj proti du¬ alizmu je povzročil na Slovenskem živahno gibanje. Že leta 1860. so Slovenci čudovito oživeli. Z veseljem so zasledovali ogromni narodni napredek pri Cehih, ki so nepričakovano pokazali silno moč in za¬ vednost. Narod se je budil po zabavnih, izobraževalnih in političnih društvih in na velikanskih javnih zborovanjih. 71 Vse to so videli slovenski voditelji. Po češkem zgledu so jeli snovati čitalnice, bralna, pevska, sokolska, zabavna, gospodarska in druga društva. Med čitalnicami je bila najbolj delavna ljubljanska; iz nje se je rodilo »Dramatično društvo« in »Glasbena matica«. Po trudu čitalnic so nastajali »Narodni domi«, zbirališča slovenskih manjšin v nemških in laških mestih. Temelji slovenskemu posojilništvu so se polagali v teh letih. Slovenski jezik si je pridobival mesta v ljudskih in srednjih šolah. Pesniki in pisatelji so mu pripomogli h kras¬ nemu razvoju. Družba sv. Mohorja, potrjena že 1. 1853., se je okrepila, 1. 1863. se je ustanovila »Slovenska Matica«. Tudi v javnem življenju so pokazali Slovenci nepriča¬ kovano živahnost. Bila je to lepa doba slovenskih taborov 1868—1871. Slovenci so občutno pogrešali večjega lista, ker so Blei- weisove »Novice« postale premajhne. Štajerski narodnjaki so ustanovili že leta 1867. v Mariboru nov list »Slovenski Go¬ spodar«, leta 1868. pa večji in odločnejši list „Slovenski Na¬ rod v katerega so pisali vsi boljši možje. Tabori so bili ljudska zborovanja, ki se jih je udele¬ ževal narod v ogromnem številu. Tisoče in tisoče ljudi (na vižmarskem taboru 30.000) se je shajalo pod milim nebom, z zanimanjem in neizmernim navdušenjem poslušalo govor¬ nike in glasovalo za zedinjenje Slovenije in za enakopravnost slovenskega jezika v šoli in v uradu. Tudi gospodarske reči so razpravljali na taborih. Najslavnejša govornika na taborih sta bila Božidar Raič in dr. Valentin Zarnik. V tej dobi je pa' prišlo do očitega razdora med Slovenci. »Mladi« so dobili v »Slov. Narodu« krepko glasilo. V njem so naglašali kot prvo načelo narodnost, vsestranski napredek slovenskega naroda. Od slovenskih poslancev so zahtevali več možatosti in krepke odpornosti, ne pa mehkote in podajnosti v boju 72 za narodnost. Geslo »Slovenskega Naroda« je bilo »vse za narod, omiko in svobodo«. Vere se »mladi« niso dotikali. »Stari« so imeli geslo »vse za vero, dom, cesarja« in so se družili krog »Novic«, ki pa v tej dobi niso imele več mladeniškega ognja, tiste moči in veljave ko nekdaj. V ži¬ vahnem gibanju sta si snovali stranki nove časnike. Tupatam se je dosegla navidez sloga med strankama, ki pa ni nikdar trajala dolgo. Leta 1894. so si ustanovili naprednjaki »Narodno stranko« ki je ob volitvah na Kranjskem zmagovala v mestih in v tr- govsko-obrtni zbornici. Z deželnem zboru ni dosegla nobena stranka večine in odločevali so dolgo Nemci. Obe stranki sta se skušali organizirati, kar se je posebno posrečilo ka¬ toliški, ki se imenuje od leta 1905. »Slovenska Ljudska Stranka«, in ki ima danes na Kranjskem absolutno večino v deželnem zboru. Strankarski boj se ne razlega samo na Kranjskem, ampak je prodrl tudi v obmejne pokrajine. Kmalu so se raz¬ cepili Slovenci na Goriškem, v zadnji dobi na Štajerskem in Koroškem. Tudi socijalizem si je že nekoliko opomogel na sloven¬ skih tleh. Leta 1896. se je ustanovila stranka jugoslovanske socijalne demokracije. V državnem zboru se je slovensko zastopstvo po splošni volilni reformi (1907) zelo okrepilo in edino naša lastna ne- edinost je kriva, da nimamo dovolj ugleda in vpliva. Novo stoletje smo začeli razcepljeni in tako naj bi do¬ vršili kulturno narodno delo, ki ga poprej nismo z združenimi močmi. Napredek v šolstvu v 19. stoletju. V dobi, ko so Francozi na Kranjskem in po vsej Iliriji vpeljali narodni jezik v šole, se je ustanovila v Gradcu stolica 73 slovenskega jezika 1. 1811., šest let pozneje pa tudi v Ljub¬ ljani, vobče se pa slovenščina ni mogla v šolah ukrepih do leta 1848.; imenovanega leta je mislila vlada na ustanovitev vseučilišča in je že dovolila predavanja, ki so pa kmalu pre¬ nehala. Slovenska predavanja so se vršila kratko dobo na graškem vseučilišču. Po novih šolskih zakonih smo dobili vsaj narodno šolo, toda ne po vsem ozemlju. Dvojezične šole so ostale do danes še v mnogih krajih, zlasti na Koroškem — v veliko škodo našega naroda. Slaba šola je kriva slovenskega nazadovanja. Drugi narodi imajo narodno šolo, nam je pa ne privoščijo. Oblasti gledajo mirno, kako hodi naše šolstvo trnjevo pot. Slovenci so morali poseči po samopomoči in so si usta¬ novili (1885) družbo sv. Cirila in Metoda, ki snuje in vzdr¬ žuje slovenske šole po onih slovenskih krajih, kjer je velika nevarnost potujčevanja. Družba sicer deluje, kolikor more, a vendar ne zadoščajo prispevki in darovi udov, da bi osno¬ vala šole povsod, kjer je treba. Zato naj ima za šolsko družbo vsak kakšen dar, -— daruj mnogo, če imaš mnogo, če pa imaš malo, dajaj tudi od tega. Edino tako nam je možno, da se ubranimo grabežljivosti, s katero ustanavljajo sovražna društva po slovenski zemlji tuje šole. Na gimnazijah se poučuje slovenski jezik od leta 1848- prostovoljno, od leta 1852. pa za Slovence obvezno. Na real¬ kah je pouk različen in skoro povsod ga je manj, ko na gimnazijah. L. 1871. se je dovolil pouk nekaterih predmetov v slovenskem jeziku, toda le na Kranjskem in še to se j e kmalu razrušilo. 1880 so uvedli deloma slovenski pouk na Kranjskem, 1889 so osnovali slovenske paralelke na mari¬ borski, 1895 na celjski gimnaziji. Leta 1908. seje začel pouk v slovenskem jeziku tudi v višjih razredih na 4 kranjskih gimnazijah. 74 Zahtevo po slovenskem vseučilišču ponavljamo leto za letom. Doslej imamo le stolico za slovensko jezikoslovje v Gradcu. Strokovnih šol primanjkuje še Slovencem na vseh koncih. Velika pridobitev je državna obrtna šola v Ljubljani (1911). Najsvetejša naloga naloga naših voditeljev in poslancev je, da izvojujejo slovenskemu narodu popolno šolstvo. Jezikovni, književni in umetniški narodni napredek. V 19. stoletju se je probujal in prihajal k zavesti naš narod tudi v tem oziru. Jezikovno smo znatno napredovali. Zdaj obiskuje šolo nad 95 °/ 0 vseh za šolo godnih slovenskih otrok. Število oseb, ki ne znajo čitati in pisati, se krči od leta do leta. Ob narodni meji proti Lahom in Nemcem deloma na¬ predujemo, večinoma pa nazadujemo. Napredujemo pa v mestih. Kranjska mesta smo si večinoma že osvojili in tudi po obmejnih mestih se krepi slovenski živelj. Mnogo našega ljudstva se pa v mestih še vedno odtujuje. Slovensko časnikarstvo je danes zelo razvito. Pred 50 leti se ni mogel razen »Novic« ohraniti noben list, zdaj pa imamo že blizu 100 političnih, gospodarskih in drugih listov. Slovenska književnost kaže presenetljiv napredek. Poleg mnogih tiskarskih podjetnikov, ki izdajajo slovenske knjige, moramo omenjati družbo sv. Mohorja, ki pošilja vsako leto nad pol milijona knjig med Slovence. Za znanstvene knjige skrbe drugi zavodi, »Slovenska Matica« in znanstvene revije. Odlični fesniki so za Vodnikom in Prešernom Koseski, Jenko, Levstik, Krilan, Stritar, Cimperman, Gregorčič, Funtek, Aškerc, v najnovejši dobi Murn, Kette, Zupančič itd. — 75 — Pripovedno slovstvo so obogatili Erjavec, Levstik, Zar¬ nik, Ogrinec, Mencinger, Stritar, Jurčič, Trdina, Kersnik, Vošnjak, Tavčar, Stare, Detela, Koder in mnogi drugi sode¬ lavci Janežičevega »Glasnika«, Stritarjevega »Zvona«, »Ljub¬ ljanskega Zvona«, »Dom in Sveta«, »Slovana« in drugih listov. Zelo rodovitni so naši novejši pripovedovalci Cankar, Meško, Šorli itd. Tudi v drugih književnih oddelkih imamo odlične de¬ lavce. Koliko učenjakov vseh strok je izšlo iz slovenskih pokrajin, ki so dičili tuje visoke šole! Danes se ponašamo tudi že z domačo umetnostjo. Dramatsko umetnost gojimo po mnogih odrih po vsem Slo¬ venskem, najbolj pa v Ljubljani v deželnem slovenskem gledišču. Naši slikarji in kiparji in drugi umetniki morajo veči¬ noma delovati na tujem, ker domovina nima za nje dovolj dela in kruha. Nova doba šteje izredno število slikarskih in kiparskih umetnikov. Napredek v narodnem gospodarstvu. V prvi polovici 19. stoletja so bili slovenski kraji zelo premožni, ker so imeli lep zaslužek s prevažanjem kupčij- skega blaga. Železnice so začetkoma Slovencem v gmotnem oziru škodovale. Na slovensko poljedelstvo vpliva neugodno razkosanost kmetij, pomanjkanje delavcev in deloma mala rodovitnost. Vsled slabih gospodarskih razmer se ljudstvo ponekod izse¬ ljuje v tujino, največ v Ameriko. Splošno nazaduje polje¬ delstvo v zadnjih desetletjih, razvija se pa ugodno sa¬ djarstvo, vinarstvo in živinoreja. Obrtnost je ve¬ činoma omejena na malo obrt, le malo je doslej velikih domačih tvornic. Za razvoj obrtnosti je lega in vodna moč zelo ugodna, 76 zato ni dvoma, da bomo Slovenci v tem oziru še storili, kar smo zamudili. Najbolj razvito je izdelovanje lesenega blaga, platna in sukna. Tudi čipkarstvo, usnjarstvo in slamnikarstvo je vredno spomina. H koncu preteklega stoletja se kažejo lepe narodnogo¬ spodarske priprave. Spoznali smo, da je za naraščaj, okrepitev in ohranitev narodne moči treba imetja, bogastva. Imetje se pa ne da doseči po politični moči, omiki in prirojeni zmož¬ nosti, ampak tu je treba tudi pridnosti, varčnosti, podjetnosti in pogumnosti društev, občin, dežel, de¬ narnih zavodov in posameznikov. Treba se je družiti za po¬ ljedelska, rokodelska, obrtna in trgovska podjetja, podpirati domače izdelovatelje in trgovce, snovati podjetja, kakršnih še nimamo, porabljati dobre izkušnje in iznajdbe. Danes smo prepričani, da nam je treba zelo utrditi in razširiti gospodarsko, obrtno, trgovsko in denarno znanje, ker vemo. da se ne posreči nobeno podjetje brez strokovnega znanja. Strokovno znanje širijo pri nas nekatere strokovne šole, realke, tehnike, trgovske zbornice, društva, strokovne razstave, a vse premalo še in vse premalo v domačem jeziku. I< varčnosti, podjetnosti in samopomoči kliče naše močno posojilništvo in h ranilništvo, ki je iztrgalo ljudstvo iz rok oderuhov in zabranilo marsikje prehod slo¬ venskih zemljišč v tuje roke. Od hranilnic in posojilnic smo stopili k bankam. Z vzornim redom in poštenim vodstvom si je pridobilo slovensko posojilništvo popolno zaupanje ljudstva. * * * Ljudstvo stalno napreduje v omiki. Človek, ki hoče kaj veljati in se povzdigniti, se ne sme ogibati nobenemu delu, niti telesnemu niti duševnemu. Naša rešitev je v delu in znanju. Naše učiteljice naj se šole, knjige, časniki in iz¬ kušnje v delu in življenju. Boj za obstanek proti silnejšim narodom ne bo počival nikdar. V našem večnem boju za jezik, zemljo in blagostanje nam ne more pomagati nihče drugi ko zavednost, znanje in pridnost. 78 Pregled: I. Slovenci do leta 800. . .5 II. Slovenci v letih 800 — 1276. 25 III. Slovenci v letih 1276—1550. 42 IV. Slovenci v letih 166 —1800. 51 V. Slovenci v 19. stoletju. 66 NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA stala narodnost in narodno delo samo puhlica, naj vzamejo knjižico v roke in naj čitajo. Daši je »Ribičev Jurka« na- ' menjen v dar obrtnemu naraščaju, jo bode vsak razumnik čital z večjim užitkom, kakor še tako znamenit tuj roman. Naj bi prišla ta drobna knjižica vsakemu Slovencu v roke od najnižjega do najvišjega stanu! Vsi pa skrbimo, da pride še prav posebno v roke mladini. Lepšega in koristnejšega daru ne moremo dati na pol odrasli mladini, kakor je ravno »Ribičev Jurka«. (Kompoljski, Slov. Branik 1912, 53.) Avtor je naslikal vseskoz realno življenje slov. obrt¬ niškega naraščaja, delovanje ponemčevalnih društev, septem¬ brske dogodke v Ptuju in Mariboru, sploh podal sliko žive sedanje naše dobe na Spod. Štajerskem. Spis je bistveno vse¬ skozi tendenčen, nekak evangelij ljubezni do rodne grude in j materinske besede, toda tendenca ni vsiljiva in učinkuje vsled svoje neprisiljenosti. (—nj—, Slovan 1912, 95.) Pavel Poljanec, Črtice iz slovenskega političnega dela in boja. Pisatelj nam slika razvoj slovenskega javnega življenja od leta 1848. do najnovejših dni. Preko skromnih poskusov prvih slovenskih politikov sredi 19. stoletja nas vodi skozi trdo Bachovo dobo v živahna leta ustavnih bojev in razburkane strankarske boje najnovejše dobe. Janko Osojnik: Šaljivec iz Podravja. Narodni humor najdete v tej zbirki (17 pripovedek o Marberžanih) v origi- j nalnih, dovlipnih črticah, ki budijo na poseben način narodno zavest. Knjigo je sprejela kritika jako pohvalno. Društvo je darovalo do 700 iztisov te knjige obmejnim Slovencem. Vsaki pošiljatvi je priložen ček c. kr. poštne hranilnice (št. 91.111) z naznačenim zneskom, ki ga gg. naročniki naj blagovolijo čimprej nakazati društvu. Kdor je knjigo prejel na ogled in je ne meni obdržati, naj jo vrne tekom 8 dni v prvotnem ovoju nepokvarjeno. Mariborski Sokol. Seznamek knjig, ki jih je izdalo telovadno društvo »Mariborski Sokol«: 1. Pavel Poljanec: „Kratka zgodovina slovenskega na¬ roda", drugi natis, 1912, cena 1 K, po pošti K 1.10. 2. J a n k o Os oj n i k : »Šaljivec iz Podravja", 1910, cena 1 K. po pošti K liO. 3. Janko Osojnik: »Ribičev Jurka", 1911, cena 1 K, po pošti K MO. 4. Dr. Ljudevit Pivko: »Telovadne igre", I. del, 1911, cena 70 v, po pošti 75 v. o. Pavel Poljanec: Črtice iz slovenskega političnega dela in boja, 1912, cena 80 v (s poštnino). Vse navedene knjige se dobijo tudi vezane. Pripravljajo se še nadaljni zvezki telovadne in narodno- vzgojevalne (poučne, zabavne, mladinske) vsebine.