f. b. h. KOROŠKI SLOVENEC Naroča se pod naslovom ,,Koroški Slovenec", Wien V., Margaretenplatz 7 Rokopisi se naj po­ šiljajo na naslov: Zinkovsky Josip, Wien V., Margaretenplatz 7. Ust asa polittico, gpospoctarslvo to prosveto Izhaja vsako sredo. Stane četrtletno : K 5000'— Za Jugoslavijo četrtletno : 25 Din. Posamezna številka 700 kron. Leto !SI. D u n a j, 23. majnika 1923. v St. 21. Par majniških misli. Pred par dnevi sem videl v .Jnteressantes Blatt“ dve sliki, ki sta predstavljale preganja­ nje irskih voditeljev, narod, katerega mi dobro poznamo, kjer je njegova usoda — naša uso­ da — samo da iščejo svoje pravice pri Angle­ žih in mi pri Nemcih. Pri teh dveh slikah sem se spomnil majnika 1919, torej štiriletnice pre­ ganjanja naših voditeljev in našega ljudstva iz domače rodne zemlje po podivjanih doma­ činih in nedomačinih. Hud je bil ta najlepši mesec in naše srce je krvavelo, namesto da bi se veselilo cvetoče spomladi. Je li po štirih letih že boljše? Nikakor! Razbijam? sloven­ skih shodov (Slovenji Plajberk, Šmarje ta v Rožu, Grebinj), napad na poslanca v Škoci- janu in v Kamenu na misijonarja. To so dej­ stva, ki se dogajajo v svobodni in urejeni državi. Pri takih razmerah si upa dr. Wutte trditi v svoji knjigi „Der Karntner Freiheits- kampf“, da se je storila samo ena krivica v vsem plebiscitnem in poplebiscitnem času Slovencem. Krivice same sicer g. dr. ne nava­ ja, ker najbrže ni na jasnem, katero bi si iz­ bral: napad na g. dekana Limpla ali škocijan- ski slučaj; o vseh ropih župnišč, cerkva in mnogo drugih slovenskih hiš g. doktor molči, ako se njemu zdijo take stvari malenkostne, so to pri nas največji zločini. Požar Miglarje- vih posestev 15./VIII. 1920 in 3./III. 1921. To so najbrže pravice, katere sa’™' Slovenci. Perkovnikova knjiga ..Heimat in Not“ kot roman se ne more kritizirati, ker nrinaša ro­ man vedno subjektivne doživljaje resničnih in izmišljenih junakov. Drugi knjigi pa bi vsak lajik lahko odrekel zgodovinsko vrednost, s katero se pisatelj ponaša. Zgodovinska knjiga mora vendar biti nepristranska in ne v službi in duhu ene stranke pisana, kot je to storil dr. Wutte, ki poveličuje v svoji knjigi samo PODLISTEK „ŠentjurjevciM. Za koroško deoo v okolici Baškega jezera je dan pred sv. Jurijem kaj vesel. Korošci praznujejo sv. Jurija en dan prej kot Kranjci: zaraditega pravi ljudstvo, da rabi sv. Jurij en dan čez „hure“, t. j. gore Karavanke. V vzhodnem delu Koroške pa rabi sv. Jurij z južne strani Drave na desno en dan. Dva do tri tedne poprej že močijo fantje, ki so namenjeni, da gredo sv. Jurija Jahat", rogove, na katerih se vadijo trobiti. Marsika­ teri vaščan se huduje nad tem tuljenjem; a kaj to mladini mar! Ob mraku se zberejo fantje pred cerkvijo Ji kapelico. Vsak ima pri sebi zvonček raz­ lične velikosti, dva nosita, menjaje se, „ceno‘\ določeno število fantov z rogovi oboroženi tvorijo trobentače, eden pa mora „naprej mo­ liti". Ko odzvoni angelsko češčenje, zmolijo vero pred cerkvijo oziroma kapelico in med Potjo sv. rožah venec. Po molitvi zatrobijo, da se pripravijo gospodinje na bližajoče se .»šentjurjevce". Nato začnejo pri bližnji hiši. Trobentači stopijo v krog in zatrobijo eno­ glasno jako enostavno melodijo: Tu — tu — tutututu — tututututu — tututututu — tu — Volkswehr, Heimwehrkompagnije in Heimat- dienst. Ta knjiga bi se prav lahko štela kot nekak slavospev na nemško agitacijo, nikakor pa to ni in ne more biti zgodovinska knjiga. V vsem se kaže, da je dr. Wutte poučen o razmerah slovenskega dela Koroške samo iz nemškonacijonalnega stališča, kot zgodovino­ pisec bi moral vendar poznati razmere vse­ stransko. Sploh pa še danes o celi plebiscitni zadevi ni mogoče pisati zgodovinske razpra­ ve, ker stojimo celi stvari še preblizu in se na obeh straneh sodi popolnoma v duhu zaintere­ sirane stranke. Občega zgodovinskega pome­ na si najbrže ta knjiga ne bode pridobila, ker bodo tudi nepristranski zgodovinarji znali to stvar primerno ceniti in upoštevati. Mi pa se­ veda tudi zanaprej še ne moremo odnehati od naših zahtev čeprav „Sudmarka“ v aprilski številki trdi, da smo koroški Slovenci že več dosegli, kot smo sploh zahtevali in da ta na­ klonjenost deželne vlade vzbuja nevoljo pri ..heimattreu Bevòlkerung". V šolski zadevi, poroča „Sudmarka“, se godi Slovencem na­ ravnost izborno; deželna vlada na vsako za­ htevo Slovencev otvori.slovensko šolo, in da imamo 87 dvojezičnih šol. ki izvrstno vršijo svojo nalogo (v ponemčevanju seveda). Kako je s šolsko zadevò, udih' Pajboije ve povedati naše šolsko društvo, ki zaman nosi prošnje in podpise starišev na deželno vlado. Najnovej- ša komedija, ljudsko štetje, pa je izpeljana ta­ ko, da se že pošteni Nemci čudijo, kako se je moglo našteti v popolnoma slovenskih krajih toliko Nemcev. Seveda, ker so komisarji gro­ zili z izgonom v Jugoslavijo. Ako se v občini severno od Drave, kjer prebiva 96°/ Sloven­ cev in 4%. rojenih Nemcev, naštelo 83V"/, Nemcev in 16)4%. Slovencev, je vefidar to goljufija, ki je evidentna na prvi pogled. Pri štetju 1. 1910 je imela dotična občina 24,7% Nemcev — seveda sama imitacija. Kot piše dr. Wutte v svoji knjigi na strani 117 pod tutù. Nekatere vasi imajo1 malo drugačno me­ lodijo. Po končanem „koncertu“ zacinglajo ostali fantje — netrobentači z zvonci. Začnejo se voščila, katera izgovarja eden izmed tro­ bentačev. Medtem ko vošči, drga z rogom v obliki križa po sprednjih vežnih vratih in go­ vori sledeče vrstice : Sveti š‘nt Juri potrka na duri, prišel je prazen, dajte nam kaj zanj. Ima ‘no hlačo rumeno, drugo zeleno, je šele prišel v deželo, ga je že vse veselo. Ptičice v grmovju, kukovca v bukovju, rumene rožice lepo cveto. se svetega Jurija veselo. Mamca, mamca, prižgite luč. dajte na kaščico ključ! Fantje ! Ostali odgovorijo na ta pozor: Juhe. juhe! Nato nadaljuje z voščili: Bog obvari vašega očeta, mamo, Lojzja, Pavlo itd., Bog obvari črto je na Koroškem še 66.000 Slovencev, ker jih je na Mežiško dolino odpadlo 15.000 in na Kanalsko 1500. Po zadnjem ljudskem štetju najbrže dr. Wutte sam ne bode na jasnem, je li on napačno računal ali števni komisarji na­ pačno šteli. Sicer pa ljudsko štetje na položa­ ju samem ne spremeni ničesar in če se je po­ vsod štelo kot pri nas na Koroškem, še vlada lahko desetkrat uvede štetje in še ednajstič ne bo na jasnem, kake elemente ima v svoji državi, ker komisarji niso več pokorni državi, ki jih plačuje, ampak samo lieimatdienstu, ki jih za razne slavne čine odlikuje. Mi in državna oblast. „Oblast je tisti razum, ki vodi družbo, oblast je duša družbe.1' Krek, „Socializem“. V družini -r- to je najmanjši človeški druž­ bi — je izročena skrb za telesni in duševni napredek otrok starišem. Oni imajo oblast nad svojimi otroci, skrbijo za potrebno iz­ obrazbo in dobro vzgojo ter jim dajo tako prvo podlago, da postanejo, ko dorastejo — vrli in koristni člani človeške družbe. Kakor starisi v rodbini, ima dolžnost tudi vlada — izvršiteljca oblasti v državi — skrbeti za do­ brobit svojih državljanov in pospeševati njih kulturni in gospodarski razvoj. Le o taki vladi, ki pravilno razumeva in upošteva svoje poda­ nike, njihove posebnosti in kulturne potrebe, moremo reči, da deluje za blagor ljudstva in v korist državi. Stara Avstro-Ogerska in nje­ ne vlade bi morale biti glasno svarilo, kako se ljudstvo ne sme vladati. Toda poglejmo, kako je pri nas na Koro­ škem? Čeravno nas je vrgla nesrečna sve­ tovna vojna v največjo bedo in trpljenje, da smo postali takorekoč svetovni berači in vkljub temu, da leži koroški plebiscit že 2% vaše krave, konje, ovce, kure, da bi prav pridno nesle in veliko jajc v „ceno“ prinesle. Miši pa podgane naj pa zlodej vzame! Nato sprejmejo navadno od gospodinje zaslužena darila: laica in zaseko pred vojsko, med vojsko tudi denar ali sadje. Po vojski na­ vadno ne dobivajo več denarja, ampak samo jajca in zaseko. Čez noč shrani najvplivnejši fant nabrano robo in drugi dan potem jo razdeli med fante. Tisti, ki je molil „naprej“, dobi največ, potem trobentači, nazadnje ostali. Rogovi pa gredo spet počivat za leto dni v podstrešje. Zvonovi. (Deklamacija ob priliki blagoslavljanja zvonov v Gorenčah.) Imeli smo zvonove, so bili fari v kras, vzela jih je vojna, so zapustili nas. Smo dolgo žalovali, še zdaj nam je bridko, če spomnimo zvonov se, nazaj jih več ne bo. Vsa žalost ne prikliče predragih nam z grobov, ki so na vojski padli — ne vrne nam zvonov. Če v ustih ni jezika, če v cerkvi or"""’ ni, prav to je, če v zvoniku zvonov ubranih ni. Stran 2. KOROŠKI SLOVENEC Št 21. leti za nami, se Slovencem sovražni vladni si­ stem na Koroškem še ni prav nič izpremenil. Najbolj značilno za duh. ki veje še danes s strani koroških oblasti, je, da vse naše opra­ vičene zahteve odklanjajo m nam zopet in zo­ pet očitajo, da smo »veleizdajalci11, ..iredenti­ sti", nasprotniki Nemcev, kar pomeni pri njih isto kot nasprotniki države. Ne vzeli bi ta oči- . tanja tako resno — saj smo jih vajeni že iz stare Avstrije, ko se je nas ^—''"ialo kot „Srbe“, »politiseli verdàchtig" itd. — Toda, segajo pregloboko v naše gospodarsko in so- cijalno življenje, da bi smeli o njih molčati. Sovražnost in maščevalnost, ki se goji proti slovenskemu življu na Koroškem tako siste­ matično, ima predvsem namen, iztrebiti iz de­ žele vso slovensko inteligenco in prisiliti za- ! vedne Slovence k izseljevanju. Ali mar ni do- ! volj značilno za koroški vladni režim, da ve- ; liko število slovenskih železničarjev, nastav- | Ijencev in oni slovenski učitelji, ki so ostali j po plebiscitu na Koroškem, še do danes niso : bili sprejeti v službo? Ali se naj potem čudimo, I da se spričo takih razmer polašča Slovencev j malodušnost? To so staroavstrijske metode, ! ki so se ohranile še iz dni avstrijskega obsalu- tizma (samovladama) in nemškega imperia­ lizma (nadvlade) in proti katerim se sami ne moremo uspešno boriti. Avstrija se nahaja danes v zelo neugod­ nem gospodarskem položaju. To čutimo vsi. Morala je k zmagovalcem po kredite in zato dovoliti, da je prevzel kontrolo nad državnim gospodarstvom od Zveze narodov odnoslani guverner dr. Zimmerman, ki ima zelo obsežna pooblastila. Baš zato tako postopanje z na­ rodnostnimi manjšinami, ki stojijo pod zaščito Zveze narodov, ne more biti koristno za ugled države niti zadovoljiti nas. Še manj pametno se nam zdi, da v tem času, ko živi Avstrija od antantnih kreditov, demonstrirajo avstrij­ ski deželni zbori, njim na čelu seve Koroški, radi zasedbe rurskega ozemlja proti Franco­ zom, ki so vendar soudeleženi pri sanaciji, to­ rej upniki Avstrije. Da taka početja ne morejo ugodno uplivati na nadaljni potek ureditve državnega gospodarstva, jc samoobsebi u- mevno. Avtrijskim Nemcem samim je za sedanjo Avstrijo toliko kot za lanski sneg. To mi do­ bro vemo. Sedanji vizekander, vsenemec dr. Frank, je vendar eden iizmed najbolj merodaj­ nih oseb avstrijske vlade. In ta. dr. Frank je govoril 6. t m. v Gradcu o sanacijskem pro­ gramu in nacijonalni politiki. Zagovarjal je koalicijo med kršč. socijalci in vsenemci, češ, da se je dobro obnesla in da imasta obe stran­ ki kljub različnim državnim programom _ vsenemci hočejo „Ansch!uss“, dočim kršč. soc. „staro, veliko Avstrijo" — mnogo skup­ nih interesov. „Tako ali tako," deial je govor­ nik, ,.ali priklopitev k Nemčiji ali stara Avstri­ ja. Tudi za priklopitev je predpogoj, da po­ stane Nemška Avstrija sama življenja zmož­ na." Nevihte zvon razganja, nam kaže dneva čas, mrliče objokuje in v cerkev kliče nas. K molitvi zvon nas vabi, na delo nas budi, in glasno opominja, kak hitro čas hiti. Zvonovi spet zvonili nam bodo iz višin, veselje ino žalost znanili nam iz lin. V stolpu visokem visi, kvišku srca nam kliče, za višje si vstvarjen reči, kvišku srce, o zemb'”’! V prah se povrne telo, duša bo večno živela, strašni trpela obup ali blaženi vživala raj. To je imenitni opomin, ki resno doni nam z zvonika: To je potrebno nad vse: dušo reši, kristjan! ♦ Dan vesel praznujemo, zvon se blagosl?”';'' - pri fari in podružnici slovesnost se omr"" '. Bog živi vse dobrot"m ~ jih čuvaj, blagoslovi, po smrti nai hm kličejo nebeški mir zvonovi! Tako govori zastopnik avstrijske zvezne vlade. S tem je pa tudi zasno povedal, da se niti eni niti drugi z sedanjo Avstrijo ne zado­ voljijo, marveč da stremijo za tem, da bi bili prestavljeni državni mejniki v srednji Evropi. To pa seve ni nobena „iredenta“, marveč, sa­ mo vsenemški interesi. Ljudje, ki nam očitajo „veleizdejo“, »ire­ dento" itd., so torej sami največji veleizdajal­ ci in iredentisti, ki ne poznajo avstrijskega patriotizma marveč samo nemškega. Zato pa tudi odlončo odklanjamo, da bi nam taki ljudje usiljevali imperialistični vsenemški patrioti­ zem, ki se ogreva za Berlin in Ludendorfa in ki je zakrivil svetovno vojno. Mi ostanemo kar smo bili: Narodnozavedni koroški Sloven­ ci. Naše stališče do oblasti bomo pa uravnali po tem, kakor bodo postopale one nasproti nam. ,.Z a vse enaka pravica!" To je geslo, ki se ga bomo držali tudi v bodoče in naj si bo potem ,,vs en črnskim iredentistom" prav ali ne. Agrarna politika in zadruž­ ništvo. (Konec). Začasno in najbrže tudi v bodoče, zadobi- vajo v kmetijstvu mali in srednji kmeti vedno večjo vrednost; da bo pa mogel mali kmet z velikim uspešno tekmovati, mora tudi primer­ no napredovati #in se razvijati. To bo pa samo mogoče potom zadrug. Ali ne samo z ozirom na uporabo in prodajo kmetijskih pridelkov, ampak tudi z ozirom na njihovo produkcijo (proizvajanje poljskih pridelkov). Res ia. da v kmetijstvu veliki obrati razmeroma več pro­ ducirajo kakor mali, to pa radi t"'-" ker raz­ polagajo navadno z boljšo zemlio. In ker radi velikosti površin rabijo lahko rentabelno ve­ liko več strojev. Toraj mora tudi mali zemljan rabiti iste stroje kakor veliki, ako K,vX'' se ko­ sati z njim. Seveda ne sam zase, ker bi se ne izplačalo, ampak v formi strojnih zadrug. Ka­ teri stroji bi bili primerni, mislim, ni treba na­ števati; to bi morale potem zad"1... - cqme do­ ločiti. Kakor stroji, tako zadobiva elektrika vedno večji pomen v gospodarstvu. Kljub dra­ ginji in velikih investicijskih stroški’' ^ usta­ navljajo v eni občini za drugi električup zadru­ ge. Ta vrsta zadrug pa po navadi ni v stanju kriti vse stroške iz lastnih delnic, zato so na­ vezane na kredit. Banke zahtevajo danes do 25% obresti, kar je v kmetijstvu stvar nemo- gočnosti, ker kmet rabi dolgotrajen kredit in z nizkimi obresti. In zopet pridemo do spo­ znanja, kako važne in potrebne so kreditne zadruge, toraj posojilnice in hranilnice po Raif- feisenu. Ali ne samo : ampak v celem za­ družnem življenju bomo naleteli na notrebo kreditnih zadrug, ki so predpogoj za vse dru­ go, takorekoč mati vseh drugih. Najugodnejša je seveda združitev vseh vrst v eno zvezo za­ drug. kjer so vse obstoječe zadruge v medse- bojni zvezi. Brezdvomno je, da se agrarna refp^ma, o kateri se danes toliko govori. slej na en način izvede. Akoravno od vladne strani ni dosti pričakovati, bodo vendar veleposestniki v današnjih teških razmerah prisilii°"; "'-odati prostovoljno dele svoje zemlje. priliVa bo te­ daj za kmeta ugodna. Kdo pa naj preskrbi na­ kup? Posamezniku gotovo ne bo mogoče, ker bo denarno preslab, pač pa se bo dolo to do­ seči potom zadrug, ki bi imele v tem slučaju iz nacijonalnega stališča dvojno vrednost. Ra­ zume se. da spada k celemu zadružnemu gi­ banju malo čuta za splošnost in pri nas tudi malo nacijonalnega čuta, ker zadruge temelji­ jo na medsebojni pomoči, in iz tega razloga je treba v prid splošnosti dostikrat čisto egoisti­ čne težnje postaviti v ozadje. Podi tega je po­ trebno, da kmeti tudi v slučaju, da plačajo drugi denarni zavodi mogoče pol procenta višje obresti, naložijo svoje prihranke vendar v posojilnice, ker prebitek posojilnice ne gre kakor pri banki v privatne žepe, ampak osta­ ne v zadrugi in le ta ga uporabi koristno za kmeta. Seveda posojilnica ne bo smela vsega denarja porabiti, ampak primerno svoto si pri- | držati v gotovini, da ga more svojim upnikom po zahtevi dati na razpolago. Ostali kapital se potem lahko vloži v zadružne mline, opekar­ ne, apnene peči in druga slična podjetja. Te vrste posojilnic in hranilnic se lahko razvijejo tako daleč, da prevzamejo vse ra­ čunske posle za kmeta. Ako se namreč usta­ novi v vsaki občini ali vasi takšna posojilni­ ca; kakor nekaka vaška banka in zadružno skladišče, ki ne plača kmetu za poljske pridelke gotovino, ampak šek, glaseč se na vaško ban­ ko. Lastnik šeka denar v dotični posojilnici lahko v gotovini takoj dvigne ali pa si ga da vračuniti v svoj tekoči račun. Kadar se denar rabi, se lahko toliko dvigne in ostanek nese vsaki dan obresti. Če stopi hranilnica z gotovi­ mi trgovci v zvezo, ali ako so priključene hra­ nilnici konsumne zadruge, se isto lahko izvede narobe, da v trgovini namreč ni treba oTačati v gotovini, ampak na konto tekočega računa pri posojilnici. Takšen brezdenarni promet ima velike ugodnosti. Nič manj važne in potrebne kakor kredit­ ne zadruge so zadruge za1 nakup kmetijskih potrebščin (umetni gnoj, krma, semenje itd.) in zadruge za prodajo kmetijskih pridelkov (žito, živina, mleko itd.). Koristne so za producenta kakor tudi za konzumenta, ker izključujejo škodljivo medkupčijo, ki za producenta cene potiska navzdol in za konzumenta pa navzgor. Nadalje se tudi kvalitativno boljše blago lahko doseže, ker zadruge lahko izvedejo kvalita­ tivno preiskavo blaga. Posebno priporočati bi pa bilo še zadruge za potžlahtnjevanje živine, ki bi naj odgovarjale našim sedanjim razme­ ram. Gotovo je že vsak kmet občutil, da se mlekarstvo danes posebno dobro obnese. To­ raj si bo treba nabaviti krav — dobrih molz­ nic. Sploh pa vse tako kaže, da bo treba vedno večjo pažnjo posvetiti mlekarstvii in sploh živinoreji, ker ti izvodi se ne uvažajo tako lahko kakor n. pr. žito, in bodo radi manj­ še konkurence od zunaj obdržali tudi višje cene. Najvažnejše pa je v kmetijstvu, da se kmet zna prilagoditi razmeram, ki se vedno menjajo, preračuna povsod rentabiliteto in da se po tem tudi ravna- Prepričan sem, da bomo v tem oziru hitro napredovali čim bo kmet spozftal pomen in vrednost zadružništva in uvidel načelo „V skupnosti je moč". Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagaH 83 POLITIČNI PREGLED 0 Avstrija. Zunanje avstrijsko posojilo še ni končano. Pričakovati je, da se bodo udeležile posojila tudi Združene države. Vabilo za podpisovanje avstr, posojila bo v kratkem izdano, podpiso­ vanje samo se bo začelo s 1. junijem in trajalo do konca julija. Znesek posojila bi moral do­ seči 12,000.000 dolarjev, ki se bodo obrestovali po 7% procentov. Zvezni kancler dr. Seipel namerava kon­ cem junija potovati v Varšavo. To 'Potovanje se ne vrši iz političnih razlogov, temveč hoče Avstrija s tem dokumentirati prijateljske od- nošaje do Poljske. Lozanska konferenca. Nasprotje med Francijo in Turčijo se po- ostruje. Ob zadnjih pogajanjih v Lozani je šlo v bivstvu za poravnavo spora med Anglijo in Turčijo, sedanja konferenca pa se osredoto- čuje okoli spornih vprašanj, ki so se ""■javila med Turčijo in Francijo. Očividno pod vpli­ vom Francije se zdaj Grčija brani plačati Turčiji vojno odškodnino. V glavnem je Fran- cjia nejevoljna zaradi velikih koncesij, ki jih je dobila v Mali Aziji amerikanska družba Chester, ker se s tem nanese škoda franco­ skim družbam, katere so si bile dej teh konce­ sij zasigurane že pred vojsko. Turčija pa se ne mara ozirati na francosko stališče, ker raču­ na s tem, da je Francija zaposlena v Porurju, ne uživa podpore Anglije in se nahaja v te­ žavnem finančnem položaju. Turki menijo tudi. da morejo vsako francosko akcijo uničiti s tem, da zanetijo upor v Siriji. Ruski delegati so zapustili Lozano, mrtve­ ga Vorovskega pa so odpeljali v Berlin In od­ tod v Moskvo. — Angleška zbornica je odgo- dena do 28. maja. Opozicija je zahtevala od vlade izjavo, da med parlamentarnimi počit-