JUNIJ 1977
ZVEZA SOCIALISTIČNE MLADINE STEKLARNE HRASTNIK
Naša samoupravna-socialistična družba ima prav .gbtbvo enega izmed najbolj odprtih in demokrar tičnih političnih sistemov v svetu. To nam daje tudi enkratno in specifično vlogo v svetu, prav tako pa nam daje 'tako zasnovani družbeni sistem znotraj naše družbe možnosti za povezavo med' yš,eirii' delovnimi ljudmi-iin občani ter resničnem odločanju in graditvi takšne samoupravne družbe, v kateri ima delavski raz--red prevladujoč vpliv in kjer/delovni lj ud j e predstavljaj 0 gonilno silo razvoja na vseh področjih organizirane družbe, pa naj si bo to v temeljnih - samoupravnih :or-- ganizacijah: in skupnostih (TOZD, /krajevna skupnost,1' samoupravna /interesna skupnost) ■;ali v tistih, ki ./zajemajo praktično vsa področja /družbenih in gospodarskih dejav-.nosti, '.(kmetijstvo., vzgoja in :iž-. obraževanje, šolstvo, kultura, 'šport in druge). - 1	■.
: Možnosti za take vsebinsko ho- -ve odnose nam daje že normátiv-na ureditev v novi ustavi, na o-šriovi katere s - samoupravnimi' sporazumi urejamo odnose na področjih združenega dela, krajevnih skupnosti in . menjave „dela ter družbenih dejavnosti nasploh. Naloga vseh nas je, da te odnose uresničimo v življenju, da vzpostavimo delegatske odnose in za delegate izberemo najbolj angažirane in sposobne med nami.
Danos smo sredi bitke za izva-¡ j anj e . novih Ustav „v družbi, ■ pri čemer ugotavljamo, da se te spremembe kljub temu ne izvajajo v vseh sredinah dovolj hitro, da-se. delovni > ljudj e sicer zavedamo bistva ustavnih sprememb, vendar da ob tern še vedno obstajajo tu in: tam elementi,. ;ki;tak razvoj zadirajo j na različne načine. To >se :,vidi zlasti v nekaterih TOZD pri njihovem prepočasnem konstituiranju - in. -utrjevanju samoupravnih odnosov v njih, kakor tudi pri /konstituiranju krajevnih .skupnosti, ki se s težavo in počasi prila-gajajo vsebini,, ustavnih . sprememb. Splošni vtis je, da poteka preobrazba celotne družbe prepočasi . z zastoji. in. neenakomerno pó področjili/Med vzroki počasnosti -sta na-vidnem mestu-.nerazumevanje in neiznajdljivošt -na področju poznavanja ustavnih sprememb ../Zato ;se V ZSMS zavzemamo za organizacijo različnih oblik'družbenega j izobraževanj a;in usposabljanja tako znotraj naše organizacije, kakor tudi usposab- . lj anj znotraj enotne fronte /organiziranih -socialističnih šilijki/e^i-na lahko da celovitost usposabljanju. Nismo pa .tudi še dovolj angažirali vseh ustvarjalnih; so- , cialističnih in samoupravno u-
smerjenih sil znotraj enotne fronte,. začenši: pri članstvu naše organizacije, pa tudi v .drugih" družbenopolitičnih organizacijah. Le s takim delovanjem .in angažiranjem bomo presegali miselnost, da je dovolj, če sprejmemo nove ..pravilnike, pstatute in druge normativne akte, ostalo pa ho šlo samo po sebi.
Bistveno nova naloga, ki nam jo zastavlja ustava, šo -delegatski odnosi, ki jih moramo uveljavljati pri samoupravnem- sprejemanju odločitev v vseh sredinah. Delegatski sistem, ■ ki danes že u-. uspešno /zamenjuje predstavniški sistem, Smo Zlasti podprli v. naših osnovnih organizacijah v združenem delu. Delovni ljudje in občani, tudi mladi, danes vidimo /prek delegacij možnost odločanja na vseh ravneh. Boriti se moramo, da bodo delegacije resnično sestavljene v skladu s strukturo sredin, iz katerih izhajajo. Tu naletimo tudi na problem uvel jav-ljanja mladih delegatov.'Številči , no zastopanost mladih v samoupravnih organih in delegacijah pa he moremo ocenjevati kot edi-..ni in najvažnejši kazalnik angažiranja mladih in njihovega položaj^ v družbi. Vendar nam udeležba v samoupravnih organih in delegacijah daje možnosti, da bomo aktiVni subjekt, pri sprejemanju in odločanju tako v TOZD, krajevni skupnosti, samoupravni interesni skupnosti kot tudi v/de-legacijah za skupščine DPS in v. teh Skupščinah samih.. \
Aktivnosti pri družbenopolitičnem organiziranju mladih v krajevni samoupravi bo potrebno .posvetiti več pozornosti.saj je ra v-, I no -krajevna -skupnost mesto, kjer mladi delavci preživljajo največ •švoj ega -časa. .Nujno je, da -še krajevna samouprava :: - organizira - čimprej -na temelj ih nOve ustave,
• pri čemer' pa „rnor.amo mladivimeti . -/odgovornejšo vlogo.- -Zlasti rahle so še vedno vezi • med, krajevno skupnostjo in TOZD, te vezi pa lahko skupaj s sindikalno organizacijo močneje izpostavimo prav mladi s svojo aktivnostjo. Kra- ■ bjavna samouprava in dejavnost mladih v njej mora spodbujati razvijanje in organiziranje mla-, dih v okviru družbenih organizacij in društev po interesnem principu. Zato moramo biti / aktivni tako pri -sprejemanj u samouprav- ’ nih. aktov krajevne skupnosti kakor tudj aktivno in primerno navzoči pri 'formiranju delegatskih odnosov v krajevnih skup-, /nostih. ; Krajevna ' skupnost ,je ; hkrati tudi tisto mesto, kjer pride delovanje vseh .družbenopolitičnih organizacij najbolj do izraza prav v okviru organizacij
SZDL v krajevni -Skupnosti. "To pomeni, da se moramo mladi aktivno vključiti "v enotno fronto organiziranih -socialističnih šil -za /skupno delovanj e vseh družbenopolitičnih dejavnikov v krajevni skupnosti.
Z ustavo smo v'našem družbenopolitičnem 'življenju 'vpeljali -še eno pomembno novost. To so -samoupravne interesne ■ -..skupnosti,
• ki so■'poleg TOZD in krajevnih „skupnosti določene kot'ena osnovnih enot sistema sainoupr-avlj anj a in oblasti delavskega razreda ter vseh delovnih, ljudi, ena izmed o-.snov človekovega položaia v združenem delu in njegovega položaja v ■ družbenopolitičnem ' sistemu;
Tovariš Tito je na X. kongresu : ZKJ' govoril o teh vprašanjih in •poudaril, da postaja samoupravno -sporazumevanje in družbeno dogovarjanje' v novi ustavi glavna •oblika urejanja medsebojnih odnosov • delavcev v Združenem delu in delovnih ljudi ha vseh-področjih družbenega življenja. Zato se ZK zavzema za to, da" bi' bile (Samoupravne interesne . skupnosti kar najbolj odprte za široke družbene vplive in obenenv družbi' odgovorne za opravljanje svojih funkcij.!■ ZK mora-skupaj s SZDL, •siadikatf, ZSMS in ’ ZZB : storiti vse, da bodo samoupravne interesne , skupnosti zaživele in-vse-binsko delovale na svojih- interesnih področjih.
X Nikakor ne smemo 'pozab iti delovanj a mladih- na- področju vzgoje in izobraževanja, področja, ki je dobilo z novo organiziranostjo mladih še večji poríieh. Z veliko vnemo in zagnanostjo se-moramo ; boriti za nove . odnose na šolah vseh. stopenj. .TU mislim predvsem^ na aktivno sodelovanje pri uveljavljanju socialistično angažirane šole in. Uvajanju marksi-; stičpe vzgoje v šole^ kakor tudi na kvaliteto novih odnosov med vsemi subjekti ucho-vzgójnegá procesa v šoli. 'V tem kontekstu pa moramo odpravljati okostenelost in zastarelost metod predavanj, kakor ttidi/vpespešiti refor-' mo visokega šolstva. Na tem področju lahko mladi prek svojih delegatov vplivamo na to, da sé,bodo čimprej sistemsko rešile težave z učbeniki, njih .cenene izdaje. Zavzemamo pa se tudi za sistemsko. financiranje/dijaških /in - študentskih domov. Sedaj, je tudi podpisan samoupravni sporazum o štipendijski politiki’ in mladi še moramo najbolj. zavzemati za to, da bo tak sistem štipendijske politike, kakor tudi zoper kršitelje sporazuma. < To je velika obvez-“ nost mladih v občinah, še posebno ZSMS na šolah vseh stopenj..
-	-Naša politična /akcija pa mora biti>usmerjena tudi na izvajanje
. novih, odnosov v kulturi in špor-riu,tzlati/sedaj ob sprejetju šamo-
-	upravnega sporazuma o statusu vrhunskih športnikov.
Na področju vzgoje in izobraževanja, raziskovanja, kulture, zdravstva in socialnega skrbstva, ‘.-kakor tudi' otroškega varstva, zaposlovanje, pokojninsko-invalid--ekeg-a varstva - in -socialnega- var-^štva/je/potrehno, uvešti takšne odnose/'ki bodo dosledno spoštovali ust-avne spremembe. Zato je naša 'dolžnost predlagati v izvolitev ' takšne delegate, ki bodo s -svojim delovanjem' in poznavanjern problemov. na posameznih /področjih^ lahko izdatno podpirali usklajevanje splošnihj Skupnih in posa-. meznih interesov in. potreb ter -' se borili za enakopravnost delovnih -ljudi' - v obeh zborih samoupravnih interesnih skuposti.
' Zavedali se moramo, da lahko prek naših delegatov v samoupravni interesni; skupnosti pri •zadovoljevanju naših potreb dosti dosežemo. Zato moramo paziti, da bomo v skladu z našimi .sprejetimi načeli in merili na vseh ravneh predlagali in organizirali mlade in vse druge,'ki so šposob-■ hi. resničnega zastopanja, naših • interesov po posameznih področjih. V. ZSMS 'se zavzemamo, da bodo delegacije, za skupščine SIS, kakor tudi TOZD in krajevne.
. skupnosti resnično sestavljene - iz-sposobnih ljudi; in ,da v njih ne ' bo takih, ki imajo že preveč drugih funkcij. /
POTOK BOBEN
—-Skozi-industrij-sko mesto Hrastnik teče potok Boben. Zato -si^ga lahko zamislite, kako je onesnažen.
Izvira visoko pod Mrzlico. Do Čeč je še kar čist. Tam pa dobi /(prve -smeti: stare štedilnike ter druge/odpadke. .
Ko se soteska malo zoži, je malo; bolj čist. To pa ne moremo reči, ko pride do Sijaja. Tam vanj ..spustijo «veliko/strupenih ^no.vi,.in takšen teče do križišča, . kjer. :še / mu-pridruži Brrrica. Skupaj tečeta do TKI. ki ju še bolj onesnaži.
'Tudi /od ' Steklarne dobita štrupe-ne snovi. -
■ Tako umazana se izlivala v “še. bolj umazano reko Savo.
Ulaga Špela
4.	c OŠNHR Hrastnik
POGLED NAZAJ
AKCIJE MLADIH 77
»VSE ZA FRONTO, VSE ZA ZMAGO« je bilo borbeno geslo mladine širom Jugoslavije v NOB. Ne samo z borbo, tudi z delom je naša mladina pokazala svoj heroizem in udarništvp. V času narodnoosvobodilne borbe je dala tisoče delovnih dni. To je-bilo delo pri obdelovanju njiv, zbiranju pridélkov, pomoč partizanskim in nepreskrbljenim družinam, čiščenje ruševin, gradnja bclnic, hiš, domov, šol in drugih. objektov.
Kot uradni začetek mladinskih delovnih akcij se šteje žetev: v Sanski dolini, kjer je okrog dva tisoč deklet in fantov v mesecu in pol trdega dela rešilo o-koli dvesto sedemdeset vagonov žita in zelenjave, Podobne akcije so bile tudi v drugih naših krajih.
V ČASU OBNOVE IN GRADNJE
Prve mladinske delovne akcije v osvobojeni državi so bile organizirane pri nabiranju koruze, sekanju lesa, obnovi porušenih objektov, pogozdovanju itd. Mladina Jugoslavije je množično in z velikim elanom pristopila k obnovi porušene domovine. Številni objekti v svobodni domovini so,njeno delo:
PROGE:
Brčko—Banoviči (1946)
Nikšič—Titograd (1947—1948)
Doboj—Banja Luka (1951).
Ob tridesetletnici mladinske délo vne akcije Šamac—Sarajevo se spomnimo, da je to progo v dolžini 242 km gradilo 217.000 brigadirjev in da so zgradili 9 predorov in 19 večjih, mostov. Mladina je sicer zgradila nad 600 km pro-. ge, nad 70 mostov, blizu 7 km predorov, izkopala milijone kubikov Zemlje in kamenja. Samó na. teh progah je delalo okoli 400.000 mladink in mladincev.
HIDROCENTRALE:
Jablanica (BiH)
Vinodol (Hrvatska)
. Vldsina (Srbija)
Mavrovo (Makedonija);
INDUSTRIJSKI OBJEKTI:
Tovarna strojev »Ivo Lola Ribar« y Železniku zraven Beograda
Tovarna strojev »Prvomajska«-ih tovarna parnih kotlov »Enot-nr-st« v Zagrebu I
. Železarna Zenica, Valjarna bakra v Sevojnu blizu Titovega Užica, Železarna v Nikšiču.
Delo mladine je tudi več drugih tovarn po vsej Jugoslaviji.
CESTE:
Avtocesta »BRATSTVO IN ENOTNOST« od Ljubljane, do Gevgelij e v dolžini 1096 km. Pri graditvi/te avtoceste je sodelovalo nad pol. milijona mladih ljudi. Grajena je Od leta 1948—1950 in od 1958. do 1963 leta Potem; odsek Jadranske magistrale od Ko-lašina do Belega Polja (1964) v dolžim, 48 km, na kateri je; sodelovalo dvajset tisoč,- brigadirjev.
MESTA IN NASELJA:
Novi Beograd je gradilo okoli stoštirideset tisoč mladih graditeljev. Samo na delovni akciji 1968:—1969 je sodelovalo nad deset tisoč mladih. Potem: Nova Gorica, Banoviči, Novi Travnik, študentska naselja v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani in Skopju.
Mladinske delovne akcije so bile iri ostale mesto pridobivanja znanja, telesne in duhovne kulture. Mladinske akcije niso samo uspehi dela, temveč tudi velika manifestacija mladosti, tovarištva in prijateljstva. Bile so in ostale mesto spoznavanja in zbliževanja mladih iz vseh krajev naše domovine. Na njih se poglablja bratstvo in enotnost mladine vseh naših narodov in narodnosti. Tu še izkazuje požrtvovanje in ljubezen, naprezanje in odrekanje.
Danes mladinske delovne akcije zbirajo mladino'naših'mest in vasi pri gradnji nasipov Save. in Morave, na odpravljanju posledic prizadetim območjem Kozjanskega ih Posočja, pri graditvi infrastrukturnih objektov na nerazvitih področjih širom Jugoslavije. Akcije nadaljujejo heroizem dela naše mladine.
NEPOSREDNI
PROIZVAJALEC
MODRUJE
Če kritiziram samo, vodilni gledajo grdo.
Če kimam samo, mi sodelavci pesti kažejo. Najbolje zadremati bo, pa naj sami odločajo.-
SESTANKARJI
Ure in ure govorijo, nazadnje pa sklenejo, da se čez teden dni še eh, sestanek naredi.
Veliko govorimo in pišemo o delovnih akcijah, pa poglejmo še to, katerih akcij se bo letos udeležila revirska mladina, organizirana v mladinske delovne brigade.
MDA Kožbana ’77 od 24. 6. do 15. 7. 1977, organizator brigade Rdeči revirji.je-OK ZSMS Hrastnik.
MDA Goriško ’77 od 16. 7. do 6. 8. 1977, organizator brigade Rdeči revirji je OK ZSMS Zagorje.
MDA Posočje ’77 od 7. 8. 1977 do 28. 8. 1977, organizator brigade BRATSTVA MESTA, je OK ZSSM Trbovlje, v brigadipa bodo sodelovali tudi mladi iz pobra-
Živl j en j e v kraj evni skupnosti; kjer preživi mlad človek vsaj polovico' svojega prostega časa, lahko izredno ugodno vpliva na oblikovanje njegove osebnosti, njegovega odnosa do dela in razvoja nasploh. Torej tudi .Socialistični zvčzi delovnih ljudi kot najširši fronti organiziranih ^socialističnih sil- ne more biti vseeno, kako bo mladina njene krajevne skupnosti preživela svoj prosti • čas. Žal le redke krajevne skupnosti skrbijo za to. Ob večjem sodelovanju staršev, vzgojiteljev in mladih samih bi, se .morali v krajevnih skupnostih s tem vprašanjem bolj resno soočati.
Še večja ledina se kaže v »zlati svobodi« šolarjev: Sčasoma bo nosilec' te naloge sicer postala celodnevna šola, kar pa ne pomeni, da :se lahko do takrat povsem o-tresemo skrbi za prosti čas najmlajših. Predvsem v času šolskih počitnic, ko je nadzora nad mladimi manj, prostega časa pa največ, bi tudi šola verjetno mogla odigrati v skrbi za aktivno izkoriščanj e-prostega časa mladih pomembnejšo vlogo kot doslej.
V, krajevnih, skupnostih so neiz- -koriščehe tudi druge oblike aktivnosti mladih -4- športna društva, kulturna društva, dejavnost društva prijateljev mladine in podobno.'Seveda pa zahteva smotrnejše organiziranje prostega časa mladih veliko zelo konkretnega dela. Prosti čaš: mladih bi lahko
tenih mest Aleksinca, Sarajeva in Račke.
Največ mladih iz Hrastnika bo vsekakor sodelovalo na MDA Kožbana, ker je naša OK ZSMS organizator brigade za to akcijo.
Najbrž pa se bo našlo še kakšno prosto mesto tudi ža sodelovanje ha ostalih dveh akcijah. Če ste zainteresirani za sodelovanje na kateri izmed zgoraj navedenih akcij: (predvsem pa za MDA Kož-, bana), se čimpr e j prijavite pri predsedniku svoje OO ZSMS, ali pa na OK ZSMS Hrastnik, kjer lahko tudi dobite vse potrebne informacije.
postal plodno delovno področje za vse, ne pa, da ugotavljamo, da je malo akcij, ki bi vsebinsko povezale mlade. Za te probleme bi morali pokazati več posluha tudi-mladi komunisti, ki se še premalo angažirajo pri delu mladinske organizacij e v krajevni skupnosti, OO ZSMS pa bi nujno potrebovale več mentorskega dela OO ZK. Hkrati pa mora prodreti spoznanje, da je ravno mladinska organizacija tista, ki naj bi koordinirala celotno aktivnost mladih v družbenih akcijah. Programi bi morali vsebovati redno idejno politično delo in biti sestavljeni tar 'ko, da angažirajo mlade v njihovem- prostem, času, oziroma usmerjajo mlado osebnost:v pravilno izkoriščanje prostega časa*
Po »m«
Brigadirski HOO-RUK!
B. T.
PROSTI ČAS MLADIH
SPET SKUPAJ ...	BOGATA AKTIVNOST
Sobota, Navaden dan, enak vsem drugim. Pa ne za vse. Z vseh strani pomurske regije hite proti Murski Soboti mladi ljudje v modrih uniformah, ki jih krase raznobarvni emblemi. Ampak niso edini. Z Notranjske, Goriške, Ljubljanske, pa tudi z revirjev so se jim v tem lepem, sončnem popoldnevu pridružili njihovi prijatelji, tovariši. ..
To tovarištvo, to prijateljstvo je bilo skovano lansko leto ob zvoku krampov 'in lopat, ob vedri brigadirski pesmi na mladinskih delovnih akcijah v Suhi Krajini, Slovenskih goricah in Kozjanskem, v Posočju... Povezali so nas žulji, povezalo nas je prostovoljno delo na nerazvitih in prizadetih območjih naše republike, skratka, povezale so • nas mladinske delovne akcije.
In katera izmed njih je povezala Notranjce in Primorce, Po-murce in revirčane. Zbližalo nas je porušeno Posočje, povezala nas je zastava mladinske delovne brigade, ki nosi ime po prekmurskem revolucionarju in narodnemu heroju Štefanu KoVaču-Mar-ku.
V lanskem septembru smo se-skupaj trudili, da kar največ pripomoremo k hitrejšemu odprav-, ljanju posledic potresa v Posočju. Marsikateri družini smo pomagali postaviti varno streho nad glavo, električni tok je spet stekel po popravljenem električnem omrežju, namesto umazane vode iz razpokanih cevi je iz pip spet pritekla čista; pitna voda.. Ob novih septembrskih potresnih sunkih smo takoj priskočili, na pomoč o-groženim prebivalcem Bregirija, Podbele, Sedla.,. Marsikdaj so naše roke delale tudi popoldne ih ponoči, pa čeprav so bile potrebne počitka. Toda trdna volja je premagala utrujenost, v nas je vzbudila tisti, človeku tako potreben | občutek j solidarnosti. V zadnjih, septembrskih dneh smo se s težkimi šrči poslovili od Posočja in. njegovih ljudi. .Številna priznanja za brigado, udarniške značke in priznanja, ki smo;si jih zaslužili; so le del tega, kar nas,, bo spominjalo na tiste dni, ko smo skupaj, pomagali tam, kjer smo bili najbolj potrebni. - . ..
In v začetku aprila, na. dan-mladinskih delovnih brigad smo se spet. zbrali. Tokrat, v prostorih
murskosoboškega Mladinskega kluba, ki ima prostore v stari graščini. Vse je polno brigadirk in brigadirjev, vsi veseli in nasmejani, ker se po dolgem času spet vidimo.-Nemudoma steče pogovor in obujanje spominov na Kozjansko, Slovenske gorice in Posočje... Ogledamo si dobro pripravljeno razstavo o mladinskem prostovoljnem delu v pomurski regiji. Tu so razstavljena priznanja, zastave, brigadirski bilteni, na marsikateri fotografiji pa prepoznaš sebe, s krampom ali lopato v rokah nekje na delovišču... O razvoju in pomenu akcij nam je spregovoril predsednik murskosoboške mladine, njegovemu izvajanju pa je sledil krajši kulturni program, katerega vsebina je bilo brigadirsko življenje in ki je prijetno poživil atmosfero med udeleženci srečanja.
Kaj hitro se je med nami razvil pogovor. Stekla je beseda o problemih in napakah, o pripravah na letošnje MDA, pa o klubih brigadirjev in lokalnih delovnih akcijah, tudi družbeni dogovor o MDA je našel mesto poleg ostalih aktualnih tem s področja mladinskega prostovoljnega dela.
Mnogo tega je bilo izrečeno, bilo je precej konstruktivnih predlogov. 'Toda letošnje delovne akcije bodo pokazale, koliko tega bomo uspeli uspešno uveljaviti v praksi.
Kar prehitro so minile ure v prijetni brigadirski družbi, treba se je bilo posloviti. Ob slovesu trden stisk roke, , brigadirski ZDRAVO in obljuba,, da se v okviru možnosti spet skupaj udeležimo \ letošnjih mladinskih delovnih akcij.
Tone Bezgovšek
Vse na svetu se spreminja, presnavlja, izginja, Se rojeva. Komaj se zaveš, da si mlad, že se zapleteš v zakonski jarem, v katerem preživiš, če gre vse po sreči —vse svoje poznejše življenje in niti ne veš, kdaj te prične boleti v križu in kdaj osiviš J .
»Toda te stvari pridejo šele kasneje,« boste rekli, »človek je vendar na j prej mlad!«
Res je, človek je najprej mlad. Vsak človek, tudi: babice in dedki, ki sedaj komaj stopicajo, okrog hiš, so bili enkrat mladi. Kaj neki si misli človek, ko je Star? Na primer tistile dedek, ki tako mirno kadi svojo pipo in opazuje mimoidoče parčke, kako se sprehajajo in so veseli, ker so mladi.
Ali. si misli tako: »Pa je vendarle bilo lepo, ko sem bil- še mlad.«
Ali pa je morda nevoščljiv vsej tej mladini; in; si govori sam pri sebi: »Kakšna -je. danes mladina! Oh, ti dolgi lasje; kratka krila, ali kakšen je današnji svet. Ampak pekoč, nekoč je bilo drugače..: Vsak: človek je najprej mlad, tudi jaz sem bil in tudi tile bodo nekoč stari in betežni.«?
; Morda pa j e z: mislimi nekje pri. svoji dobri, že umrli ženici. Da, mladost zelo hitro mine in to je najlepše obdobje V človekovem življenju. Včasih te prime,: da bi bil vedno mlad, brezskrben. ,In ne žena s kupom otrok okoli sebe, vsa
Zveza socialistične mladine v puljskem garnizonu bo svojo aktivnost v bližnjem obdobju usmerila prevsem k Vrhunski usposobljenosti posameznikov in enot, marksističnemu izobraževanju in sprejemu mladih v ZSMJ in ZKJ. Mladi, bodo mobilizirali celotna članstvo ZSMJ v garnizonu za izvršitev nalog v borbeni izgradnji enot in idejno-političnem delu. Ob vsem tem bodo razvijali tekmovalni duh in usposobljenost enot in posameznikov, razvijali disciplino in primerne medsebojne odnose, posebno pa se bodo angažirali na sodelovanje z mladimi iz Pulja in okoliških mest v športnih, kulturnozabavnih, vojnih in drugih aktivnostih. V teku leta bodo posebno svečano obeleženi jubileji tovariša Tita in partijski jubileji ter 35-letnica formiranja Jugoslovanske vojne mornarice.
To je bilo poudarjeno na programski konferenci organizacije ZSMJ v puljskem garnizonu, ki je bila pred nedavnim v Domu JLA v Pulju, pri čemer je bilo analizirano dvoletno delo mladih v garnizonu, in sprejet program aktivnosti za naslednje obdobje, hkrati s tem pa izvršene volitve v organe novega mandata.
Konferenca je poudarila, da je osnovna 'vsebina dela organizacije ZSMJ v garnizonu v preteklem obdobju bilo razvijanje politične zavesti in krepitev moral-no-politične .enotnosti, borbene pripravljenosti enot, razvijanje moralnega lika mladinca ter sprejem mornarjev in vojakov v članstvo ZSMJ in . ZKJ. Pri tem so doseženi opazni rezultati, ki pa so bili boljši; v' sredinah, kjer je bi- , lo sodelovanje mladih z organizacijo ZK in starešinami plodnejše. V '
živčna od njihovega vreščanja.
Takrat bi človek tako rad ustavil čas, da mu ne bi minute tako hitro bežale, da bi imel več - časa . za to, da bi bil Še enkrat mlad.
Toda, zakaj vendar razmišljamo o mladosti, ko sem pa sama še mlada. To bom delala potem, čez veliko let, ko bom takorekorč stara in zgubana sedela v parku in ogledovala mladino.
Nekoč je rekla neka. žena pri štiridesetih: »Mi- mladi bomo vendar razumeli.«
Toda, ne vem, kaj je s. temi be-stedami hotela. Meni se je zdelo zelo' smešno,
Ko bom jaz tako stara, se mi najbrž ne bo zdelo smešno. Važno je le, da lahko rečem, ne da bi .se komu zdelo smešno: »MI MLADI .	!
Locka
SODOBNA
LJUBEZENSKA
IZJAVA
TvOj.e Margaret Astor . oči'. -so lepše kot neonske luči; fej tvoj blesteči pogled je toplejši, od Siemens termoakurnulacij skih ..... v/ ■	peči.
V	diskusiji delegatov je bilo zajeto vse, kar je potrebno v naslednjem obdobju uresničiti, Posebno pomembno je čim svečane j še obeleževanje 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo Partije, 85. predsednikov rojstni dah, 35-letnica formiranja Vojne mornarice in drugi jubileji.
mornar Tone Bezgovšek
Odkrili spominsko obeležje
V	okviru proslave 40-letnice prihoda tovariša Tita na čelo Partije, 35-letniee vojne mornarice in obletnice herojske smrti Sergeja Mašere je bilo odkrito spominsko obeležje — doprsni kip — narodnega heroja v istoimenski kasarni v Pulju, ki nosi njegovo ime. Svečanosti so prisostvovali mornarji; ’- vojaki in starešine Mornarskega vzgojnega centra, predstavniki družbenopolitičnih in delovnih organizacij iz Pulja, delegacije občin Nova Gorica, Ravne na Koroškem, Radlje ob Dravi in Kopra, bližnje sorodstvo Sergeja Mašere — sestra Vida in brat Marjan iz Ljubljane — predstavniki komande Vojnopo-morskega območja Vičeadmiral Milan Vran ješ in Stevan Žutič, komandant puljske garnizij e fita-go Strok, pionirji in mladina iz mesta Pulj a ter ostali vabljeni.
Spomine na Sergeja Mašero in Milana Spasiča je oživil njihov tovariš' Boj an Marok, kapetan korvete v pokoju, spominsko obe-lež j e pa j e' odkril Franc Rustij a, vičeadmiral v pokoju. Bojan Marok :je med drugim dejal: »17. aprila 1941, ob sramotni kapitulaciji bivše; Jugoslavije, sta se odločila, da raj še potopita rušilec »Zagreb« kot pa da na njem vidita tujo zastavo.« -
Komandant mornarskega vzgojnega Centra Ljubomir Pavkovič je predal bronasto plaketo Vojne mornarice Branku Mariču, akademskemu slikarju in mornarju Gr adimiru Rajkoviču, akademskemu kiparju. Ostalim sodelujočim v izdelavi in postavljanju spominskega obeležja so bile podeljene zahvale, knjige in druga priznanja.
mornar Tone Bezgovšek
SLAVIMO
DELOVNO
V	prostorih Mornarskega kluba ha Brionih smo mornarji pripravili razstavo na temo: »Tito 40 let na čelu partije«, ki-je trajala mesec dni. V sklopu praznovanja dneva mladosti so potekale bogate aktivnosti v. vseh športnih panogah, vrstili so se priložnostni kulturhpžabavni programi, pred kratkim pa je bilo končano tudi kviz tekmovanje v počastitev 85. rojstnega dne tovariša Tita na temo »Zgodovina ZKJ«; v katerega se je vključilo veliko število ekip. Na predlog OO ZSMJ bodo naj-prizadevnejši - mladinci —1 mornarji na dan mladosti svečano sprejeti v članstvo ZKJ,
To so le nekatere izmed aktivnosti, ki potekajo v okviru praznovanja letošnjih jubilejev, ki. pa so y mesecu maju jlpriiesecu mladosti dosegle svoj Vrhunec.
; mornar Tone Bezgovšek
MK MLADI
Stanovanjske stiske na prepihu
Žal mi je, da že nič kolikokrat začenjam s stanovanjsko temo; žal mi je, a ne za tiste, ki bodo rekli:;»Ah, že spet ta lajnal«, ampak za tiste, ki bodo vzdihnili: »Žal še vedno aktualna 1« Ne vem; katerih je več, a.vem, da je drugih še vedno preveč. Kar prelistajmo stolpce v malih oglasih, pa se bomo lahko takoj prepričali, da imajo eni stanovanj (a), preveč, medtem ko so .drugi :bnez. Pokukajmo v stare hiše'in poglejmo, kakšen življenjski standard premorejo a svojim idelom nekateri naši državljani!
' 'Na grenak smeh mi gre, -ko v kakšnem časopisu prebiram o nasprotjih velemest nekje v dalj -•nem svetu in gledam slike; ki pridajo: češ, vidite, tudi v;takem-ši-'rcmaštvu 'živijo ' ljudje. Vidim 'kontrastne barve tam, a vidim jih tudi doma. Ni mi; treba daleč,-da se lahko zamislim: eni- so pa za-• res čarovniki. :Le kako1 so si lahko postavili takšne vile; ob drugih pa, da se pač ne. znaj dej o, ne znajo'... Pa res opravljaj1© taka različna družbeno potrebna dela, da morajo in morejo živeti v tako različnih bivališčih? Kje -je rdeča -nit; ki naj bi vodila: k socialnemu približevanju ljudi? Na " kateri stopnički našega družbenega- razvoja so nekateri pohiteli in drugi
-	zaostali? Zakaj nekateri sploh ne vedo, kaj je to Stanovanjska Stiska in jo morajo drugi prenašati dolga leta na svojih plečah?
Vsi zaposleni delovni ljudje izločamo precejšen prispevek od -svojih bruto osebnih ddhodkov za družbena stanovanja. Zakaj morajo potem nekateri tako dolgo čakati, da -od teh odstotkov kapne stanovanje tudi zanje, drugi pa pridejo do stanovanja nerazumljivo (gledano v povprečju) hitro' in poceni? !
Vsaj približno se ve,. za - katere kadre in kje ni tako težko .priti do stanovanja: za redke strokov-. njake v velikih mestih, za-mujne ¡kadre na podeželju,-kamor se večina, brani iti; pa tudi za .kadre, -zaposlene v.. upr k vno-administrativni in družbenopolitičniisferi.
Če pogledamo na . drugo; stran
-	stanovanjske tehtnice, bomo naleteli v večini primerov, na . neposredne proizvajalce z .dolgo čakalno dobo v vrsti stanovanjskih interesentov, na različne socialne probleme in na vrsto mladih ljudi, ki po poklicni in zaposlitveni usmeritvi mora dolgo čakati, da pride do stanovanja: od mladih -kvalificiranih .in. nekvalificiranih delavcev jdo .učiteljev .in...drugih izobražencev ter. uslužbencev, /ki, imajo pač to smolo, daijih,je preveč -V. vrsti, .hodisi v delovni „or-
. ganizacij i ali., na lestvici, občinske . stanovanj Ske. skupnosti. Saj .samo .čakati .ni dovolj. Zato .mnogi zidajo na svoje, varčujejo in po-
skušajo dati.svoj delež, -da bi .se dokopali do strehe nad glavo. Srečnejši medtem že lepo stanujejo . -..
Ko se lotevamo stanovanjske problematike, pljuvamo običajno ves pepel in žveplo krivde na počasne stavbenike in izvaj álce del sploh, ki izsiljujejo visoke cene (te sr lahko privoščijo, ker brez njih pač ne moremo zidati, prave kontrole nad njimi pa ni), na drage projektante, ki delajo načrte bolj za v oblake kot za naše stvarne možnosti* in potrebe /na počasno komunalno in dolgotrajne zbirokratizirane postopke, ki so zaenkrat -fše'potrebni -za začetek ¡zi-
-	dave. "Ogorčeni smo nad' včasih ■oderuškimi zasebnimi | ■ oddájalci
stanovanj, ki-se‘ravnajo po zakonu ponudbe' in 'povpraševanja in jim tnihče - ne .upa -stopiti > na rep, ker =sb ivšiii bujn, -da”bi potlej bili' i tisoči podnajemnikov nar eésti."Po-•strani -gledamo na delavce'iz-drugih republik, ¡-ki -se pri nas zapo-< šlujejo Jin’računajo..-na stanovanje, ki s ■•svojimi'¡stanovanjskimi 'problemi'^ »izsiljujejo« prednost. -Čudimo se; 'kako hitro je lahko zgrajena '-kakšna nujna -¡stavba —
. človek' ne'bi verjel'-— ko ¡'pa na idrugiustrani ceste ¡vidi,¡¡kako počasi gre -opeka caa sopeko...
'Toliko -napák 'in nepravilnosti vidimo,:’toda jim resne moremo : ali ne'znamo ¡stopitivna .repi?
Zakaj imamo potlej samoupravne stanovanjske skupnosti? Mar samo zato, da se. v njih naši delegati (kolikor so res naši) vsako leto .živcirajo, 'kako najbolj: pravično .razdeliti. nova stanovanja, kako med množico .izbrati.najbolj ..pereče primerke po nekih .sprejetih kriterijih? In če ti kriteriji niso vedno najbolj posrečeni,- kdo nam je kriv, .če jih ne poskušamo , spremeniti? Kdo nam je kriv, če stiskamo rep med. nogerin čakamo, da bo že kdo drug odpravil nepravilnosti,- nad , katerimi nergamo? Koliko sploh' sami'upravljamo' z našim." stanovanjskim skladcm;ki ga ustvarj amo • s svojimi- prispevki? To velja tudi za mlade dh 'se'posebej za nas: za .mlade zidarje, arhitekte, - komu-nalce, uslužbence in delavce v stanovanjskem gospodarstvu na eni in - za yse pričakuj oče stanovanj ske pravice .na.adrUgi strani!
Kje smo, če nas ni tam,-kjer .se odloča o hitrejšem álí počasne j-. -šem--' uresničevanju, naših ’Sanj?! 'Kajtiahoteii .ali ¡ne pot do stanovanja je speljana prek mnogih ...stopničk, ;in'če bi radi hitreje po-.¡ tovali, moramo pač ¿sami .poskrbeti za dvigalo. Za .dvigalo, v . katerem ne bo .pdviligiran- nihče ¡.drug kot ,;tisti, ki .so.,v- največji . ¡.¡stanovanjski»stiski,. pa ob tem ne
-	.držijo -križend rok.
.. Po »M«
ZAHVALA
v .Ob. tragični in prehitri izgubi sina, brata, in strica -IVANA POTOČINA
se najtopleje zahvaljujemo za nudenje zdravniške pomoči,' darovalcem cvetja in vencev, govornikoma, godbi in pevcem »Svobode II« in vsem, ki ste ga v tako velikem , številu pospremili na njegovi zadnji poti v prerani grob.
Žalujoči: oče in mati, bratje in. sestre ter ostalo sorodstvo
SPOŠTOVANI UREDNIK
Najprej vas vse skupaj toplo pozdravljam in vam želim, da bi čim ¡lepše. praznovali prvomajske praznike. Oglašam se vam iz Postojne, ker služim zadnje mesece •svojo vojaško obveznost.
¡Zahvaljujem se za redno pošiljanje časopisa »Steklar«, saj me novice iz podjetja in Hrastnika vsakič razvesele in v mislih vračajo k delu ob peči ali pa na posamezni kraj v Hrastniku. Kori-. stirn to- priliko in pozdravljam brigado tovariša Ivana Racinger-..ja in.vse sodelavcema »A« banji.
vojak Mirko Keber v. p. 1394/3 . 66230 POSTOJNA
ZDRAVO MIRKO!
Hvala za prelepo razglednico: iz Postojne. Hvala za prvomajske želje in ker je naš praznik za.nami, ti sporočam, da smo ga preživeli čudovito ob lepem vremenu in kresovanju, svečano, ker so donele borbene delavske in partizanske pesmi.
Veseli me,•;da si zadovoljen z našim glasilom, katerega ti bom še vnaprej redno pošiljal.
Pozdrave pa bodo sodelavci Racingerjeve brigade in ostali sodelavci gotovo prebrali.
;Te pozdravlja urednik!
ČE BI BILA ....
Vsepovsod se :kaj gradi, obnavlja__Tudi.v našem ¡kraju ni vse
tako, kot bi moralo, biti. - Naš predsednik krajevne skupnosti se veliko. trudi in marsikaj smo že naredili. Pomagali smo vsi.
Če bi bila predsednik krajevne skupnosti, ibi predlagala smučarsko vlečnico. Imamo lc.pe proge za smučanje, tako da se tudi nekateri Hrastničani hodijo smučat - knam.-Seveda' bi bilo ¡treba najprej urediti cesto.-Sedaj je slaba. Poleti bi se lahko kopali, če bi imeli bazen. Vode nimamo dovolj, zato ni mogoče. Premalo imamo tudi denarja. Sedaj gradimo dom, ¡ki nam bo služil za sestanke.' Priredili bomo tudi kakšno''zabavo, praznovanje novega leta, prvega maja, ob 8. marcu... Ker bo zraven tega doma še-precej prostora, bi lahko zgradili igrišče za košarko, -rokomet in drugo. Manjkala "¡pa bi. še .ret
«tavracija- Mislim, ¡ da bi haš;kraj lahko postaLfuristišein. Kerje na Kovku veliko gozdov, bi kakšen predel uredili Za sprehajališče. Trim steze ¡ne bi bilo treba graditi, ker, je za rekreacijo dovolj prostora v naravi in je ni treba, spreminjati. Kdor že sedaj zaide na Kovk, si rad ogleda kraj, kjer stoj i. TV pretvornik. Velikokrat. ¡ sem žebilakna njem in z ¡njega je čudovit razgled. Vidiš lahko Zasavje/ razne hribe, če, pa je lepo vreme — jasno, opaziš celo naše, Alpe. Tu gor bi zgradili razgledni. stolp., |
Vse to bi lahko uredili, le če bi bilo dovolj denarja. Tega pa;je zaenkrat še bolj malo. Želim pa si, da bi se tudi to uresničilo. Pomagati bi morali vsi vaščani ih občina.-'-
Dafja Laznik, 8, a OŠ Dol.-p.fi -Hrastniku'
Vesela pionirska ura
V pejek,.pri uri slovenskega j e-zika.pridev razred-naša razredničarka. Zelo nas. je -presenetila, ko je ¡rekla: »Odložite torbice na mizo!«-Mi smo jih takoj odložili . in nestrpno čakali, kaj bo. Tov.a-.rišica j.e r.ekla, da bomo vsem v ¡razredu pregledali torbice. Ko .-so tako pregledovali torbice, so prišli do moje: »Odpri tbrbo,«tje rekla tovarišica. Vedel sem, da so v torbi cigarete, zato sem jo i težkim srcem odprl. »Kaj pa je to?« me vpraša tovarišica.. »Cigarete, a? No,« je rekla tovarišica, »potlej pa; kar, prižgimo enega, striček Vinko.« Drugi učenci so se-' smejali, jaz pa šem bil potrt od sramu. Za menoj je sedel Roman. Ko pa so prišli k njemu, je izpod jopice padel zavoj cigaret. »A, tudi ti j ih imaš. Poglej no, saj so že vsi veliki fantje, saj vsi,kadijo!« »Tovarišica,« sem . poklical, »saj i to je nesporazum, nekdo mi je cigarete podtaknil v torbico!« »
| »Če je tako, pa kar lepo oddajte beležke — sporočila staršem.«
Brez besed smo oddali beležke. Sošolci pa., so se, tako smejali, da so jim skoraj počili trebuhi. Jaz pa sem vesel odšel domov, ker; jih •v šoli nisem nic dobil od tovarišice. Zato pa sem jih bolj dobil doma.	,
. Vinko Pilih
7.	b OŠ NHR Hrastnik * 1 2 3 4 5
Za nagradni , • kviz znanja 'iz prejšnje številke »STEKLARJA« smo prejeli 30 rešitev. Pravilni odgovori glasijo:
1.	Roza Luxemburg
2.	kanjon
3.	heliograf
4.	helikopter
5.	sirene. |
Za pravilne odgovore prejmejo nagrade naslednji izžrebanci:
.1. nagrada 30 din: Uldrijan Tomo
2.	nagrada. 20 din: Racinger Ivan, Upok.
3.	nagrada 10 din: Oplotnik Viktorija.