Avstrijsko šolstvo v 1. 1890. s posebnim ozirom na Kranjsko. (Dalje.) id privatnih meščanskih šol je .^_. v Avstriji 8 deških, 33 dekliških, 2 pa mešani. Deških je 5 v Nižji Avstriji, 2 na Ceškern, 1 v Šleziji; dekliških je 12 Nižji Avstriji, 11 v Ualiciji, 3 v Šleziji, po 2 v Priinorski in Ceški, po 1 v Zgornji Avstriji, Tirolski s Predarlsko in Moravski; mešani šoli se nahajata po 1 v Štajerski in Galiciji. Privatnih občnih ljudskih šol je v Avstriji 80 deških, 368 dek 1 i š k i h , 488 m e š a n i h in sicer po posameznih kronovinah: Največ šol te vrste inia toroj: deških absolutno Nižja Avstrija iu Galicija, relativno Dalmacija; dekliških: absolutno Galicija, relativno Solnograška; mešanih: absolutno in relativno Ceška; najmanj: deških, namreč nobene, absolutno in relativno Zgornja Avstrija in Solnograška; dekliških: absolutno in rolativno Bukoviini; mešanih: absolutno in relativno Dalmacija, narnreč nobene. Kako je z javnimi in privatnimi obi":niini ljudskirai šolaini po Kranjskem posebej gledč razdelitve po spolu. 1 2 3 4 5 6 Po Crnomelj Kamnik . Kočevje . Občne ljudske šole javne 19 30 31 privatne Kranj" 3 2 29 Krško —1—24 Litija -|— 23 vseh kranjskih glavarstvih torej prevladujejo javne, obcne, mešane ljudske šole; le Ljubljana dela izjeino. Stiri glavarstva drugačnih obcnih ljudskih šol še ne poznajo, nainreč Krško, Litija, Radovljica in Črnomelj. Privatne občne ljudske šole se nahajajo le v 7 glavarstvih; pet glavarstev, namreo: Kočevje, Krško, Litija, Logatec in Radovljica, nima nič šol te vrste. L e 7-8 °/o j e n a K r a n j s k e m s a m o deških insaraodekliškib, vse druge so mešane; v Avstriji splob pa 12-2 °/<>. Še več samo deških in samo dekliških šol nasproti mešanim imajo relativno: Štajorska in CeškapoiJ°/o, Bukovina 10*6 °/o, Nižja Avstrija 19-6 °/o, Primorska 25-8°/o, Razmerje nied številoni šol Občne ljudske šole javne Glavarstva Ljubljana (inesto) Ljubljana (okolica) Logatec  Novo Mesto .... Postojina  Radovljica  privatne 27 22 2 29 36|- 25|- 2 Tirolska s Predarlsko 3O'6°/o in Dalraacija 87-2 °/o. Najmanj sarno deških in sarao dekliških obenih ljudskih šol, namrec le 2"8 °/«, iina Koioška. Meščanske in občne ljudske šole, kakor tudi deške in dekliške ljudske in meščanske šole so lahko združene pod jednim vodstvom. Leta 1890. je bilo 250 javnih in 20 privatnih meščanskih šol, torej več kot polovica, združenih pod jednira vodstvom z oboniaii ljiidskimi šolami. Deških in do kliškib rneščanskih šol je inielo jedno vodstvo 113, in sicer 111 javnih in 2 privatni; deških in dekliških občnih ljudskih šol pa 521, nanireč 474 javnih in 47 privatnih. i n v e 1 i k o s t j o k v o n o v i n. Najmočneje jo torej šolstvo razširjeno v Moravski, Ceški in Šleziji, najslabše v Bukovini, Solnograški in Dalmaciji. Pred 40 leti je bilo na najnižji stopinji v Bukovini, Kranjski in Dalmaciji. Kranjska i n Bukovina sta si v tem obziru uajmočneje opomogle. V Nižji Avstriji, Tirolski s Predarlsko, Oeški, Moravski in Sleziji je bilo šolstvo že pred 40 leti močno razvito. Nazadovala je samo Tirolska s Predarlsko, dosledno napredovale so obe Avstriji, Stajerska, Primorska, Ceška, Moravska in Bukovina. Kako so po posameznih glavarstvih razširjene kranjske šole. — Kakor že zgoraj povedano pride na Kranjskem na vsacih 100 km2 po 3"4, ali natančneje 3'39 šol. Največ šol iraa relativno Ljubljana, kjer pride na 100 km2 48"85 šol; potem Kamnik s 5'52; za njim Postojina 4-12, Črnomelj 3-66, Kranj 3-53, Ljubljanska okolica 3-40, Novo Mesto 3-41, Litija 3-39, Kočevje 2-95, Krško 2'80, Radovljica 231, končno Logatci 1"97. Pri Kočevji, Radovljici in Logatec je jemati v poštev, da so okraji goroviti in zategadelj tudi deloma slabše obljudeni. Razmerje med številom šol in prebivalstvom kronovin. Ako si ogledamo to tabelo natančneje, vidimo, da je število šol v Avstriji sploh rastlo precej jednako s prebivalstvom, po posameznih kronovinah pa zelo različno. Dosledno ali do malega dosledno je hitrejše rastlo število šolkakorprebivalstvo v Kranjski, Primorski, Moravski, Bukovini in Dalmaciji, zelo jednako v vseh ostalih kronovinah razun Nižje Avstrije, Štajerske, Koroške in Tirolske s Predarlsko, kjer je rastlo počasneje. Na Kranjskem je razmerje med številom šol in prebivalstvom sledeče : Največ šol ima v tem pogledu glavarstvo radovljiško, kjer pride na 1000 prebivalcev 9'4 šol, potem postojinsko 8'9, karaniško 8'4, kočevsko 8-2, črnorualjsko 7*0, kranjsko in novomeško po 6*8, litijsko 6 _, logaško 5-9, ljubljansko mesto 5-6, okolica 5-4 in krško glavarstvo je 4-7 šol. (Dalje prih.) E. Lah. 21* lmena kronovin Nižja Avstrija . . . Zgornja Avstrija . Solnograška .... Štajerska  Koroška  Kranjska  Primorska  Tirolska s Predarlsko Ceška  Moravska  Šlezija  Galicija  Bukovina  14! Dalrnacija Sploh Število privatnih občnih ljudskih šol absolutno deških dekliških 17 5 1 8 6 5 11 1 3 17 4 80 55 13 18 29 6 13 23 37 42 28 25 67 1 12 368 mešanih i- e 1 a t i v n o deških 18 21 1 7 3 3 7 19 219 44 27 104 15 488 18-9°/o 12_°/o lO-O°/o 16-7°/o 16-7°/o 8-2°/o 4-O°/o 14°/o 5'4°/o 9-O°/o 2O-O°/o 36-8°/o 8-5°/o dekliških mešanih 61-l°/o 38-2°/o 94-7°/o 7O-7°/o 60 O°/o 66-6°/o 63-9°/o 6O-7°/o 15-l°/o 384°/o 45-5°/o 35-6°/o 5-O°/o 63-2°/o 39-3°/o 20 O°/o 618°/o 5-3°/o 17-l°/o 3O-O°/o 16-7°/o 19-4°/o 31-l°/o 8O'9°/o 6O-2°/o 49-l°/o 55-4°/o 75-O°/o 52-2°/o T—Niži ižja Avstrija . . . Zgornja Avstrija . . Solnograška .... Štajerska  Koroška  Kranjska  Primorska .... Tirolska s Predarlsko Češka  Moravska  Šlezija  Galicija  Bukovina  Dalrnacija  Povpiek . Na 100 km2 je prišlo šol leta 1 1850 1855 W 41 21 2-5 30 11 33 6-2 6-9 71 76 28 05 1-2 4-3 41 20 31 32 24 37 63 74 7'7 8-2 2-8 0-6 1-4 45 1860 59 4 1 23 31 3-2 24 4-0 65 7-4 7-7 8-1 3-1 10 1-5 4-7 1865 1871 5-9 41 21 31 31 23 4_ 6-3 7-4 7-8 8-3 3-6 If) 1-7 4-8 64 4-2 2-2 31 31 23 50 6-6 8-1 8-4 8-0 30 1-6 1-9 4-9 1875 6-9 4-2 2_ 33 31 26 5-2 5-2 8-7 88 9-2 32 1-8 20 52 1880 • 73 4-3 2-3 35 32 29 55 60 9_ 92 99 3-6 20 24 55 1885 7-9 44 24 3-8 35 32 55 61 92 100 10-2 40 24 2-8 59 8-4 45 _5 38 3-5 34 5-7 59 10 2 10-7 10-4 4-7 29 2-5 6-2 Imena kronovin Nižje Avstrijska . Višje Avstrijska . Solnograška .... Štajerska  Koroška  Kranjska  Primorska  Tirolska s Predarlsko Ceška  Moravska  Šlezija  Galicija  Bukovina  Dalmacija  Povprek . Na 1850 7-3 6-9 10-0 7-6 10-1 23 4-8 20-9 8-2 88 8-9 4-9 1-3 3-7 7-4 10000 prebivalcev 1855 6-9 7-0 10-0 6-7 9-9 53 5-7 21-8 8-1 9-2 9-4 4-7 1-7 4-4 7-5 1860 6-8 7-0 11-2 6-6 9-9 53 6-0 22-1 79 9-0 9-1 5-0 2-1 4-6 7-5 1865 6-6 6-8 10-1 6-3 9-2 49 5-9 210 7-5 8-6 8-6 5-4 3-0 4-9 7-3 1871 6-3 6-9 10-2 60 9-4 50 6-6 21-8 8-1 9-2 8-3 4-3 32 5-3 7-1 je prislo 1875 6-5 6-7 10-5 6-3 9-6 56 6-7 17-0 8-4 9-5 8-6 4-2 3-4 5-6 71 1880 6-2 6-8 12-7 6-5 9-6 60 6-8 19-5 8-6 9-6 9-0 4-7 36 6-5 7-4 sol leta 1885 6-4 69 10-5 6-9 11-1 65 6-6 19-7 8-9 10-1 9-0 5-1 4-1 7-0 7-7 1890 5-9 6-4 9-3 6-4 98 64 5-9 18-0 8-6 10-1 7-8 5-2 4-4 5-7 7-4