ZGODOVINA vsi/t/<;oiii»i\o M^ L MQE.fi .^VJKO iSi ZGODOVINA ZA VSE VSE ZA ZGODOVINO VSEBINA Zgodbe, ki jih piše življenje Filip Čuček SLOVENCI, SLOVAKI IN BOSANSKO-HERCEGOVSKE PERIPETIJE V LETIH 1875-1878 5 Slowenen, Slowaken und die Bosnisch-Herzegowinischen peripetien in den jähren 1875-1878 Damir Globočnik BALKANSKA VOJNA V KARIKATURAH IN PESMIH 32 Der Balkankrieg in Karikaturen und Gedichten Dragica Čeč KAKO SE JE SKAVT PETER UČIL ŽIVLJENJA 55 Wie hat der Pfadfinder Peter vom Leben gelernt? Tone Kregar LJUBEZEN IN REVOLUCIJA 77 (Pisma Slavka Šlandra Dani Ročnikovi) Die liebe und die Revolution Ludwig Steindorff PLASTI SPOMINA 98 H klasifikaciji pomnikov na Hrvaškem Schichten der Erinnerung. Zur Klassifizierung von Gedächtnisorten in Kroatien. S knjižne police Aleksander Žižek SKRTVNOST LOBANJE ŠTEVILKA 14 110 (Zvonka Zupanič Slavec, Družinska povezanost grofov celjskih, Identifikacijska...) Marija Počivavšek DOBRODELNOST IN MILOSRČNOST 111 (Sonja Anžič, Skrb za uboge v deželi Kranjski. Socialna politika na Kranjskem...) Aleksa nder Žižek TI BI VUKA DA NA'RANIŠ, A DA TE NE UJEDE 112 (Dragan Matić, Nemci v Ljubljani 1861-1918. -Ljubljana: Oddelek za zgodovino...) a i |>^•*••>•••>•>•••>••••••>•••^>••••?>•>01>•>•>?»•>^^ Filip Čuček SLOVENCI, SLOVAKI • BOSANSKO-HERCEGOVSKE PERIPETIJE V LETIH 1875-1878 ::i<^c?ti SN, 162, 19. 7. 1877. VSE ZA ZGODOVINO ZGODO VEVA ZA VSE 13 veliko novico donesel.«66 Navdušenje je vladalo tudi drugod po Sloveniji. »Od vseh mest, trgov in vasij po celej slovenskej domovini se razlega klic: Plevna je pala! In v treh besedah se izgovar- ja veliko dejanje: bita je in dobljena je prva za- res velika in odločilna bitka, ki uničuje starega dednega sovražnika Slovanstva, bitka dobljena za osvobojenje slovanskih naših bratov na jugu, za moralično dviženje narodnega duha tudi nas avstrijskih Slovanov.«61 V Ljubljani so padec Plevne dostojno proslavili z banketom v stekle- nem salonu čitalnice, na katerem se je zbralo nad šestdeset »najodličnejših ljubljanskih na- rodnjakov. Ko so pevci zapeli rusko himno, mo- gočno »Bože carja hrani,« trčili smo navdušeni na zdravje zaveznika in prijatelja našega svitle- ga cesarja, ruskega carja osvoboditelja in njego- ve hrabre vojske.«66 Enako radostno je zmago pospremil Slovenec. »Kjer koli bijejo slovanska srca, praznuje se sedaj ta velika ruska zmaga, kri hitreje teka po žilah in radostno si stiskajo roke prijatelji zatiranih Jugoslovanov.«69 Navdušenje ob padcu Plevne je vladalo tudi med translitvanskim slovanskim prebivalstvom monarhije. Slovaki so pospremili vesti o zmagi na dostojen način. »Krik veselja odmeva po po- ljih sto milijonskega slovanstva. Plevno in z njim mogočni branik turškega barbarstva sta padla z junaškim slovanskim orožjem, razbita sta bila z junaškimi rokami slovanskih bojevni- kov... Veliko je naše veselje! Slovaški narod spre- jema to vest z neizmernim navdušenjem, ker se v vsakem napredku slovanskega orožja na Bal- kanu vidi napredek kulture in svobode, za či- mer tudi sam stremi.«10 Dogodki so se bližali svojemu epilogu. Slovaš- ka javnost je konec januarja 1878 hvalila »zmago- vito« rusko vojsko, hkrati pa namigovala, kaj naj stori Avstro-Ogrska po premirju. »Vzhodna dra- ma se s hitrim korakom bliža svojemu koncu. Od časa, ko je padlo Plevno, dobiva ruska vojska zmago za zmago. Domača monarhija,« so pisa- le Národnie noviny, »pa bo pri uničenju Turčije iskala ekvivalent ostalim državam v Bosni in Hercegovini.«1^ 66 67 68 SN, 283, 12. 12 1877. SN, 284, 13- 12 1877. Prav lam. Vojna se je končala v začetku marca 1878. Pod- pisali so mir. Slovenski narod je z veseljem poz- dravil »osvoboditelje«. »Ti junaci, ki so toliko tru- dov, težav in mraza trpeli, pozdravili so to poro- čilo z veseljem, saj jim ono odpira upanje, da ses slavo in hvalo ovenčani povrnejo v ljubljeno svojo domovino z zadovoljstvom mož, ki so do- vršili visoko in veliko dejanje, ki bode sijalo v svetovnej zgodovini na veke vekov, s povzdigu- joča zavestjo, da so osvobodili rodne si brate, da so dobrotvorci, nesebični človeki, v najblažjem pomenu. In kakor ti ruski junaški bojevniki, os- voboditelji slovanskih bratov, tako bise rad vese- lil sklenenega miru ves slovanski svet, ves dober in pošten svet sploh.«12 Slovenec je pristavil »svoj lonček« ter dodal: »Uničeni so tudi tisti strupeni predsodki, katere je gojila Evropa o Slovanih, da so bojazljivi in za sužnost rojeni, da nikoli ne znajo edini biti, da raje sužnost trpijo, nego bise z orožjem branili, da Turkom niso kos... Taki na- zori so se gojili v Evropi o Slovanih, za to je bil Slovan povsodi zaničevan. Madjara, Turka mi- slili so si kot prava plemenitaša v sredi slovanske neomikane in nizkosrčne druhali. Ta vojska je pa pokazala, da zna tudi Slovan junak biti, ke- darje treba.«10 Z mirom so se okrepila vprašanja, ali bo doma- ča monarhija le ukrepala in si poskušala pridobi- ti del turške posesti. »Dve leti seje naša »diplo- macija« branila Bosne, katero so Rusi ponujali in drugi vzeti svetovali. Magjarski in nemški ča- sniki so od jeze iz kože skakali, kadar jim je kdo le s to mislijo prišel. A kljub temu smo mi dve leti zaporedom trdili, da na zadnje mora tako priti, da bode Avstrija vzela slovansko Bosno, ali rada ali nerada, z okoliščinami prisiljena, pomnožila slovansko prebivalstvo in tako naredila tudipre- stop k nam Slovanomprijaznejšej notranjejpo- litiki.«14 Bosna in njena prihodnost je burila du- hove še naprej. »Bode li Avstrija Bosno zasela? Razumeje se, da smo mi avstrijski Slovani samo potem za okupacijo Bosne, ako hoče Avstrija v sporazumu z Rusijo delati za zboljšanje narod- ne osode Jugoslovanov. Vpliv in moč na iztoku more Avstrija imeti samo v prijateljstvu z Rusijo. To prijateljstvo pa zahteva prej, da Avstrija dobi simpatije Slovanov na balkanskem poluotoku, pa tudi one svojih Slovanov. Mi smo zapridru- ženje bosenskih Slovanov k svobodnim avstrij- skim Slovanom. Vse, kar bi se zgodilo drugače, 69 S, 139, 13- 12. 1877. 70 NN, 148, 13. 12. 1877 71 NN, 10, 24. 1. 1878. 72 SN, 53, 5. 3- 1878. 73 S, 27, 7. 3- 1878. 74 SN, 54, 6. 3- 1878. VSE ZA ZGODOVINO 14 ZGODOVINA ZA VSE bilo bi baš naše/ monarhiji na škodo.«75 Slove- nec se je poigraval z mislijo o koristnosti prido- bitve dveh novih dežel. »Če si prilepimo Bosno in Hercegovino, kar moramo želeti in pričako- vati, bodemo imeli deželi, ki nam boste rodile v teku časa obilo sadu. Seveda, treba jima bo prej dajati vsakoršnihpripomočnikov, kteri nam bo- do pa stotero povrnjeni. Saj ste obe deželi pri- pravljeni za poljedelstvo in živinorejo in sadje- reja seje že sedaj odlikovala. In če se pomislimo na naravno njuno lego ob osamelej Dalmaciji, nam obetate najživahnejšo kupčijo.«76 V mesecih pred berlinskim kongresom še ved- no ni bilo uradnega zagotovila, da bo Avstro- Ogrska res okupirala Bosno in Hercegovino. Ugibanj in namigovanj je bilo v časopisju veliko. Slovaki so bili, kot Madžari, proti okupaciji. Ra- zume se, da niso bili nasprotniki zaradi pomno- žitve Slovanov v monarhiji. Na drugi strani so bili Slovenci pristaši zasedbe Bosne in Hercegovine. Slovenec si je želel, da bi se »tjeposlali slovanski vojaški polki, posebno Slovenci, Srbi in Hrvatje, ki bi znali z ljudmi govoriti, in bi jim pri marsi- čem s svetom ali dejanjem mogli na pomoč pri- ti.«11 Meseca maja so pisci že pisali, da so prišle »gotove vesti, da bode Avstrija vendar le Bosno v naslednjih dnevih zasedla.«16 Slovaki so bili si- cer prepričani v okupacijo, saj »seje Dunaj do- končno odločil za okupacijo Bosne in Hercego- vine... V Bosno torejpojdemo, zato je vseeno, ali bomo šli z dobro voljo ali zaradi nuje. Mnogi so sicer še vedno proti okupaciji zaradi pomnoži- tve slovanskega prebivalstva vmonarhiji, češ da jim bo le-to ogrozilo vodilno vlogo. Mi priznava- mo vsakemu narodu pravico do lastne odločitve glede svoje usode, nismo ravno zagovorniki okupacije, čepa drugače negre in če bomo s tem dejansko prispevali k pomiritvi položaja slovan- skih narodov v Avstro-Ogrski, tedaj naprej!«19 Drugo polovico meseca junija in prvo julija je zaznamoval kongres v Berlinu, hkrati pa se je že vedelo, da bo Avstrija zasedla Bosno in Hercego- vino. »Zasedenje Bosne je uže več dnij potrjena gotovost, in vsak čas pričakujemo vesti, da seje vršiti začelo. Avstrija je dobila na kongresu od Evrope nalog da zasede Bosno in naredi tam red in mir.«80 Národnie noviny so obvestile bral- ce, da »nam je evropski kongres dal mandat za okupacijo. Naj zaživi ubogi narod lepše čase, kot jih je doživljal do sedaj!«81 Ljubljanski podpiralni odbor in martinske Národnie noviny Kljub avstro-ogrski naklonjenosti Turčiji je mo- narhija sprva dopuščala podpiranje vstaje pri ju- goslovanskih narodih, dovoljevala odbore za po- moč upornikom in družinam, ki so se zatekle na njeno ozemlje, prehod prostovoljcev čez mejo v Bosno in Hercegovino, pošiljanje orožja in vo- jaške opreme, nakup orožja za vstajnike na Du- naju, Trstu in drugje ter njegov transport na bo- jišče.82 Sprememba je nastopila februarja 1876, ko se je monarhija začela truditi, da bi vstaji čim- bolj škodovala zaradi priprav Srbije in Črne gore na vojno s Turčijo.83 Bralci Slovenskega naroda so mogli prebrati v začetku avgusta 1875 naslednji poziv: »Slovenci! Naši bratje Slovani v Hercegovini se v ljutem bo- ji bore za svojo svobodo. Njihova pridobljena svoboda bode naša, ker, kar jeden del Jugoslo- vanstva narodne svobode privojuje, to pride nam vsem Jugoslovanom na korist. Ker je Avstrija do sedaj še neutralna, ne more- mo po zakonu naravnost upornikom pomagati. Ali indirektno jim postavno smemo in moramo uže iz človekoljubnega, humanitarnega stališča pomoči. Tega stališča nam ne bodo prepovedali, tem menj ker se vstaši bore pod avstrijsko zasta- vo. Vstajniki, naši slovanski bratje namreč svoje familije iz Hercegovine pošiljajo v Dalmacijo, da se morejo sami brez skrbi na život in smrt bo- riti za narodno svobodo. V Dalmaciji se je za to podpiranje sirot in ranjencev ustanovil odbor, ki ode. kr. vlade nij prepovedan bil. Iz Dalmacije pišejo nam Slovencem, da so ob vedno rastočem vstanku njihove sile preslabe, kličejo i nas na po- moč. Smemo-li, moremo-li mi Slovenci križem rok držeč gledati in nič ne pomoči?Je-li nemarno lju- bezni do rodnega brata, ki krvproliva za svoj i naš rod? Nikdar! Nego pokažimo, daje pri nas dejanska slovanska solidarnost! Uredništvo »Slovenskega naroda« sprejema darove in jih 75 7rt 77 7H 7Í) 80 SN, 56, 8. 3- 1878. S, 13, 31- 1- 1878. S, 29, 12. 3- 1878. SN, 100, 2. 5. 1878. NN, 51, 2. 5 1878. SN, 150, 4. 7. 1878. 81 NN, 77, 4. 7. 1878. 82 Na Slovenskem so bili za to najzaslužnejši člani Ljub- ljanskega podpiralnega odbora Vošnjak, Jurčič in Zar- nik., Lukovič, P., Stališče Slovencev..., s. 138-145- 83 Globočnik, D., Čujte Slovenci!.... s. 37. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 15 bode nemudoma in sproti odpošiljalo. Odbor za to je ustanovljen. Treba pak je hitro, hitro, »bis dat, qui cito dat,« od početka je treba tu podpore, ker kasneje užepojde. Slovenske čitalnice naj brzo narede veselice z vstopnino in tiho mej udi nabiro store in nabra- ni denar ali nam pošljejo ali na direktno adreso, katero vsacemu nam znanemu slovenskemu ro- doljubu radi povemo. Vvsacem društvu pak naj se privatne nabire narede, ker javnih nif mogo- če. Upamo, da bodo vsa slovenska uredništva v tem smislu z nami delala in svoje pristaše na po- moč pozvala.«** Časnik je torej želel vzpodbuditi ljudstvo, naj priskoči na pomoč vstajnikom, bodisi z denar- jem bodisi s hrano ali kakršnokoli drugo opre- mo. Glavne zasluge za to akcijo so imeli dr. Josip Vošnjak, dr. Valentin Zarnik in urednik Sloven- skega naroda Josip Jurčič. Glede na to, da je v bistvu Jurčič prevzel odgovornost pri zbiranju sredstev in odpošiljanju le-teh, lahko sklepamo, da je bil že takrat ustanovljen neke vrste »podpi- ralni odbor«, ki so ga verjetno sestavljali le ome- njeni možje, saj ni nikjer zaslediti nobenih čla- nov pri tem prvem podjetju.85 Da bi se gornji po- ziv čim bolj dotaknil bralcev, je bila med prvimi donatorji seveda zgoraj navedena trojica. Tako sta dr. Vošnjak in dr. Zarnik darovala vsak po 10 goldinarjev, Jurčič pa 5 goldinarjev. Skupaj z os- talimi prispevki je znašal prvi znesek 122 goldi- narjev in 50 krajcarjev.86 Ustanavljanje odborov so pospremili tudi Slo- venci, živeči izven slovenskih dežel. Anonimno pismo iz Gradca se je tega dotaknilo na takšen način: »Po celem jugoslavjanskem svetu so se od- bori ustanovili, in nabirajo se denarji, da bi se žalostno stanje Hercegovcev olajšalo, velike svo- te so uže šle javno in tiho preko meje, tudi slo- venski narod nije zaostal. Vendar enega faktor- ja pogrešamo; stranke »vere v nevarnosti«, po- sebno slovenske gospode nekdanje »pravnarje«, od teh še nijsmo nič čuli, nič videli... Tudi sem z začudenjem opazil, kako je to, da mej slovenski- mi listi je jedini »Slov. Narod« praktično kaj storil in odločno govoril.«81 Toda predsedstvo deželne vlade za Kranjsko je poziv očitno vznemiril. Glavni razlog za to je bil najverjetneje strah pred dvigom slovenske na- rodne zavesti, s čimer bi se lahko zaostrile slo- venske politične zahteve. Oblast je ukrepala in prepovedala kakršnokoli zbiranje prispevkov za vstajnike, ker da ni bilo izdano ustrezno dovolje- nje za to početje.88 Obvestilo je tudi ministrstvo za notranje zadeve na Dunaju, ki je zadevo pre- treslo in prepoved odobrilo.89 Vendar niti to ni prestrašilo akterjev v Ljubljani, da bi prekinili z akcijo, saj se je zbiranje nadaljevalo. »Milodar- nost naša pa naj priteče v pomoč v najobilnjej meri sirotam in ranjenim pribeglim v gostoljub- no našo cesarovino; naj se pobira povsod, vsak najmanji dar bode britko solzico ublažil. Poza- bimo domače naše prepire in naši duhovni vrši- li bodo kot pravi kristijani pobožno delo nabira- je mej soboj milodare za ubogo rajo. Ta čin člo- veštva ne more nam prepovedati vlada v Ljub- ljani, ker ga nijso prepovedale vlade ni v Zadru ni v Zagrebu.«90 Ker je bilo »nabiranje milodarov« prepoveda- no le na Kranjskem, je bila ljubljanska mestna bi- rokracija deležna številnih pripomb. »Je-li mogo- če, da smo v Avstriji uže tako daleč, da odločuje le osobna simpatija in antipatija birokracije? Kaj ne bi bilo mogoče, z odločno pritožbo na viš- jem mestu najti gospodarjev tudi ljubljanskim vsemogočnikomP«91 Sredi avgusta so Vošnjak, Zarnik in Jurčič sku- paj s še nekaj uglednimi možmi vendarle sesta- vili uradno prošnjo za ustanovitev odbora in jo petega septembra izročili predsedstvu kranjske deželne vlade.92 Prošnja je bila odobrena in »Ljubljanski podpiralni odbor«, tako se je od ta- krat uradno imenoval, je začel delovati. Josipu Vošnjaku je spomin na te dogodke pri pisanju svojih spominov nekoliko zbledel, saj je pozabil na prepoved v začetku avgusta. Takole pravi: »In zdaj smo se zgenili tudi mi Slovenci. Z Jurčičem in dr. Zamikom sva povabila več gos- podov na posvetovanje, pri katerem smo skleni- li, nabirati milodare za pribegle Hercegovince 84 SN, 174, 3. 8. 1875. 85 Luković, P, Stališče Slovencev..., s. 124. 86 SN, 174, 3- 8. 1875 87 SN, 186, 18. 8. 1875 88 AS - DP, št. 1824, 3- 8. 1875, v: Luković, P., Stališče Slo- vencev ..., s. 124. 89 AS - DP št. 1889, 7. 8. 1875, v: Luković P., Stališče Slo- vencev..., s. 125. 90 SN, 179, 8. 8. 1875 91 SN, 195, 28. 8. 1875 92 AS - DP, št. 2143, 5. 9 1875, v: Luković, P, Stališče Slo- vencev ..., s. 128. VSE ZA ZGODOVINO 16 ZGODO VEVA ZA VSE in Bošnjake. Obrnili smo se meseca avgusta do deželne vlade, da nam dovoli tako nabiranje, in ko nas je obvestila, da smemo nabirati, smo se začetkom septembra 1875 konstituirali kot od- bor rodoljubov. Za predsednika smo izvolili I. N. Horaka, blagajništvo sem pa prevzel jaz.«9i Ob predsedniku Horaku in blagajniku dr. Vošnjaku so Ljubljanski podpiralni odbor sestavljali še dr. Zamik, Josip Jurčič, dr. Karel Bleiweis, Franjo Drašler, Vaso Petričič, Franjo Potočnik, Josip Re- gali in Pavel Skale.94 Po ustanovitvi odbora se je akcija razmahnila. Sledila je objava, ki je bralce opozarjala na spre- menjene okoliščine: »Visoka • k. kranjska dežel- na vlada je dovolila, da se smejo po vsej deželi nabirati milodari za nesrečne iz Turčije na av- strijska tlapribegle rodbine. Ustanovil se je tedaj v Ljubljani odbor, da sprejme darove in odprav- lja na mesto, kjer je najsilnejša potreba... Treba je tedaj vsestranske pomoči, treba je denarjev, stare obleke, platnine in šarpije (cufanja) itd. Pomagajmo torej vsak po svojih močeh!« Znesek prispevkov, objavljen v isti številki, je znašal 91 goldinarjev.95 O teh stvareh je prav tako poročal Slovenec. Po obvestilu o ustanovitvi odbora96 je sredi septembra ponovno opomnil bralce, naj priskočijo na pomoč. »Odbor je ravnokar izdal nov oklic do vseh miločutnih ljudi, v katerem prosi daril v denarju ali pa v obleki, perilu, po- steljski potrebi itd. Vse te reči sprejema odbor v Ljubljani ter jih pošilja brez zamude na dotične kraje. Zlasti potreben je denar, ker se za-nj lahko vse kupi, posebno pa živež, kterega bodo siro- maški beguni silno potrebovali.«*7 Do ustanovitve Ljubljanskega podpiralnega odbora naj bi Slovenski narod zbral »za nesreč- ne rodbine hercegovske, katere so v Avstrijo pri- begnile« 1002 goldinarja in 45 krajcarjev pris- pevkov, saj je dr. Vošnjak ob svojem odhodu na Dunaj v državni zbor (mesto blagajnika je prev- zel Karel Bleiweis, a je posle hitro prepustil Vasu Petričiču) odboru predložil račun o »porabi po 'Slovenskem narodu'poprej nabrane omenjene vsote«.98 Od svoje ustanovitve do konca meseca septembra je odbor, če gre verjeti navedbam Slo- venskega naroda, zbral 746 goldinarjev in 96 krajcarjev.99 Ob tem je poslal v Zagreb »za ne- srečne hercegovinske i bosniške rodbine 500 ko- cev in kar je stare obleke dozdaj nabral«. Sredi oktobra je vsota že skoraj dosegla 2000 goldinar- jev, konec meseca pa je znašala slabih 2900 gol- dinarjev. Konec novembra je blagajnik postregel ostalim članom odbora z novico, da je šlo preko njih že 3393 goldinarjev in 71 krajcarjev, ob tem pa še 1000 frankov v zlatu in 3 srebrne dvajseti- ce.100 Leto so zaključili z nabrano vsoto 3783 gol- dinarjev, 33 krajcarjev, 1000 frankov v zlatu in tremi srebrnimi dvajseticami.101 Zbrane vsote Ljubljanskega podpiralnega odbora je beležil tu- di Slovenec. Ker so poročila identična s tistimi, ki jih je navajal Slovenski narod, jih ni potrebno posebej omenjati. Solidarnost do vstajnikov in pripravljenost do pomoči so pokazali tudi drugje, ne le v Ljubljani. Na Goriškem so ljudje z zanimanjem spremljali dogodke na jugu in razmišljali podobno kot Ljubljana. »Pa ne samo z denarjem, ampak tudi se svojem življenjem pomagati našim bratom sklenila je naša bolj inteligentna in za više ideje sprejemljiva mladina in v resnici začela se je prav močna agitacija v tem smislu; sliši se mla- deniče mej soboj pogovarjati se: 'ali pojdemo v Hercegovino ali Bosno? Sramota bi bila, ko bi zdaj tičali za domačem ognjiščem, ko se boj bije za slovensko slobodu zlatnu i za krst častni! V102 Na Goriškem je imel glavno besedo pri zbira- nju sredstev časnik Soča. Do konca avgusta so v različnih krajih Goriške zbrali že več kot 200 gol- dinarjev, do konca leta 1875 pa nekaj yeč kot 1000 goldinarjev in še za 90 goldinarjev starih oblek, če so seveda podatki, ki jih navaja Soča, natančni. V naslednjem letu je število darov ne- koliko usahnilo in bilo v primerjavi s prejšnjim slabše. Jeseni 1876 je Soča prenehala objavljati darovalce (ali pa jih več ni bilo, kar je manj ver- jetno), konec istega leta pa je zbiranje povsem zamrlo in prenehalo.103 Podpiralni odbor je bil ustanovljen tudi v Tr- stu, ki ob številnih odborih v drugih avstrijskih mestih ni hotel biti izjema. »Vpodporo snujejo se uže po vsej Avstriji odbori. Tudi mesto Trst, zna- 93 Vošnjak, J., Južnoslovanski spomini..., s. 509-510. 94 SN, 204, 8. 9 1875. 95 SN, 204, 8. 9 1875 96 S, 106, 9. 9 1875 97 S, 108, 14. 9. 1875 98 SN, 244, 14. 10. 1875. 99 SN, 221, 29. 9. 1875 100 SN, 273, 30. 11. 1875. 101 SN, 294, 25 12. 1875 102 SN, 197, 31. 8. 1875 103 Rozman, F., Zbiranje prispevkov za bosansko-herce- govske begunce na Goriškem, Goriški letnik, Zbornik goriškega muzeja, 6,1979, s. 63-66. VSE ZA ZGODOVINO ZGODO VEVA ZA VSE 17 no po svojej dobrodelnosti, nij moglo izostati. Vse bode v korist nesrečnim, vsak majhen propo- moček jim bode v tej veliki potrebi drag. Odbor bode denes pričenši sprejemal vsak dar, da koli- kor hitro mogoče svoj cilj dosežemo.»104 Josip Vošnjak je v svojih spominih zapisal, da so bili pobudniki ustanovitve tržaškega odbora prav iniciatorji Ljubljanskega odbora. »Po naši inicia- tivi seje tudi v Trstu sestavil pododbor, kateremu je stal na čelu Fran Kalister.«m Zbiranje denarja in predvsem oblačil je dobi- valo vedno več »pristašev«, saj najdemo v časni- ku o tem mnogo vesti. Notranjci, na primer, so se kakor ostali trudili z »nabiranjem«. »Posebno ob- leke, kocev itd., lehko bi se mnogo nabralo in zla/šalo nekoliko sirotam mrzle zime. Ne vara- mo se valjda, ako stavimo v tem obziru veliko zaupanje v naš krasni spol, kajti tuje iskati po- trebne občutljivosti, usmiljenja i človekoljub- ja. < »106 Po drugem pozivu slovenskim društvom, naj priredijo besede, koncerte, tombole in podob- no, s čimer bi pomagali bosansko-hercegovskim revežem, ki so pribežali na avstrijsko ozemlje,107 so Tržačani sredi septembra organizirali besedo v ta namen. To je bila prva tovrstna akcija, ki jo je objavil Slovenski narod. »Včerajšnja beseda v prid prebeglim hercegovinskim in bosenskim si- rotam bila je ogromno obiskana; sešlo seje nad dvesto osob... Gospod predsednik Žvanutje naz- nanil občinstvu vspeh besede v korist južnih bratov; številka čistega dohodka je sto goldinar- jev.«m* V nadaljevanju so podobne prireditve še nara- sle. Pivški rodoljubi so »napravili veselico s tom- bolo na korist stradajočim na avstrijska tlapri- beglim Hercegovcem... Čisti dohodek je znašal dvajset goldinarjev.»'109 Kranjčani so kegljali »Pri Jalenu» in zbrali sto goldinarjev,110 v Solkanu so organizirali ples, ki jim je navrgel dobrih šestde- set goldinarjev."1 Sedemdeset goldinarjev je na- vrgla beseda, ki so jo pripravili v Ormožu,"2 pe- tinpetdeset pa tista, ki se je zgodila v Kamniku, 104 SN, 206, 11. 9 1875 705 Vošnjak, J., Južnoslovanski spomini. 106 SN, 246, 28. 10. 1875. 107 SN, 206, 11. 9 1875 108 SN, 209, 15. 9 1875 •'-> SN, 211, 17.9. 1875 110 SN, 216, 23- 9 1875 111 SN, 223, 1- 10. 1875 1,2 SN, 232, 12. 10. 1875 , s. 510. »čeravno je uže prej odšlo iz Kamnika sto enajst goldinarjev in mnogo obleke.«ni Ljubljančani so priredili v čitalnici zabavo, ki je prinesla 152 gol- dinarjev.114 »Na korist hercegovinskih in bosen- skih sirot« je bila tudi prva gledališka predstava v ljubljanskem deželnem gledališču v sezoni 1875-1876115 in še bi lahko naštevali. Leto 1876 je Slovenski narod začel z zbranimi skoraj 4000 goldinarji, 1000 zlatimi franki in štiri- mi srebrnimi dvajseticami,116 ki so bili namenje- ni približno 28.000 tisoč »dušam bosenskih be- guncev v vojnej Granici, a mej temi pak nijso uračunani begunci, kateri so drugod po deželi naseljeni.«m Prispevki so naraščali počasneje kot prvo leto in znašali sredi istega leta s franki in dvajseticami vred 4300 goldinarjev.118 Odbor, svoj sedež je imel v Bambergovi narodni tiskarni v Ljubljani, je po vstopu Srbije v vojno s Turčijo zbiral pomoč tudi za srbske ranjence in se zaradi tega kasneje tudi preimenoval v Ljubljanski od- bor za podporo prebeglih in ranjenih Hercegov- cev in Bošnjakov in za ranjene Srbe.119 Konec le- ta je vsota znašala 4526 goldinarjev, 28 krajcar- jev, 1000 zlatih frankov in štiri srebrne dvajseti- ce. Tukaj pa se je zgodba Ljubljanskega podpi- ralnega odbora zaključila, saj je odbor 31. de- cembra 1876 prenehal z delom. Temu je verjetno botroval predvsem upad prispevkov v drugi po- lovici leta 1876. Konec decembra sta predsednik Ivan Nepomuk Horak in blagajnik Vaso Petričič v tisku obvestila slovensko javnost, da je odbor prenehal z delom. »Odbor potrjuje sprejem s pri- srčno zahvalo za sedaj in posebno še enkrat za vsa uže poprej prejeta darila, ter slavnostnemu občinstvu naznanja, da seje odbor za podporo pribeglih in ranjenih Hercegovincev in Bošnja- kov in za ranjene Srbe z denašnjim dnevom raz- šel.«120 Če seštejemo vse prispevke odbora s prispev- ki, ki so jih zbrala uredništva ostalih časnikov, se pravi Novice, Soča, Zgodnja Danica, Slovenski gospodar, Edinost, Slovenski narod pred ustano- vitvijo odbora in celovški Slovenci, k temu pa še prištejemo denar, zbran na raznih prireditvah, dobimo končno vsoto 8756 goldinarjev, 23 kraj- '3 SN, 290, 21. 12. 1875 14 S, 117, 5 10. 1875 15 SN, 240, 21. 10. 1875 16 SN, 13- 18. 1. 1876. 17 SN, 6, 9. 1. 1876. 18 SN, 172, 29. 7 1876. 19 Luković, P., Stališče Slovencev..., s. 132. 20 SN, 299, 31. 12. 1876. VSE ZA ZGODOVINO 18 ZGODOVINA ZA VSE carjev, 1000 frankov in 4 srebrne dvajsetice. Ker je bil po takratnem tečaju goldinar vreden 2,5 franka, ena srebrna dvajsetica pa je prinesla 20 krajcarjev, je bila celotna vsota vseh prispevkov na Slovenskem, ki so bili objavljeni v časopisju, 9157 goldinarjev in trije krajcarji.1210 tem, koliko denarja je bilo zbranega tajno, nimamo nobenih podatkov, gotovo pa je bila pomoč večja kot omenjenih dobrih 9000 goldinarjev. Tudi prireditev, s katerimi so skušali pomagati beguncem, je bilo v tem letu občutno manj kot v začetku, saj je bilo novic na to temo, ki jih je pri- našal Slovenski narod, vedno manj. A vseeno so se našle nekatere, ki so opozarjale na nemoč lju- di na jugu. Dopis iz Mozirja je ob dobrodelni ak- ciji prinašal izkušnje z južnimi slovanskimi deže- lami na drugačen način. »Srbsko-turška vojna mislim, da po celem Slovanskem malokde toliko zanima ljudstvo, kakor naše zgornje Savinjča- ne. Mislim, da to uže zarad tega, ker nobena okrajina na Slovenskem nema toliko občevanja, posla trgovine z našimi brati Srbi, kakor ravno naša lepa savinjska dolina; ker nijje skoro male vasice pri nas, da bi se ne našel vsaj jeden, ki zna pravilno srbsko govoriti, in so mu vsa na podbrežji Save in Donave ležeča mesta, trgi, ljudstvo in njih običaji znani, ker od tukaj se vsako leto na tisoče in tisoče plavov lesa prodaje v Srbijo in Bosno. Drugi slovenski kraji nemajo te prilike tako s Jugoslovani poznati se. Kadar nam novineprineso kakšno veselo novico iz bo- jišča Jugoslovanskega, se vse raduje; kadar pa pride žalostna novica, pa naše brate vse miluje... Denes na kvaterno sredo ob šesti uri zjutraj so se sv. maše brale za naše brate Jugoslovane pri far- nej cerkvi v Mozirju Nato smo šli v procesiji s šti- rimi duhovniki in molitvijo k podružnici v Ko- karje. V cerkvi je bila najprej pridiga, kako se krščanskim našim slovanskim bratom godi. Po sv. opravilu pa se je za ranjence nabiralo. Na- brano z jednim zabojem šarpije vred smo odbo- ru poslali. Gotovo bi bil v srceginjen vsak Slovan tu, in bi bil sprevidel, kakšno sočutje, ljubezen in simpatije imajo Jugoslovani mej nami prostimi Slovenci.«122 Konec septembra je pripravilo kon- cert na »korist ranjencem na jugoslovanskem bojišču tudi dunajsko slavjansko pevsko druš- tvo.«i2} Kot smo že omenili, je bilo na Sloven- skem razen redkih izjem prirejanje podobnih akcij precej statično, zato avtor zaključuje z bese- dami: »Kajpa na Slovenskem? Društva bi mora- la več večerov z dohodki za srbske ranjenike na- rejati. ,124 Leta 1878 se je zbiranje prispevkov delno ob- novilo. Kranjska deželna vlada je dovolila konec januarja »milodare nabirati in porabiti za srbske ranjence, kakor tudi za bolnice vseh narodov, ki se v rusko-turškej vojski bojujejo.«• Predsednik prejšnjega podpiralnega odbora Horak in bla- gajnik Petričič sta naprošala Slovence, da »po svojej zmožnosti z malimi ali večjimi darovi v denarji, obleki, šarpiji itd. priteko trpečim slo- vanskim bratom na pomoč.«126 Solidarnost so v raznih oblikah pomoči poka- zali tudi Slovaki. Ena izmed takšnih je bilo zbira- nje denarnih prispevkov. Nekateri madžarski ča- sopisi so sicer že od konca julija nastopali proti zbiranju denarja v korist beguncev iz Bosne in Hercegovine na avstro-ogrskih tleh, češ da to ne ustreza nevtralnosti monarhije. Kljub temu so Národnie noviny začele sredi avgusta 1875 zbi- rati finančna sredstva »v korist družin za svobo- do padlih borcev v Hercegovini«, kar se je konec meseca preimenovalo v zbiranje »v korist ranje- nih Jugoslovanov in njihovih družin.«121 Na Slo- vaškem v ta namen ni bil ustanovljen poseben odbor kot v Ljubljani in drugod, ampak je za to ves čas skrbelo uredništvo časopisa Národnie noviny, kjer je tudi objavljalo prejete zneske, in jih pošiljalo na dotična mesta. Sredi avgusta je časnik navedel prvi seznam darovalcev in prvi izkupiček, ki je znašal »le« 18 goldinarjev in 60 krajcarjev.128 Do konca meseca so zbrali dobrih 70 goldinarjev. Med darovalci najdemo J. M. Hurbana129 s prispevkom petih goldinarjev, očeta S. H. Vajanskéga, ki se je ude- ležil kasnejše avstro-ogrske okupacije. Pred tem je oktobra 1875 tudi sam daroval goldinar, z isto 121 Luković P., Stališče Slovencev..., s. 137. ,22 SN, 222, 28. 9. 1876. 12¿ SN, 217, 22. 9. 1876. 124 Prav tam. 125 SN, 32, 8. 2 1878. 126 Prav tam. 127 Plsch, M., Postoj Slovakov k vychodnej krize 1875- 1878, Slovanske studie, Historia, 11, 1971 (dalje: Pisch, M., Postoj Slovakov...), s. 161. 128 NN, 94, 14. 8. 1875. 129 Jožef Miloslav Hurban. Živel je med leti 1817-1888. Bil je eden najpomembnejših osebnosti slovaške politike in literature 19- stoletja, vodilni dejavnik, ideolog in orga- nizator narodnega gibanja, romantični pisatelj, ured- nik in izdajatelj. Od srede 30. let je deloval v krogu Lu- devita Štura, kodifikatorja slovaškega knjižnega jezi- ka., Mafovčik, A. a kol., Reprezentacny biograficky le- xikón Slovenska, Martin 1999 (dalje: Mafovčik, A., Re- prezentacny biograficky lexikón...), s. 130-131. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 19 vsoto se mu je pridružila še žena Ida.130 Vsota je do konca leta vztrajno naraščala in konec leta se je lahko uredništvo v Turčianskem Sv. Martinu pohvalilo z nabranimi 567 goldinarji in 79 kraj- carji.131 V začetku aprila 1876 je akcija prenehala, skupna vsota zbranih prispevkov je znašala 707 goldinarjev, tri krajcarje in dva dukata «in natu- ra«.132 Denar so prispevali predvsem posamezniki, najdemo pa tudi prostovoljne organizatorje po slovaških mestih, med katerimi bi se nekateri skoraj znašli pred sodiščem.133 Vsoto so dopol- njevale tudi narodno zavedne družine pri različ- nih priložnostih (poroka, krst, tudi pogreb), cerkveni, evangeličanski krogi, itd. V splošnem so prihajali prispevki predvsem iz zahodne in srednje Slovaške, medtem ko je bilo prispevkov iz vzhodne Slovaške manj.134 »In začeli so odhajati mladi navdu- šeni ljudje, da se pridružijo vsta- šem v boju proti Turkom«135 V vročem «bosanskem loncu« so se na strani upornikov borili tudi slovenski prostovoljci. Kot prvi med njimi se je postavil Turkom po robu ti- pograf Miroslav Hubmajer iz Ljubljane. »Med onimi, ki so se izmed ustašev najbolj odlikovali, je bilzžarečimi očmi iz Ljubljane došli prostovo- ljec Hubmajer.«106 Na bosansko-hercegovskem bojišču se je znašel že dvajset dni po strelu »ne- vesinjske puške« in se hitro proslavil kot pogu- men in izredno hraber vojak.137 Predvsem se je izkazal pri obleganju turške karavle Drijen. Slo- venski narod je v začetku septembra priobčil novico o tem dejanju. »Vstašem seje zelo važno zdelo, da bi trdnjavico Drieno, katera leži pol ure od avstrijske meje, v svojo oblast dobili. Za- čeli so tedaj Drieno oblegati, a brez vspeha. V no- či 29- 8. splazi se Miroslav Hubmajer do stolpa trdnjave, da bi dovršil ta-le predrzni čin. Imel je soboj dinamitnopatrono 30funtov teško, užgal je netilno nit in potem splezal na stolp do strelne line, da bi patrono vrgel v stolp. A turška posad- ka je vidila, kvišku planila in Miroslav je moral, da se reši, skočiti naglo iz stolpa doli. Dinamitna patrona, katero je od sebe pognal proti stolpu, je vgasnila. Turci so vse puške za Miroslavom spro- žili, a nobena ga nij zadela in Miroslav se je rešil na res čuden način.«l}8 Obvestilo o tem, da je še živ, so njegovi starši prejeli sredi septembra. V pismu, ki jim ga je pi- sal, pravi: »Gotovo ste me uže šteli mej mrtve... Hvala moje j osodi, še vedno sem zdrav, vesel, sr- čan in pripravljen za novo delovanje.«• V pi- smu omenja tudi svoje potovanje v Cetinje, kjer mu je črnogorski vojvoda podaril »jako lep revol- ver spasom vred inpridejal 60 patron.«140 Novembra je Miroslav prispel za nekaj dni v Ljubljano na obisk k svojcem.141 Ljubljančani so mu priredili v čitalniških prostorih banket, kjer ni manjkal skoraj nihče izmed »narodnjakov« ta- kratne ljubljanske inteligence. Vsi po vrsti so mu nazdravljali, Jurčič, Vošnjak, drugi člani odbora ter ostali. Za konec je Hubmajer »napil vsem onim, ki s peresom ali besedo na to delajo, da bode slovanski narod gotovo priboril si svobod- no bodočnost.«142 Ob vrnitvi je sledil še banket v Zagrebu. »Mej petjem jugoslovanskih pesnij vr- stile so se navdušenepomenapolne nazdravice, in so bile, kakor je lehko unteti, posebno Miro- slavljeve, lepe in poetične, pa tudi politično važ- ni so bili govori in z navdušenjem sprejeti.«140 Javnost se je vznemirjala tudi ob raznih vesteh, ki so se izkazale za neresnične. Sredi januarja 1876 je namreč bralce Slovenskega naroda dohi- tela vest o Hubmajerjevi »zavratni« smrti,144 ki pa je bila kmalu ovržena, saj se je konec meseca še uspešno bojeval s Turki.145 Tudi Slovenec je po- miril svoje bralce. »Danes opoldne dobili smo od Miroslava poročilo. Hvala bogu, zdravje in kre- pek. Vse je le zgolj izmišljija sovražnikov.«146 Iz uporniških vrst se je umaknil februarja istega le- ta147 in se »podalpreko Trsta in Benedek v Švico, kamor je zdaj že dospel. Nihče mu tegd ne zame- ri, kdor premisli, kako hudo je moralo njega zbo- sti to, koje videl, da tudi tu malopridni ljudje re- veže hočejo rabiti za svoje namene. «m A vseeno 130 NN, 123, 21. 10. 1875. 131 NN, 152, 30. 12. 1875 132 NN, 27, 4. 3- 1876. 133 NN, 99, 24. 8. 1876. 134 Písch, M., Postoj Slovakov..., s. 161-162. 135 Vošnjak, J., Južnoslovanski spomini..., s. 510. 136 SN, 198, 1. 9. 1875 137 Globočnik, D., Čujte Slovenci!..., s. 38. 138 SN, 202, 5 9. 1875 139 SN, 216, 23- 9. 1875 140 Prav tam. 141 SN, 255, 9. 11. 1875 142 SN, 258, 12. 11. 1875 143 SN, 264, 19. 11. 1875. 144 SN, 16, 21. 1. 1876. 145 SN, 30, 8. 2. 1876. 146 S, 10, 22. 1. 1876. 147 Globočnik, D., Čujte Slovenci!..., s. 38. 148 S, 35, 23. 3- 1876 VSE ZA ZGODOVINO 20 ZGODOVINA ZA VSE ni dolgo vzdržal, saj se je že maja oglasil iz Srbije. »Zbral je veliko vojsko vstajnikov, ki se v nekem gozdu pripravljajo, da prestopijo mejo in vdari- jo na Turke... Kjer pokajo puške za osvobojenje naroda, tje njega vleče. «m Marca 1877 se je po- novno vrnil, tokrat na Kranjsko, v Ljubljano.130 Ob Miroslavu Hubmajerju so »balkanski kotel« okusili še drugi. Dvajset dni po Hubmajerjevem odhodu v Hercegovino je Slovenski narod obja- vil poročilo o odhodu A. Sušnika, ki je delal pri uredništvu Slovenskega naroda kot korektor in prevajalec,151 v začetku oktobra pa omenja Karla Simončiča, ki »je šel črez mejo k Hubmajerjevej četi.«m Konec septembra je nekaj slovenskih prostovoljcev padlo v turško ujetništvo. Kot prvi je bil omenjen Valentin Česen, sicer avstrijski podčastnik. »Kakor se zdaj kaže, soga Turki uje- li. Bati se je, da ga kot vstaša usmrte po turš- ko/«m Za njegovo rešitev sta se v imenu njegove- ga očeta zavzela slovenska poslanca dr. Vošnjak in dr. Zamik, ki sta zaprosila zunanjega ministra grofa Andrassyja, naj »blagovoli oteti Valentina Česna, ker je avstrijski državljan i člen avstrij- ske armade.«xii Skope informacije omenjajo tudi Ivana Mejača, ki so ga Turki ujeli, in A. Kovačiča, ki naj bi mu odsekali glavo.155 A kot se je izkaza- lo, je bil le ranjen in se je dva dni kasneje vrnil v tabor, rešil pa se je tudi Česen, ki je »jednega Tur- ka sunil z nogo in skočil v Uno ter jo prepla- val.«156 V svojih spominih je Josip Vošnjak ome- nil še Viktorja Merlaka, sina ljubljanskega urad- nika, ki je šel prav tako v boj, ranjenemu pa naj bi »Turki odrezali glavo. No vest se ni uresničila, in mož se je pozimi vrnil v Ljubljano s celo gla- vo.«w Slovenski narod je omenjal še Pogačnika, ki naj bi bil domnevno iz Ljubljane.158 Verjetno je, da je bilo slovenskih prostovoljcev še več, a jih Slovenski narod ni posebej navajal. Sredi fe- bruarja leta 1876 je Slovenec povedal nekoliko več o Mejaču, in sicer, da je v Sarajevu »zapet let v težko ječo obsojen,« kar je, po mnenju pisca prispevka, »čudno ravnanje z Avstrijancem, ki je vrh tega še avstrijski vojak.«159 A je odsedel manj, leto in še nekaj so ga držali Turki »pod klju- čem«. V začetku marca 1877 je Slovenec objavil zgodbo, kjer je navedel njegove »turške izkuš- nje«. 160 149 S, 58, 18. 5 1876. 150 S, 32, 22. 3- 1877. 757 SN, 190, 22. 8. 1875. 152 SN, 228, 7. 10 1875 75-? SN, 219, 26. 9 1875 754 Prav tam. 755 Prav tam. 156 SN, 220, 28. 9. 1875 757 Vošnjak, J., Južnoslovanski spomini. 158 SN, 219, 26. 9. 1875 159 S, 22, 22. 2. 1876. Že konec julija 1875 so Národnie noviny obve- stile slovaško javnost o tem, da so v boju na jugu udeleženi tudi slovaški možje. »Kdo so ti sokoli, ki so zgrabili za puško in pohiteli hrabrim juna- kom na pomoč?«161 Pozivi k udeležbi so bili pri- sotni tudi v drugih mestih. V okolici Trnave so se pojavile s širjenjem simpatij do upornikov ideje posameznikov, da bi tudi sami pomagali uporni- kom po svojih močeh.162 Prva znana slovaška prostovoljca sta bila slo- vaška književnika A. S. Osvald (1839-1876), ki je v boju tudi izgubil življenje, inj. •. Bella (1836- 1924).1•3 Prostovoljcev s Slovaške je bilo še več, vendar jih zaradi skromnosti podatkov ni mogo- če poimensko navesti. O številkah govori časo- pisje. Národnie noviny so pisale o šestih prosto- voljcih iz Žiline, dveh iz Martina in še nekaj iz Budimpešte po poročilih budimpeštanskega ti- ska.164 Gotova je bila tudi vest o sinu vidnega meščana iz Brezova, ki je odšel v Hercegovino.165 Glede Slovakov na.Balkanu se lahko prepričamo tudi v prijavi čeških prostovoljcev za pomoč upornikom.166 Na bosansko-hercegovski upor se je odzvala tudi slovaška literatura. Na to temo je nastalo več pesmi. Národnie noviny so v rubriki Besednica v prevodih objavljale zgodbe iz južnoslovanske- ga okolja. Veliko je bilo člankov o geografsko- politični podobi slovanskega Balkana, o.zgodo- vini protiturških bojev in podobno, kjer so pri prevajanju in objavljanju prispevkov odigrali po- membno vlogo J. Skultéty, S. H. Vajansky, F. Kut- lik, K. M. Lehotsky, S. B. Hroboñ, B. Nosák, M. Medñansky, P. O. Hviezdoslav in drugi.167 , s. 510. 160 S, 28, 10. 3- 1877. 161 NN, 87, 29. 7. 1875. 162 NN, 119, 12. 10. 1875 163 Písch, M., Postoj Slovakov..., s. 163. 164 NN, 107, 14. 9. 1875, NN, 108, 16. 9. 1875 165 NN, 119, 12. 10. 1875 166 NN, 142, 4. 12. 1875 167 Písch, M., Postoj slovenského národného hnutia k oslo- bodzovaciemu boju Srbov v 60. a 70. rokoch 19- storo- čia, Československe pfedndsky pro VIII. mezinárodni sjezd slavistu (Záhfeb 1978), Praha 1978; več o omenje- nih literatih glej: Mafovčik, A., Reprezcntačnf biogra- ficky lexikón... VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 21 »Naši Magjari so še večji protivniki Slovanov nego cislajtanski Nemci«168 Vodilna naroda Avstro-Ogrske, Nemci in Ma- džari, so bili od vsega začetka nemirov na Balka- nu nasprotniki kakršnekoli politične osvobodi- tve slovanskega elementa, zato so z vsemi silami nasprotovali krepitvi južnih Slovanov na Balka- nu in morebitnemu nastanku večje slovanske države na razvalinah Turškega cesarstva. »Na- stop turške sile je bil poguben za velik del seda- njih avstrijskih dežel, a tudi propad Turkov, pra- vijo, je nevarnost za sedanjo Avstrijo. Od kod ta nevarnost? Od Jugoslovanov samih! Avstrija ne more trpeti ob svojih južnih mejah slovanske dr- žave, kajti ona bi bila za njo pogubna, ker bi imela vse simpatije avstrijskih Jugoslovanov za- se. Bati seje, da bi ne bila taka država središče, okrog katerega bi se prej ali pozneje zbrale vse jugoslovanske dežele. Zato je bolje, da Turčin os- tane gospodar svojih Slovanov še dalje.«169 Slovenski narod je te domneve skušal ovreči. »Da bi Avstriji ne pretila večja nevarnost od no- bene strani, nego jej namišljeno preti odjugoslo- vanstva! Varna bi bila Avstrija v svojej integrite- ti, kajti nova samostojna jugoslovanska država bi bila najboljša soseda Avstrije, ker bila bi ureje- na država, kot je Srbija; brez over bi se avstrijski industriji odprli njeni trgi; bila bi Avstrija učite- ljica svoje nove sestre v državnem življenji. In avstrijski Slovani, zadovoljeni v svojih pravič- nih narodnih zahtevah, bili bi tudi zadovoljni v svojem starem domu.«m Glede protislovanske politike Nemcev na eni in Madžarov na drugi strani je Slovenski narod kot slovanski časnik povzel usmeritev anonim- nega pisca, očitno slovanske krvi, iz Budimpe- šte. »Vsedanji borbi turških Slovanov izražujejo naši Magjari in cislajtanski Nemci svoje simpati- je na ravnost na Turka. Najvernejši izvršitelj magjarskih nakan je Andrassy. Andrassyju bi najljubše bilo, da bi magjarski honvedi v Bosno in Hercegovino marširali in Turkom pomagali Slovane zatreti.«m Nakane nemških vodilnih krogov so bile podobne. Avtor članka je razmiš- ljal zelo pesimistično. »Ti računajo tako: Če Tu- rek ostane Turek in Jugoslovan njegov rob, po- tem bodemo brez over nadaljevali lahko svoje delo germaniziranja avstrijskih Slovanov, ter jih pripravljali za prihodnje veliko-nemško gos- podstvo. Nemško carstvo bode imelo lehek pot doAdrije, ker bode našlo avstrijske Slovane, koli- kor toliko bolj pripravljene, germanizirane, in ker jej Turek kot prijatelj njen ne bode na tem potu delal nobenih ovir. Ko bi pa vstala na jugu samostojna slovanska država, potem bi šla ger- manizacija veliko težavnije, in pot do Adrije bi bil zastavljen z jugoslovanske nove države bajo- neti na strani avstrijskih.«• Nemška in madžarska politika je v Sloven- skem narodu le redko našla kakšno pohvalno besedo glede slovanskega juga. Časnik ji je za- meril predvsem preveliko naklonjenost Turčiji. »V Avstriji imamo na Dunaji in na Ogerskem Turkom prijatelje, kateri so Avstriji na kvar, boje se Slovanstva. Od kar je vstaja buknila stala je Avstrija sicer nevtralna, vendar se je bolj nagi- bala Turkom. Od kar pa je bil shod dveh cesar- jev, avstrijskega in ruskega, če se strogo nevtral- no vesti. Da bi ona bila to uže poprej storila, ka- kor smo vednopriporočevali, veliko bolje bi sto- rila, ker bi si bila stare simpatije turških kristija- nov ohranila.«• Slovenec prav tako ni bil priza- nesljiv. »Žalibog imamo po deželi mnogo ljudi, ki se za Turka poganjajo. Imamo jih dvojne sor- te. Prvi simpatiziraju s Turki iz golega sovraštva do Slovanov. K tej vrsti ljudi štejem domače in tuje nemčurje niže vrste, uboge na duhu, kate- rih pamet ne sega dva dni naprej v prihodnost... Druge vrste turški prijatelji so večidel vodje pr- vih. Tudi ti drže s Turki kot s tlačila Slovanov, ali le zato, ker se boje Slovanov, kteri bi jih utegnili prerasti in zadušiti njihovo sedanjo moč ter uni- čiti sedanji sistem, pod kterim se jim tako dobro godi. Po deželi jih je največ med različnimi • k. uradniki, samostojni prijatelji Turkov so le red- ki.«174 Ko so se konec julija 1876 začele pojavljati v tisku novice, da naj bi Avstro-Ogrska zasedla del Bosne zaradi turškega nasilja, ker »tega škanda- la in teh grozodejstev trpela ne bode,«m je časo- pisje takoj postreglo s sovražnim nemškim in madžarskim stališčem. »Nemci in Magjari še zdaj vpijejo proti temu. Ali ne iz gledišča koristi državine, nego ker se boje prirastka slovanskega prebivalstva. Mi smo s tem prirastkom zadovolj- 168 SN, 206, 11. 9 1875- 169 SN, 209, 15 9. 1875. 170 Prav tam. 171 SN, 206, 11. 9. 1875. 172 SN, 209, 15. 9. 1875. 173 SN, 168, 23. 7. 1876. 174 S, 90, 3- 8. 1876. 175 SN, 171,28. 7. 1876. VSE ZA ZGODOVINO 22 ZGODOVINA ZA VSE ni, ker nam bode s časom v slovanskem duhu podporen. Pa tudi iz tega, ker smo boljši Avstrijci nego tistiprusijanski Nemci, ki teže na sever ne v Avstrijo.«116 Zasedba se je zdela smiselna tudi zaradi naravnega bogastva in s tem povezane bližine morja, kjer je Avstrija že bila gospodar. A vendar so se spet našli nekateri, ki jim našteto ni bilo po godu. »Bosna in Hercegovina, kateri nemško židovstvo črti, sta slovanski deželi in ker mu tam ne cvete upanje za »gšeft« in »švindl« in katerih sploh ne pozna, jako sta rodovitni deže- li. Neizmerno bogastvo lesovja, premoga in žele- za je še zakopanega v drobu teh dežel, toliko, da ga zemlja kar iz sebe meče in se blago na površji nahaja. Ako torej Avstrija utegne objeti te faktor- je, ter jih sebi ukoristiti vsled bližine morja za svoje pomorstvo, kdo bi dvomil, da te dežele utegnejo postati za našo Avstrijo tako neizmer- ne važnosti. Ker pa je za razvitek pomorstva po- treba ladije, za le te pa mnogo surovega mate- riala in bi ravno tega nam Bosna in zgornja Hercegovina podala v obilnej množini, to je oči- vidno kolike važnosti je za Avstrijo pridobitev teh dežel. Le zagrizenost, politična mržnja do Slovanstva, neprijateljstvo do Avstrije more od- vrniti aneksijo dežel, katere bi vsledgeografične lege uže morale Avstriji pripadati, ako bi tudi v njej bivajoči narod ne bratilse z nami po rodu, krvi in jeziku. Politično tihotapstvo, presleplje- nost, strast utegnejo pa res nam še ukrasti blizu vso nadepolno prihodnjost, ker sedaj mogočna stranka v Avstriji... je protivna Slovanstvu in dr- žavi. «V1 A strasti so se vendarle pomirile. Anonimni pi- sec, Slovenec, ki je očitno živel na Dunaju, je ocenil, da so se strani nekoliko sprijaznile z raz- ličnimi stališči glede bosanskega vprašanja. »Razprave o aneksiji Bosne so za zdaj preneha- le. Zanimive so bile na vsako stran. Naletel sem na izjave, ki sicer nijso naravnost za aneksijo, a vsekakor kaže, da se tudi Nemec ne bodeprotivil proti aneksiji, ako bi se imela istinito izvršiti. Višji krogi, kakor trde, so za pridobitev Bosne, ker bi bila za Avstrijo zelo koristna.«178 gih nij nikdar bolj kazala kakor ravno zdaj ob jugoslovanskej vojski. Hudo se Magjari in naši Nemci ter nemškutarji na Srbijo repenčijo, samo ker nij ne nemška ne magjarska. Posebno Mag- jari se jeze, divjajo in razgrajajo vsak dan, da ne bodo nikoli popustili, da bise turški Srbi zjedini- li. Magjari celo za gotovo prorokujejo, da če zmaga Srbija Turke bode naša vojska marširala proti njim, da jim osvojeno Bosno vzame, ker Sr- bija ne sme večja biti. Ker se Magjari boje Bosno in Hercegovino našej državi priklopiti, češ da bi potem bilo zopet preveč slovanskega elementa v njej. ,179 Da je bil velik del Madžarov naklonjen turški politiki, zgovorno priča madžarska deputacija v Carigrad v prvih dneh januarja 1877. Madžarski študentje so namreč »našli staro sabljo, ki jo je pred par stoletji izgubil neki turški paša v krva- vej vojski. To sabljo so izbrusili in olepšali ter jo sklenili pokloniti slovanomoritelju Turku Abdul Kerimu.« Petega januarja je deputacija prispela v Trst. Le malokdo je vedel za njihov prihod, sicer bi jih »Tržačanje sprejeli, kot se spodobi takim zastopnikom in slaviteljem neobraženosti seda- njega stoletja. Magjare je bil moral prej ko ne kdo posvariti, da so bili tako zgodaj prišli na pa- robrod, kije imel točno ob dveh odriniti. Sreča njih, ker ne vem, kako bi se jim bilo godilo, ko bi se bili le malo dlje mudili v gostilnici. Prej ko ne v hlačah skrite sablje ne bi bili prinesli na paro- brod, kajti razkačena množica, ki se je bila le malo prepozno zbrala, bi jo bila vzela in v topila na dnu morja. Prej ko ne, bi bili tudi oprali mar- sikakega Magjara, da bi se mu bila nekoliko bo- lje svetila magjarska olikanost.«180 Národnie no- vinv, ki so se sicer le poredko opredeljevale do Nemcev in Madžarov, se temu niso mogle izog- niti. Pisec je dejal, da »so si nataknili svojo kultu- ro na meč in si s tem postavili žalosten spome- nik v zgodovini evropske civilizacij•.«• Ko je prispela turška delegacija maja 1877 v Budimpe- što, so Slovaki slavnostno protestirali proti temu, da se simpatije, ki jih izražajo Madžari Turkom, prikazujejo kot volja celotne Ogrske.182 Nemce in predvsem Madžare je zelo razburil vstop Srbije v vojno proti Turčiji, saj jih je bil ve- lik del za ohranitev turškega dela Evrope in ohranitev starih, proti Slovanom naperjenih po- zicij. »Sovražnost do Slovanov se v nekaterih kro- 176 Prav tam. 177 SN, 173, 30. 7. 1876. 178 SN, 185, 13. 8. 1876. Dunajski Slovenci so se strinjali s svojimi rojaki na Slovenskem. Glede Madžarov in Nemcev so imeli vsi Slovani podobno mnenje. »Našim turš- kim Magjaromje uže mnogo one korajže v hlače 179 SN, 153, 7. 7. 1876. 180 SN, 5, 9. 1. 1877. 181 Písch, M., Postoj Slovakov. 182 NN, 53, 5. 5 1877. 166. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 23 zdrknilo, s kojo so leto i dan na veliko Rusijo pso- vali. Varanje o Turčiji, o kojej so si domišljevali velikanskih uspehov naprotiv Rusiji, jim je sedaj uže očito, i velik strah jih obhaja Hm dalje tim huje. S Turčijo pade zadnji steber magjarskih nadej... Avstrijski Slovan je navdušen za Rusa, ker je šel v boj za svobodo, vero svojega tlačene- ga brata, ker je Rus podvzel veliko delo razširiti civilizacijo v orijentu, kjer je vladal sto in sto let krut barbarizem uničevaje, teptaje vse, kar mo- ra biti svetega tudi neizobraženemu človeku. Magjar in židovski Nemec navdušujeta se za kle- tega roparja, požigalca, skrunitelja, barbara v najjasnejšem pomenu besede, a Slavjan avstrij- ski za boruca prave svobode, za boruca vere, za uničitelja azijatskega barbarizma.«160 Madžarski turkofili so organizirali, tudi v slo- vaških mestih, prireditve, na katerih so slavili turške vojaške uspehe. S tem so hoteli vzbuditi vtis enotnega stališča celotne Ogrske do rusko- turške vojne. Ker je slovaški tisk ob tem ostal ne- dejaven, je na to reagiral slovaški pesnik P. O. Hviezdoslav184, ki je na proturško madžarsko sta- lišče za Slovake in Slovaško odgovoril s pesmijo Serenada, kjer se je zavzel za skorajšen konec slovanskega »suženjstva«, katero je Madžarom več kot ustrezalo, in konec madžarskih turkofil- skihupov.185 Madžari se niso mogli privaditi na nove razme- re v evropski politiki. Še naprej so udrihali po Slovanih in slavili svojo prijateljico Turčijo. »Rusi- ja je Turčijo prijela, Rusija žuga magjarski drža- vi, Rus je naš sovražnik, Turek je naš dober pri- jatelj, ruske zmage so naša pobitja, turški junaki za nas bitve bijejo.« Potem ko je avstrijski cesar in ogrski kralj Frane Jožef »napil ruskemu carju, in sicer ne le kot svojemu prijatelju, ampak tudi kot svojemu zavezniku,« jim je delno zaprlo us- 18i SN, 123, 2. 6. 1877. 184 Živel je med leti 1849-1921. Po poklicu je bil pravnik. Bil je eden izmed največjih slovaških pesnikov, glavni predstavnik slovaškega literarnega realizma. Njegova tematika je bila raznovrstna. Segala je od ljudskih, filo- zofskih, biblijskih motivov do motivov, vzetih iz narave. Predstavljal je novo umetniško občutenje socialnih problemov in človekove notranjosti. V svojem delu je ujel človekov intimni svet, obenem pa razmišljal o pe- snikovem poslanstvu in njegovi vlogi v družbi., Avtorji: Dobrikovd, M., Domarackd,J., Kurincovfl, E, Kušnicri- ková, N, Komora, P., Pôss, O., Škvama, D., Takdč, L., od- govorni urednik: Maráky, P, Osobnosti slovcnskych dejín, multimedidlni slovnih (dalje: Dobrikovd, M., Osobnosti slovcnskych dejín, multimedidlni slovník...), Bratislava 1998. 185 NN, 117, 2. 10. 1877. ta »To kaže, da je z magjarskim vplivom uže po- polnem pri kraji. Zdaj bode kmalu bolje moglo biti za vse narode v Avstriji.«186 A kljub temu so se še našli gorečneži, ki so hoteli Turkom poma- gati na lastno pest. »Madjarom ni dovolj, da svo- je sočutje izrazujejo za svoje turške prijatelje, oni so jim hoteli tudi dejansko na pomoč hiteti. V ta namen so hoteli osnovati ogersko vojno, ki bi se bila skrivaj na Erdeljskem blizu rumunske meje zbrala in čez Rumunijo Turkom hitela na pomoč. Gosposke pa so še o pravem času tej reči na sled prišle in so zasačile mnogo orožja, in stre- ljiva, ki so ga bili za omenjeno vojno poslali.«187 Pred končnim zlomom Turčije so nekateri ma- džarski in nemški časniki še vedno pozivali »na- šo monarhijo na krvavo vojno proti slovanskej Rusiji, češ, da »naše interese« v orijentu oškoda- va.«188 Slovansko mnenje je bilo jasno. »Slovanje v Avstriji, kateri smo prepričani, da osvobojenje slovanskega juga in razbitje Turčije v Evropi nij na škodo ampak je na korist Avstrije in njene bodočnosti, blagoslavljamo Rusijo in njeno orožje in nečemo nobene vojske zoper njo.«189 Junija 1878 je avstro-ogrsko politiko napadel slovenski poslanec v državnem zboru dr. Voš- njak. Predvsem je grajal njen odnos do vzhodne- ga vprašanja od začetka upora, saj ga je sprva ig- norirala, kasneje pa hotela upor z vsemi sredstvi zatreti in priznati nedotakljivost in celovitost Turčije. Napadel je tudi zunanjega ministra grofa Andrassyja. »Vsaka velevlast, ki sploh še računa na kako bodočnost in se hoče še v bodočnosti razvijati, z veseljem vsako priliko poprime, da svoje ozemsko posestvo povekša. GrofAndrassy je dvakrat odbil priliko, kise mu je ponujala, da bi bili brez boja za seli in osvojili Bosno in Her- cegovino, on nij sprejel ruske ponudbe, kakor da bi narejenje rodovitih razmer na naših me- jah inpridobljenje tako lepe, rodovitne, velicega razvoja zmožne dežele, kakor je Bosna, ne bila potreba, da nujna potreba za Avstrijo zlasti za njene južne dežele. Mi bi bili Bosno in Hercego- vino brez boja dobili in morda ne z večjo denar- no žrtvo, kakor so ti 60 milijoni.190 Mi bi bili Bo- 186 SN, 209, 14. 9. 1877. 187 S, 110, 2. 10. 1877. 188 SN, 40, 17 2. 1878. 189 Prav tam. 190 Andrassy je zahteval 60 milijonov goldinarjev, s čimer bi si na berlinskem kongresu zagotovil večji vpliv, po drugi strani pa bi imel sredstva za mobilizacijo vojske. »On zahteva 60 milijonov, da bi mu bilo mogoče vplivati na kongresu, da bi imel uže nekaj denarja pripravljene- ga za mobilizacijo.«, SN, 67, 22. 3. 1878. VSE ZA ZGODOVINO 24 ZGODOVINA ZA VSE sno in Hercegovino lehko imeli, ko bi bil stal na čelu vnanje politike mož s pravim avstrijskim programom in ne en mož, kateri ne le avstrijske, temuč razmere vsega sveta gleda skozi samo magjarska očala.«m Okupacija Bosne in Hercegovine Avstro-ogrska monarhija je 29. julija 1878 izvr- šila dejanje, ki ga je odobril Berlinski kongres. Glavni del njene armade je namreč tega dne pre- koračil reko Savo in vkorakal v Bosno in Herce- govino z namenom, da bi jo kar najhitreje in z najmanj stroški in sredstvi okupiral. Grof An- drassy je bil prepričan, da zadostuje za zasedbo in pomiritev Bosne in Hercegovine ena sama stotnija z godbo na čelu.192 Kot pa se je kasneje izkazalo, je dvojna monarhija naletela na oboro- žen odpor tamkajšnjega muslimanskega prebi- valstva. 193 Med okupacijo se je v Bosni in Hercegovini borilo okrog 20.000 slovenskih obveznikov,194 zlasti v 7. pehotni diviziji, v kateri so bili pretež- no Slovenci.195 Še pred začetkom okupacije so slovenski časopisi začeli zbirati prostovoljne prispevke za siromašne družine, katerih očetje so morali oditi v vojsko. Tako je Slovenski narod pozival ljudi, naj zbrane denarne prispevke po- šiljajo Kranjskemu deželnemu odboru v Ljublja- ni ali pa naj to storijo po svojih okrajnih glavars- tvih in občinah. Nadaljuje pa takole: »Spolnivši svojo dolžnost do cesarja in domovine, morali so nagloma zapustiti svoj dom, družinam njiho- vim pa vsled tega pretijo nadloge vsake vrste in siromaštvo. Komu bi tedaj misel na to žalostno osodo ne ganila srca, kedo bi pri takej revi ostal m SN, 137, 16. 6. 1878. 192 E. von Wertheimer, pisec njegove biografije, navaja, da je verjel poročilu, ki mu ga je poslal 4. julija konzulat v Sarajevu: »Der ganze Einzug in Bosnien werde einem Paradenmarsch gleich...« Naprej pa pravi: »Damals, tat er auch scherzweise den Ausspruch: er getraue sich mit einer Kompagnie Husaren und einer Musikbande die Okkupation durchzuführen ...«. Wertheimer, E., o.e. III, Stuttgart, s 153-154, v: Luković, P., Stališče Slovencev..., s. 335. ;•? • tem glej: Luković, P, Stališče Slovencev..., s. 334-336. Prim tudi: Andrejka, J., Slovenski fantje v Bosni in Her- cegovini 1878, Celovec 1904, Ekmečič, M., Ustanak • Bosni 1875-1878, Sarajevo I960, s. 348-364, Božič, /., Ćirković, S., Ekmečič, M., Dedijer, V, IstorijaJugoslavije, Beograd 1972, s. 315-330, Otpor austrougarskoj oku- paciji 1878 godine u Bosni i Hercegovini, Sarajevo 1979 • SN¡ 206, 8. 9. 1878. 195 SN, 227, 3- 10. 1878. še hladne krvi.«m Poleg pozivov za zbiranje de- narne pomoči revnim družinam vojaških nabor- nikov so Slovenci prirejali tudi razne prireditve. V nedeljo, 28. julija, je bila v ta namen organizira- na velika zabavna prireditev »v podporo po od- hodu naših rezervistov v Bosno zapuščenim si- rotam.«197 Avstro-ogrsko okupacijsko armado so sestav- ljali fantje in možje iz obeh delov monarhije. Kar dve tretjini vseh enot je prihajalo iz Translitvani- je.198 Med njimi so bili tudi polki, ki so bili vsaj delno dopolnjeni iz Slovaške. Gre za pet bataljo- nov 26. ostrihomskega polka, dva bataljona 71. trenčinskega polka, pet bataljonov 72. bratislav- skega pešpolka in bataljone 70. pešpolka, ki so se dopolnjevali v dopolnilnem rajonu Banská Bystrica.199 Zato je samo po sebi razumljivo, da je slovaški tisk posvečal pozornost dogodkom na Balkanu tudi v času okupacije. Ko je habsburška monarhija v juliju dobila zeleno luč, se je tudi slovaško časopisje začelo resneje posvečati tej problematiki. Sicer novic o slovaških vojakih in o kakršnihkoli akcijah v njihov prid oziroma v prid njihovih družin, kot beremo v Slovenskem narodu, ni zaslediti, so pa Národnie noviny še pred začetkom operacij prinašale vsebine, ki so se nanašale na Bosno in Hercegovino. Članki so se sicer v prvi vrsti ukvarjali z razvojem dogod- kov na kongresu, po njegovem koncu pa so jav- nost obveščali o pripravah vojske, ki »naj bi že danes oziroma jutri prekoračila Savo in prodrla v Bosno in Hercegovino.«200 Večjih prispevkov glede Bosne in Hercegovi- ne s slovaške strani v juliju ni bilo, saj je časnik objavil le dva članka na to temo. Prvi je obravna- val sklepe kongresa in se spraševal, na kakšen odziv bo armada naletela ob prestopu meje, ali se bo »okupacija Bosne izvršila brez prelivanja krvi.«2m V nadaljevanju je podal svoje zadržano stališče do celotne okupacije. »Kar se tiče same okupacije, smo že večkrat izrazili svoje mnenje in dejali, da nikakor ne soglašamo s tem, da bi se z narodi ravnalo kot z mrtvim materialom, ki ga lahko kamorkoli vržeš... Izjavili smo, da bise naj tudi narod Bosne in Hercegovine sam odlo- čil nad svojo nadaljnjo usodo ... Če pa se temu 196 SN, 161, 17. 7. 1878. 197 SN, 170, 27. 7 1878. 198 Dangl, V, Segeš, V, Vojenské dejiny Slovenska III, Brati- slava 1996, s. 158-159. 199 Prav tam. 200 NN, 77, 4. 7. 1878. 201 Prav tam. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 25 narodu drugače ne bi dalo pomagati, pa bi z Gospodom Bogom to ozemlje okupirali.«202 Av- torja drugega članka s konca meseca je zanima- lo, kaj monarhija tam navsezadnje hoče. »Našisi- novi stojijo že skoraj z nabitimi puškami na me- jah Bosne in Hercegovine, toda v tem pogledu še mi do zdaj nimamo nalitega čistega vina.«20i V nadaljevanju je navajal, da »gremo tja uvajati ci- vilizacijo, red in zakonitost in s tem osrečiti tam- kajšnje zatirano ljudstvo,« in da »pred našim vkorakanjem na njeno slovansko zemljo mora biti prepričana, da prodiramo tja kot prijate- lji.«204 Zaradi zavlačevanja Dunaja z okupacijo sta po- stajala na Slovenskem v juliju nestrpnost in pri- čakovanje vsak dan večja. Časopisje je glede tega namenilo precejšnjo kritiko dunajski vladi. Slo- venec je objavil članek, kjer je bil pisec očitno nezadovoljen z nadaljnjim odlašanjem okupaci- je. Pravi, da z okupacijo zavlačujejo zaradi moč- ne opozicije, zlasti na Madžarskem in da je zato preloženo vkorakanje avstro-ogrskih čet do kon- ca meseca.205 Slovenski narod je pred začetkom okupacije predstavil materialno pomoč odpor- niškemu gibanju in beguncem iz Bosne in Her- cegovine kot glavni razlog takojšnje okupacije, s čimer bi sovražniku preprečili, da z oboroženim odporom onemogoči uresničitev okupacijskega mandata.206 Ko je tisk konec julija razširil novico o skorajš- njem začetku operacij, jo je slovenska javnost sprejela večinoma z velikim zadovoljstvom. Glavni poveljnik avstro-ogrskih okupacijskih čet je 25. julija 1878 v imenu avstrijskega cesarja in ogrskega kralja poslal prebivalcem Bosne in Hercegovine razglas, ki pravi, da je Avstro-Ogr- ska dobila od velikih sil in tudi s sultanovim so- glasjem nalogo, da v Bosni in Hercegovini uve- de red, mir in osebno varnost, zato naj njene vo- jake sprejmejo kot prijatelje in ne kot okupator- je. V celoti ga je objavil Slovenec s komentarjem, ki je po vsej verjetnosti veren odraz takratnega mnenja večine Slovencev. »Vsem skupaj in vsa- kemu posebej namreč zagotavlja varstvo in spo- štovanje življenja, vere in imetja in da to niso samo prazne besede, nam je porok vojaška uprava, ki se ima v teh deželah vpeljati, kije si- cer stroga in odločna, pa skoz in skoz zanesljiva in pravična. To nam daje veselo nado, da se bo- de avstrijska oblast ne lepri bosenskih in herce- govinskih prebivalcih, ampak tudi v sosednih deželah zadobila zaupanje in vsestransko spo- štovanje.«207 Istega dne so tudi Národnie noviny objavile razglas, ki se konča z apelom, namenje- nim prebivalcem Bosne in Hercegovine: »Sprej- mite naše vojake kot prijatelje, pokoravajte se oblasti, nadaljujte s svojim delom in vaše imetje bo ostalo nedotaknjeno.«206 Večinsko prepričanje Slovencev o koristnosti okupacije je temeljilo med drugim tudi na tem, da jim bo prinesla ekonomske in politične kori- sti. Zanimiv članek je objavil Slovenski narod. Pi- še, da je Bosna plodna dežela, kjer bi lahko našli dostojno zaposlitev številni kmečki delavci. »Če- mu nam potem Amerika, ako imamo bliže kraje, kamor si slovenski ratar lahko gre iskat sreče doma pogrešane? Ker bodo za zasedbo angaži- rani predvsem slovanski polki«, je še sporočal is- ti dopis, »naj obe pokrajini urejajo Slovani, ne pa Nemci in Madžari«.209 Zato so z velikim zado- voljstvom sprejeli imenovanje generala Josipa Filipoviča za poveljnika vseh okupacijskih sil. Bili so prepričani, da se bo kot Hrvat zavzemal za to, da bo okupacija v korist slovanskih naro- dov v habsburški monarhiji.210 V istem časopisu je lahko bralec prebral, da se bo z avstro-ogrsko zasedbo obeh pokrajin slo- vanski živelj občutno povečal, da bo prišlo do prevlade Slovanov nad Nemci in Madžari, kar bo privedlo do zloma dualizma ter do prehoda vo- dilnih pozicij iz nemških in madžarskih rok v ro- ke Slovanov. Pisec je v začetku popolnoma odo- braval vkorakanje avstro-ogrskih čet v Bosno in Hercegovino, »kerpričakujemo, da z okupacijo in osvojenjem teh dveh slovanskih dežel bode se slovanski živelj v monarhiji pomnožil ter okrep- čal ter tako še prej in gotovejši k zmagi prišel, če prav ne precej, pa polagoma. Isti instinkt so ime- li Magjari in Nemci, zato so z vsemi štirimi upi- rali se okupaciji Bosne, dokler so mogli.«211 V na- daljevanju je članek zavračal tezo nemških in madžarskih časopisov, češ da bo glavna naloga okupacije paralizirati panslavizem na Balkanu, z naslednjimi besedami: »Brezuspešen trud!Nem- ci in Magjari vedo davno, da jim je začelo Slo- vanstvo nevarno biti ne zunaj, temuč znotraj 202 Prav tam. 2•• NN, 88, 30. 7. 1878. 204 prav tam 205 S, 75, 13- 7 1878. 206 SN, 168, 25 7 1878. 207 S, 82, 30. 7 1878. 208 NN, 88, 30. 7. 1878. 2°9 SN, 166, 23- 8. 1878. 2,0 SN, 150, 4. 7. 1878. 211 SN, 177, 4. 8. 1878. VSE ZA ZGODOVINO 26 ZGODOVINA ZA VSE državnih mej in da se vnanjipanslavizem z vte- lesenjem Bosne in Hercegovine Avstriji ne bo os- labil, a da se bode Nemštvo, zlasti pa Magjarstvo v notranjem monarhije izročilo Slovanstvu.«212 Sledila je še podpora slovenske javnosti takšni okupaciji, ki mora dati prebivalcem Bosne in Hercegovine svobodo in ki naj bi hkrati popravi- la politični položaj Slovencev, kot tudi drugih slovanskih narodov v monarhiji, se pravi, preu- reditev monarhije na federativni osnovi, iz česar kasneje seveda ni bilo nič. Uresničile so se An- drassyjeve napovedi, ki so jih imeli Slovenci za utopične: namesto poloma je prišlo do utrditve dualizma, s čimer se je rešitev jugoslovanskega vprašanja odložila za daljši čas. Na tem mestu se ustavimo še pri nasprotnikih okupacije, kot pa smo lahko razbrali iz časopisja, jih v večji meri ni bilo. Politik in publicist Henrik Turna, sodobnik teh dogodkov, sicer trdi v svojih spominih, da je bilo nasprotovanje avstro-ogrski okupaciji tedaj živo. Po koncu rusko-turške voj- ne 1877 s popolno zmago Rusov, ko je bilo vese- lje na višku, je »naslednje leto sledila avstrijska okupacija Bosne in Hercegovine. Javno mnenje je bilo pri nasproti avstrijskemu početju in ko so avstrijsko okupacijsko vojsko doletele prve nez- gode, smo ji to prav privoščili.«210 Odločen nas- protnik zasedbe Bosne in Hercegovine je bil tu- di slovenski pisatelj Fran Maselj-Podlimbarski, si- cer od leta 1878 oficir v avstro-ogrski vojski. Nju- no stališče so delili še drugi ugledni Slovenci.214 Avgusta, ko se je prejšnje stanje začelo razvijati v dinamično dogajanje, se je število člankov in prispevkov na obravnavano temo seveda pove- čalo. Takoj naslednjega dne je bila slovaška jav- nost, ki je prebirala Národnie noviny, obveščena o začetku okupacije. Bralec je zasledil tudi mi- sel, da je ta »dan in dogodek in za Avstro-Ogrsko in za vzhodne dežele zares zelo pomemben,« saj je njena naloga »osvoboditi nesrečno bosansko in hercegovsko ljudstvo iz suženjstva različnih begov in ag, ki mu sesajo kri /.../ in storiti vse, kar bi ljudstvo gmotno in duševno povzdigni- lo.«2K To pomeni, da je slovaško časopisje enači- lo okupacijo z osvoboditvijo krščanske raje iz- pod turškega jarma, podobno stališče je vladalo tudi na Slovenskem.216 Časnik je v nadaljevanju bralce obveščal o operacijah, res pa je, da so se vesti pogosto iz številke v številko ponavljale, ta- ko da lahko o podobnih novicah beremo v več številkah zapored. V začetku avgusta je beseda še vedno tekla okrog vprašanja, kako se lotiti okupacije, saj je bilo namigovanj in poročil o tem, da so naleteli na oborožen odpor, vedno več, in okrog tega, kaj sploh »hočemo v tej Bo- sni«.211 Na to je odgovarjal naslednji članek s stra- ni vladnega madžarskega tiska. »VBosni in Her- cegovini bomo zatrli ta strašni »panslavizem«... (Tam) živi slovanski narod, kot v Srbiji in Črni gori, in da se torej te imenovane dežele nekoč ne bi združile in ustvarile močne slovanske države na naših južnih mejah, pa se bomo 'mi'z zased- bo Bosne in Hercegovine zabili kot klin med Sr- bijo in Črno goro in na ta način to vez za vedno onemogočili in izpolnili 'svojo misijo'«• med- tem ko je opozicija v istem prispevku trdila, da bo prav okupacija okrepila panslavizem, da se bo slovanstvo osvobodilo in pomnožilo slovanski ži- velj v monarhiji, kar bo ogrozilo celoten dualistič- ni sistem, steber Avstro-ogrske monarhije. Ob tem se je pisec Narodnih novin ukvarjal z vprašanjem, kako bo bosansko-hercegovsko ljudstvo sploh sprejelo avstro-ogrsko politiko na svojih tleh. Ugotavljal je, da »jepotrebno slovan- ski program tudi praktično zanesti v Bosno in Hercegovino, kajti zastonj jim bodo ponujali svobodo in enakopravnost, dokler sta v Avstro- Ogrski le na papirju... Vzajemnost Slovanov je tolikšna, da naš glas seže tudi za Savo in ima odmev v balkanskih gorah... Dokler Slovani v Bosni in Hercegovini ne zaslišijo z naše strani potrdila o naši svobodi in enakopravnosti, dot- lej ne bodo imeli niti simpatij niti zaupanja do Avstro-Ogrske. «m O vojaških operacijah avstro-ogrskih čet v Bo- sni in Hercegovini je bila tudi slovenska javnost podrobno obveščena. Poročila slovenskih časo- pisov so bila pravočasna, izčrpna in objektivna, kar velja predvsem za Slovenski narod, ki je imel na bojiščih v času okupacije posebne dopisnike in je dobival poročila iz prve roke. Tako je lahko 212 Prav tam. 21i Henrik Turna, Iz mojega življenja, Spomini, misli in iz- povedi, Ljubljana 1937, str. 81-82, v: Petko Luković, Stališče Slovencev..., s. 352. 2,4 Janez Rotar, Socialna in politična misel Podlimbarske- ga, Ljubljana 1969, str. 78-84, v: Petko Lukovič, Stališče Slovencev..., s. 353- 2'5 NN, 89, 1. 8. 1878. 216 Melik, V, Odmev dogodkov ob okupaciji Bosne in Her- cegovine 1878. na Slovenskem, v: Otpor austrougarske) okupaciji 1878 godine • Bosni i Hercegovini, Sarajevo 1979, s. 247. 2,7 NN, 90, 3. 8. 1878; 91, 6. 8. 1878; 93, 10. 8. 1878. 218 NN, 98, 22. 8. 1878. 219 NN, 96, 17. 8. 1878. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 27 sodobnik na Slovenskem že takoj v začetku av- gusta prebral v časopisju vest o prestopu vojske čez Savo in Uno,220 prav tako tudi o položaju v Dalmaciji.221 Dopisi in poročila so prihajali še vse nadaljnje okupacijsko obdobje. Bralec Slo- venskega naroda je bil zelo natančno seznanjen s potekom operacij na jugu. Časnik je prinašal predvsem novice z bojišča, obenem pa sezna- njal slovensko prebivalstvo s položajem sloven- skih vojakov, predvsem s položajem najbolj zna- ne slovenske enote v avstro-ogrski vojski, 17. pešpolka 2. planinske brigade, ki je bila umešče- na v 7. divizijo.222 Zelo pozorno in z veliko nestrpnostjo so Slo- venci pričakovali bitko za Sarajevo. Menili so, da se bodo po njegovem padcu dogodki razpletali mnogo hitreje in lažje v korist monarhije. Slo- vensko časopisje je pričakovalo, da bodo musli- manski uporniki v Sarajevu nudili silovit odpor in da bo od izida te bitke odvisen nadaljnji potek okupacije.223 Po padcu Sarajeva 19- avgusta si je slovenska javnost kar oddahnila, čeprav jo je vznemirjalo dejstvo, da je v dotedanjih bojih padlo veliko slovenskih fantov. Slovenski narod je pozdravil zavzetje mesta s temi besedami: »Na starem gradu sarajevskem nad glavnim mestom Bosne ponosno plapola avstrijska zastava... Za- res dan slave je 19. avgust za avstrijsko armado, dan radosti bi moral biti za vse avstrijske naro- de. Veseliti se moramo vsi, daje središče uporni- kov zajeto... Veseliti se moramo posebno mi Slo- venci, od katerih je več nego 20.000 mladeničev, cvet našega naroda je stalo in še stoji vprvej vr- sti mej bojevniki. Preveč naših je uže padlo in težko pričakujemo vesti, da ne bode več tekla ru- deča kri, in da ne bode več v strahu biti tisoče- rim rodbinam za svoje rodovnike. Vršil se je pred našimi očmi velikanski zgodovinski čin.«224 Tudi Slovenec je temu namenil pozornost in je dan kasneje izrazil misel, da je avstro-ogrska voj- ska opravila svojo temeljno nalogo s tem, da je zavzela glavno mesto dežele.225 Národnie no- 220 SN, 176, 3- 8. 1878; S, 83, 3- 8. 1878. 221 SN, 180, 8. 8. 1878. 222 O boju 7 divizije, kjer jo imel 17. pcšpolk glavno smer napada, ugotavlja uredništvo Slovenskega naroda v svojem komentarju naslednje: »Denašnja telegrafična novica iz Bosne ••••••••• sicer »odločno« zmago naših vojakov nad turškimi vstaši, vendar jih zlasti kranjski Slovenci v tem oziru ne bodo veseli, ker so bili naši slo- venski bratje in sinovi v trdnem deveturnem krvavem boju, torej jih je gotovo mnogo padlo ...«, SN, 183, 11. 8. 1878. 22i SN, 184, 13. 8. 1878; S, 87, 13. 8. 1878. 224 SN, 192, 23. 8. 1878. 22$ S, 91, 24. 8. 1878. viny, na straneh katerih se je sredi avgusta znašla nova rubrika, ki je do srede oktobra podrobno seznanjala bralce z dogajanjem na bojišču, Sara- jeva pred bitko niso omenjale veliko. Padec me- sta so pospremile z vestmi, da je Sarajevo v av- stro-ogrskih rokah. Javnost je bila seznanjena še s številom padlih mož avstro-ogrske armade226 in s potekom spopadov za glavno mesto.227 Okupacija je po osvojitvi Sarajeva trajala neko- liko dlje, kot so sprva pričakovali. Slovenska jav- nost, ki je postajala nezadovoljna s počasnim za- sedanjem Bosne in Hercegovine zaradi odpora upornikov in zaradi velikih človeških žrtev,228 je vso krivdo pripisala grofu Andrassyju. Slovenec je menil, da je avstro-ogrski »šef diplomacije« glavni krivec sedanjega prelivanja »drage krš- čanske krvi v Bosni in zavleke rešenja južno vztočnega vprašanja.«229 Tudi iz njegove nasled- nje številke veje ostra kritika na njegov račun.230 Na drugi strani je Slovenski narod odkrito zahte- val, naj kot glavni krivec za kasno izvedeno in s premajhno mobilizacijo vojakov podprto vojaš- ko okupacijo odstopi. »Andrassy je mislil, zdaj ko ima evropski mandat zadostuje 1 polk, 1 za- stava in 1 vojaška godba za okupacijo Bosne. Možje ženijalno motil se, zato je vreden, dapoj- de.«2}1 Ko je tudi slovaški javnosti postalo jasno, da bo okupacija presegla časovni okvir in sreds- tva,232 ki jih je še julija zagovarjal, so ga Národnie noviny »vzele na tapeto«. Bil je namreč prepri- čan, da »okupacija ne bo povzročila nobenih re- snih težav,«2ii toda položaj na bojišču je bil zelo resen. Pisci so menili, da »tudi ko osvojimo glav- no mesto, vstaja še ne bo popolnoma zadušena in da bo stalo še veliko časa, denarja in krvi, pre- den bomo lahko dejali, da smo pacificirali Bo- sno.«2*4 V septembru se je kritika na njegov ra- čun nadaljevala z opazko, da je »mornar brez ve- sla na nemirnem morju, kateremu se ne da sve- tovati niti pomagati, kaj naj stori z napakami, ki jih je sam napravil.«205 Vse do konca oktobra se je v tisku govorilo o Andrassyju, kamen spoti- ke pa je bilo predvsem preveliko število žrtev v vojaških vrstah in prepočasen potek okupacije: 226 NN, 99, 24. 8. 1878, 100, 27 8. 1878. 227 NN, 102, 31. 8. 1878, 103, 3- 9- 1878. 228 y 2Ç)8. opombi Je glede tega navedeno Andrassyjevo stališče. 229 S, 92, 27. 8. 1878. 230 S, 93, 29. 8. 1878. 231 SN, 220, 25. 9. 1878. 232 NN, 100, 27. 8. 1878. 233 NNi ç)8t 22. 8. 1878. 234 Prav tam. 235 NN, 105, 7. 9. 1878. VSE ZA ZGODOVINO 28 ZGODOVINA ZA VSE »Mnogo žrtev je to že stalo, mnogo krvi se je pre- lilo in predvsem takšni rezultati/«236 Dvomesečnih vojaških poročil je imela javnost počasi že dovolj. Ko se je v tisku razširila neurad- na vest, da je v Hercegovini stanje v glavnem mirno, je pisec Narodnih novin to novico sprejel z navdušenjem in optimizmom, a vendar še s precejšnjo mero kritične presoje: »Hercegovina pomirjena! To je res razveseljiva vest, ko bi le bi- la resnična. Koliko družin, ki imajo tam svoje očete, brate, sinove, bi jo sprejelo z navduše- njem!«201 V oktobru si je slovaški bralec istega ča- sopisa že lahko oddahnil, ko je bral razveseljive vesti, da je »pacifikacija Bosne in Hercegovine končana«,• čeprav je novico o dejanskem kon- cu zasledil šele po 20. oktobru. Tudi za dobro obveščenost Slovencev je časopisje skrbelo vse do konca okupacije. Bralce je še seznanjalo z važnejšimi dogodki konec septembra in v prvi polovici oktobra, predvsem s potekom bitk in z napredovanjem avstro-ogrske vojske. 24. okto- bra je Slovenski narod objavil kratko poročilo o zavzetju zadnjega uporniškega oporišča 20. ok- tobra 1878,239 s čimer se je skoraj trimesečna vo- jaška operacija na Balkanu končala. Namesto epiloga ali kdo je bil Svetozár Hurban Vajansky? Koliko slovaških vojakov si je tistega daljnega leta 1878 »ogledovalo« naravne in druge zname- nitosti Bosne in Hercegovine, mi ni poznano, saj nisem naletel na nikakršen vir, ki bi povedal kaj več o tem. Namesto tega bom predstavil enega izmed njih, ki se je udeležil pohoda na jug, obe- nem pa je bil zelo pomemben za slovaški razvoj v letih, ki jih obravnavam, in kasneje. Svetozár Hurban Vajansky je bil slovaški poli- tik, novinar, pisatelj, pesnik, literarni kritik, tudi ideolog slovaškega narodnega gibanja. Živel je med leti 1847-1916. Po študiju prava v Bratislavi je bil od leta 1870 štiri leta odvetniški pripravnik, naslednja štiri leta do 1878 je deloval kot odvet- nik v različnih slovaških mestih. Tega leta se je tudi udeležil okupacije Bosne in Hercegovine. Po letu 1878 se je posvečal izključno literarne- mu, političnemu, uredniškemu in novinarske- mu delu. Do svoje smrti je bil odgovorni urednik Národnych novin, od leta 1881, ko so začeli po- novno izhajati, tudi urednik in lastnik Slo- venskych pohl'adov. Vajansky je bil najpomem- bnejša in najbolj vsestranska osebnost slovaške- ga narodnega življenja v obdobju dualizma. Nje- gova vsestranska aktivnost je bila osnova usmer- janja slovaškega političnega programa, ideologi- je in politike v najtežjih desetletjih obstoja Slova- kov na Ogrskem. Kot glavno oporo slovaške kul- ture in politike je štel slovansko vzajemnost in sodelovanje nemadžarskih narodov. Bil je neo- mejeni in nekritični rusofil in verjel, da bodo Slovaki dosegli svobodo ob pomoči osvobodi- teljske misije carske Rusije.240 Njegova balkanska »pustolovščina« se je začela 28. junija 1878. Tega dne se je iz Turčianskega Sv. Martina, slovaškega kulturnega centra, kjer je služboval, odpravil k 72. bratislavskemu pešpol- ku, kamor je bil dodeljen.241 Pot čez Dunaj in na- prej proti Trstu ter Kotorju nam slikajo pisma, ki jih je kasneje pisal ženi Idi. Iz Bratislave so se od- pravili 29. junija ob štirih zjutraj z vlakom tretje- ga razreda. Sam je bil poveljnik vagona. Po mi- zernem kosilu v »cesarjevem« mestu, kot pravi sam, so v poletni vročini oprtani pešačili do du- najskega Južnega kolodvora tri ure. K sreči so na postaji dobili hladno točeno pivo, ki so se ga go- tovo zelo razveselili, toliko manj pa so bili veseli živinskih vagonov, s katerimi so morali potovati proti Štajerski in Kranjski. V Gradec so prispeli 30. junija okrog poldneva, kjer jih je čakalo oku- sno kosilo. Vajansky se je nato odpravil v center mesta in pohvalil njegovo čistost ter urejenost, kakor tudi celotno Štajersko, ki jo je uspel videti na poti. O Mariboru ali Celju ni v pismih ničesar, le to, da je dobil od Maribora naprej poseben ku- pe. V Ljubljano so prispeli zgodaj zjutraj nasled- njega dne, kjer so jim za zajtrk »postregli« s smr- dljivim govejim mesom. Ker pa je zelo verjetno, da so ljubljanski gostilničarji tistega dne prodali kakšno pivo ali dve več, kot običajno, so okus po smrdljivem mesu hitro pregnali. Vajansky si je ogledal tudi samo mesto, o svojih vtisih pa ni za- pustil ničesar. Še istega dne so prispeli do avstrij- skega »okna v svet«. Tržačani so jih pričakali s si- kanjem in roganjem. Z bratom Kosto, s katerim se je srečal, sta zvečer sedla na pivo, ki je bilo Hurbanovo zadnje hladno pivo na poti. Pred od- hodom si je 2. julija še utegnil ogledati mesto, se 216 NN, 109, 17.9. 1878. 2Ì7 NN, 112, 24. 9. 1878. 2W NN, 119, 10. 10. 1878. 21'-> SN, 245, 24. 10. 1878 240 Dobrikovd, M., Osobnosti slovenskych deßn, multime- díálni slovník... 241 Korešpondencia Svetozára Hurbana Vajanského III (Vyber listov z rokov 1860-1916), Bratislava 1978 (da- lje: Korešpondencia III...), s. 359. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 29 okopati v Jadranskem morju in obiskati Karola Kuzmányja, Slovaka, ki je bil zaposlen v Trstu kot inženir pomorstva. Za popotnico mu je dal ko- njak kot zdravilo proti morski bolezni. Ob odho- du je nastala strašna nevihta, za nameček pa so Tržačani pospremili junake s piskanjem in meta- njem gnilih pomaranč, saj so jih imeli za Madža- re. Kljub temu so se vkrcali ter v nevihti odpluli proti Kotorju.242 Konec julija je Svetozár Hurban poslal ženi pi- smo, v katerem opisuje svoj položaj v zaledju Kotorja. V tem obdobju je bil poveljnik majhne trdnjave Santa Croce, od koder jih je pot vodila do Dubrovnika in kasneje proti Hercegovini.243 Kaj so počeli v avgustu, lahko le ugibamo, dejs- tvo je, da je konec avgusta enota, v kateri je služil Vajansky, napadla trdnjavo Carina v Hercegovi- ni, izgnala iz nje Turke in jo zasedla. Vojaška od- prava se je za našega junaka končala septembra 1878, torej še pred zaključkom okupacije, ko se je vrnil nazaj v Martin na Slovaškem.244 Kakšno je sploh bilo javno mnenje glede do- godkov na Balkanu v Martinu? Konec sedemde- setih let 19. stoletja je misli Martinčanov vzne- mirjala predvsem vojna med Rusijo in Turčijo. Njihovo rusofilstvo izdaja tudi obisk turčianske- ga plemiča Jana Jesenskega na narodopisni raz- stavi v Moskvi leta 1867. Jožef Skultéty, ki je pri- šel v Martin leta 1879, se je spominjal, da se je še leto po koncu vojne prepevalo po ulicah: Už sú Rusi za Balkanom, užje Turek malympánom! O ruskem generalu J. V. Gurki so Martinčani s ponosom pripovedovali, da prihaja iz Spisa, in včasih je ljudska pesem zazvenela tudi takole: Skobelev i s našim Gurkom vytrepali gate Turkom. Ali celo: Už sú Rusi pod Tatrami, užje, bratta, dobre s nami.24* 242 Korešpondencia Svetozdra Hurbana Vajanskćho I (Vyber listov z rokov 1860-1890), Bratislava 19 Vse po: Silvo Kranjce, ¡Pred novim viharjem / Balkan- ski vojni; Med Napoleonom in Leninom: Sto let Evrope (1814-1914), Ljubljana 1937, str. 357-358. Silvo Kranjec, »Pred svetovno vojno», Zgodovina Srbov, Prevalje 1927, str. 248. 47 Fran Erjavec, »Zmaga katoliškega gibanja / Slovenska politika odi. 1907. do prevrata*, Zgodovina katoliškega gibanja na Slovenskem, Ljubljana 1928, str. 207-208 48 Ivan Lah, Knjiga spominov /Ječe - Moja pot - Dan 1914, Ljubljana 1925, str. 60. 49 »Balkanska vojska; Dom in svet, 1913, str. 39- VSE ZA ZGODOVINO 48 ZGODOVINA ZA VSE katuri »Po starem pregovoru« v št. 575 sta se Bol- gar in Srb potolkla med seboj. Pregovor in nje- gov nauk: »Kjer se prepirata dva /tam tretji dobi- ček ima, /zato se od vsega srca / lahko Turčija krohota,« segata nazaj v rimsko dobo (lat. duo- bus litigantibus tertius gaudet). Bolgarski poraz je komentirala tudi Gasparijeva karikatura »Nei- zogibni šah-mat« v št. 570, na kateri so akterji balkanske drame predstavljeni kot šahovske fi- gure: kralja sta ruski car Nikolaj in bolgarski kralj »Ferdo«, kmet je Romun, Srb in Grk konjski figu- ri. Romunski kmet in srbski konj sta istočasno matirala kralja Ferda. Bolgariji, ki si je pridobila sloves »balkanske Prusije«, je namreč od 1887 vladal nemški knez Ferdinand Koburški, ki se je ob aneksiji Bosne in Hercegovine proglasil za kralja. Pesmico »Zadnji dogodki« v 578. št. je Maksim Gaspari opremil s tremi sličicami. Na prvi klepa koso »stari kosec - bridka smrt«, druga predstav- lja »kolero«: »Naplanjavah zdaj krvavih/lazi ti- ha kolera - / gre po bolnih in po zdravih / vse enako pokonča. //Šiba božja nične vpraša/ali Srb si al' Bolgar - / svoje žrtve si odnaša / brato- morstvu na oltar.«Na tretji sličici srečamo ruske- ga medveda in turškega jazbeca. Karikaturisti so posamezne narode pogosto predstavljali z žival- skimi personifikacijami. Jazbec, ki naj bi poo- sebljal značilnosti Turkov, je bila v evropskih sa- tiričnih listih pogosto uporabljena prispodoba, pri nas je na podlagi tujih vzorov po njej posegel edino Gaspari. Za Gasparijem je v drugi polovici leta 1913 prevzel vlogo glavnega Dnevovega karikaturista Fran Podrekar. Zagotovo je njegov izdelek kari- katura »Nemški Mihel šepeta carju Ferdinandu zapeljive skušnjave, katerim seje dal zapeljati« v št. 561. Na karikaturi je narisan tudi bolgarski general Mihael Savov. V št. 562 je bila objavljena daljša pesmica »Starapesem«, ki jo spremljajo tri Podrekarjeve karikature. Na miroljubnega Srba, ki ob meji igra na tamburico, se zakadi Bolgar, ki ga Srb na zadnji karikaturi z brco pošlje nazaj preko meje. Gasparijeva »Tragedija zaslepljeno- sti in zaupanja« v 563- št. prikazuje personifika- ciji Nemčije in Avstrije, ki vodita Ferdinanda za nos. Za št. 564 je Podrekar narisal zanimivo kari- katuro »GrofBerchtold meseca septembra 1912... julija 1913«, sestavljeno iz petih karikiranih por- tretov avstrijskega zunanjega ministra, ki kot ne- kakšen seizmogram odražajo reakcije uradne avstroogrske politike na balkanske dogodke. Izraz na ministrovem obrazu na prvi risbici je običajen, saj je septembra 1912 še vladal »satus quo«, oktobra je minister nasploh zadovoljen, saj nam podnapis sporoča, da »Turčija napove voj- no« Srbiji, toda že novembra se pojavijo na nje- govem obrazu mrke poteze, saj je bila »Turčija tepena«. Ko pa »Bolgarija napade Srbijo«, Berch- toldov obraz znova razjasni zadovoljen nasme- šek, toda julija 1913 je »Bolgarija tepena«, zato minister z nejevernim in spačenim obrazom be- sno udari po mizi. Grof Leopold Berchtold (1863-1942) je bil avstrijski državnik, ki je od le- ta 1912 vodil ministrstvo za zunanje zadeve. Od- stopil je januarja 1915. Podrekar se je pri omenje- ni karikaturi izkazal kot mojster izjemne stiliza- cije. Sorodna ji je tudi njegova slikanica »Pone- srečeni poskusi« v št. 573. Na petih sličicah je upodobil Berchtolda, ki je najprej »nahujskal Turka, /da naj cel Balkan razburka, /da na Sr- ba naj se spravi -/inga dobro preongavi«. Ven- dar jo je Turek dobil po nosu, zato Berchtold prične hujskati Bolgara: »Da blamaža se potlači, /zdaj Bolgar se ves razkači, /strašno se jezi in bljuva, / ker ga nekdo zadaj ščuva.« Toda tudi Bolgar jo je skupil. »Zdaj se trije tu solzijo, / ne vedo, kaj naj storijo: / Konec bojnega je krika -/ Izguba je velika.« - »'Reši me!' Bolgar zdihuje, / 'Turčin nove plane kuje!' - / - 'spolni zdaj obljube svoje/ vrni mi dežele moje-'« - »A kdo druge naj rešuje / če sam tepen je najhuje, / upi vsi so šli adijo -/zato dalje - demisijo.« Iz zaključnih ris- bic iz Berchtoldove serije v št. 564 se je izluščila Podrekarjeva tipizirana figura Berchtolda, s ka- tero je odslej predstavljal zunanjega ministra na karikaturah v Dnevu in v Bodeči neži. Karika- tura »Uspehi dunajske politike« v 567. št. nam npr. prikazuje Berchtolda, ki »pumpa« (podpihu- je) oziroma hujska Bolgarijo, nato se ta vsa na- pihnjena približa Srbu, poči in na koncu prosi odpuščanja, Berchtold v obupu vije roke. Prvo portretno Berchtoldovo karikaturo je Dan obja- vil v 502. št., v 628. št., na karikaturi »Spi sladko« pa je Dan prikazal Berchtolda na mrtvaškem odru. Žalujoči Jugoslovani so dragemu prijatelju poklonili venec. Pri Dnevu je leta 1914 začela izhajati tudi sati- rična priloga Bodeča neža, najprej na štirih in potem na osmih straneh. »Glede imena se nismo mogli takojzediniti« piše Ivan Lah. »Mojpredlog je bil, naj bi se bil imenoval 'Zmaj'. Rekli so, daje to prehudo in so predlagali razna imena od srše- na do komarja. Nazadnje je obveljalo ime 'Bo- deča Neža './.../ Neža 'seje lepo razvijala, bila je hudomušna in ostra in je zato uživala posebno ljubezengg. cenzorjev.«• Posamezne številke so VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 49 bile pogosto tiskane v različnih barvah ali v dvo- barvnem tisku. Karikaturisti so - najbrž iz strahu pred možnim preganjanjem s strani oblasti - že- leli ostali anonimni. Ostrina karikatur v Dnevu in Bodeči neži, še zlasti komentarji zunanje poli- tike monarhije, je namreč kar klicala po inter- venciji državnega pravdnika, ki bi se lahko kon- čala ne samo z zaplembo lista, temveč tudi z ovadbo karikaturista. Podrekar je npr. uporabljal kriptosignature oziroma šaljiva »imena«: »Fieli Pucli«, »Morie«, »V.R.M.B.« idr. Poleg Podrekarja sta pri Bodeči neži s karikaturami sodelovala tudi brata Gorazd. »In vi, šaljivci, risarji in karikaturi- sti, Podrekar, Gorazd i. dr., ki ste oživljali mrtve črke z govorečo podobo, dokler ni pri belem 'Dne- vu' vzrastla iz tal tedenska 'Bodeča Neža', polna bodečega osata,« se je spominjal Ivan Lah.51 Kari- kature za Dan so risali tudi preporodovec, arhi- tekt Janko Omahen (1898-1980), Vladimir Gärt- ner52 in kipar Lojze Dolinar (1893-1970).53 Med evropskimi velesilami je bila edina Av- stro-Ogrska brez kolonij, zato je poskusila razši- riti svoj vpliv na Balkan. A ker so ji pot do Soluna preprečile nepričakovane srbske zmage v bal- kanskih vojnah, se je usmerila proti Albaniji, ki je zanimala tudi Italijo. Berchtold je konec leta 1912 z ustanovitvijo avtonomne Albanije parali- zzai srbske uspehe v balkanski vojni s Turki in Srbiji preprečil dostop do morja. Avstro-Ogrska je z ultimatom prisilila Srbijo, da je izpraznila Al- banijo, ki je »dobila raison d'çtre svoje samostoj- nosti kot zagozdna državna tvorba med Srbijo in Jadranom«.• To je bil eden zadnjih uspehov avstroogrske diplomacije in dokaz, da Avstro- Ogrska še vedno velja za velesilo. »Albanija je imela postati samostojna država, da bo deležna evropske kulture.«" Večina slovenskih časnikov, razen Zarje in Štajerca, je nasprotovala zamisli o samostojni Albaniji. Albaniji je z avstrijsko pomočjo marca 1914 za- vladal »mbret« (kralj) - nekdanji nemški oficir, 50 Ivan Lah, Knjiga spominov /Ječe - Moja pot - Dan 1914, Ljubljana 1925, str. 65 Ivan Lah, »Radikalno novinstvo pred vojno«, Življenje In svet, 1937/11, str 176. Po: Janko Omahen, »Preiskave in aretacije', Preporo- dovciproti Avstrji, Ljubljana 1970, str. 342-343- • Po. Stano Kosovel, »Novinarski začetnik pred 24 letu, Življenje in svet, 1937/11, str. 179- P. Pohar, »Doba albanskega mbreta Wieda / Iz zapi- skov in spominov očividca / (Konec); Življenje in svet, 1928/13, str. 474-398. Ivan Lah, »Balkanska vojna; V borbi za Jugoslavijo, Ljubljana 1928, str. 114. 54 princ Wilhelm von Wied, ki ga je julija 1913 Kon- ferenca ambasadorjev petih Velikih sil imenova- la za albanskega kneza, saj domačim mogotcem in poglavarjem, prepojenim z orientalsko men- taliteto, ni bilo moč zaupati. Velesile so mu za obnovo dežele namenile 75 milijonov frankov, za stroške ustoličenja je prejel prvi obrok kredita v višini 10 milijonov frankov. Za prestolnico je bilo izbrano najpomembnejše albansko prista- nišče Drač. Albansko prebivalstvo je kneza Wie- da, prijatelja velesil, ki se je v Drač pripeljal z av- strijsko vojno ladjo, navdušeno sprejelo. A kma- lu se je izkazalo, da Wied ni zmožen spremeniti razmer. Albanci so ga imeli za slabiča brez lastne volje, za igračo v rokah ambiciozne soproge, »mbretrese« Sofije in njegove ožje okolice. Uvo- ženemu vladarju je škodila tudi ambicioznost domačega Essad-Paše. Med večjimi mbretovimi napakami je bilo znižanje dohodkov mohame- danskega duhovništva. Spomladi 1914 se je proti Wiedu sprožil splošen odpor. Wiedu je maja 1914 sicer uspelo odstraniti Essad-Pašo, vendar so uporniki kmalu napadli prestolnico. V prvem napadu Drača niso uspeli osvojiti. Začeli so ga oblegati. »Vozje drčal navzdol,« piše R. Pohar, ki je med julijem 1913 in septembrom 1914 po služ- benem nalogu avstrijskega ministrskega pred- sedništva bival v Albaniji in kot edini Slovenec in novinar neposredno spremljal Wiedovo alban- sko pustolovščino. »Položajje bil res nevzdržen. Vstaši so vsak dan ali napadali, ali pa z nočnim puškarenjem vsaj vznemirjali prebivalstvo. Gi- banje bi se bilo morda dalo s pomočjo od zunaj še zatreti, ali medtem je na Vidov dan počil v Sa- rajevu strel, ki je odjeknil po vsem svetu in ga pognal v divji vrtinec vojnega plesa. Važnejši dogodki so zanimanje za Albanijo zrinili po- vsem v ozadje. Ob izbruhu vojne so pred Dra- čem zasidrane vojne ladje preko noči izginile, avstrijski in nekaj nemških prostovoljcev pa je zaradi odrejene mobilizacije odpotovalo v do- movino.«% Wied je razglasil nevtralnost Albani- je, na začetku septembra 1914 pa je moral popu- stiti ultimatu upornikov. Z italijansko vojno ladjo je zbežal iz Albanije, kateri je klavrno vladal manj kot pol leta. »Avstrija ni demobilizirala,« piše Ivan Lah. »Pustila je čete ob vsej srbski meji in skrbela z vso silo in denarjem za novo državo Albanijo, v stalnem nesoglasju s svojo zaveznico Italijo in v 56 R. Pohar, »Doba albanskega mbreta Wieda / Iz zapi- skov in spominov očividca / (Konec); Življenje in svet, 1928/15, str. 474-475 VSE ZA ZGODOVINO 50 ZGODO VEVA ZA VSE sporu z Albanci, ki so kot zvesti Balkanci nehva- ležno izrabili nenavadno ljubezen kulturne Evrope. Cena njihove divje in svetu neznane zemlje je naenkrat vzrastla in skušali so jo pro- dati čim dražje, ne da bi jo dali iz rok. Znali so braniti svobodo, zato so jemali denar in odkla- njali vlado. Ko jih je končno Avstrija preskrbela kralja, bivšega nemškega oficirja Wieda, so ga sprejeli malo prijazno in mu niso pripravili niti kraljevskega dvorca v Draču, ki gaje morala za drage denarje preskrbeti Avstrija. Novi kralj je bil malo varen v deželi, ki se ni pokorila niti sul- tanu, dasi ga je po veri priznavala, in albanski junaki od Ize Bojetinca do Esad-paše so bilipre- mogočnigospodje, da bi se klanjali - Wiedu. Za- to je balkanska komedija poskrbela razdvojeni in nezaupljivi Evropi mnogo veselega smeha. Ja- sno je bilo, daje hotela Avstrija s 'svobodno Al- banijo 'zapreti Srbiji pot na morje - in podaljšati svoj vpliv obAdriji. Evropa je z zanimanjem gle- dala to 'kolonialno politiko na Balkanu' in se zabavala ob avstrijskih blamažah, ki so se kon- čale s tem, da je princ Wied - albanski kralj -po- begnil.«57 V Bodeči neži in v Dnevu so se na začetku leta 1914 podobno kot v drugih evropskih satiričnih listih vrstile karikature, ubrane na najnovejše do- godke v Albaniji in na Balkanu nasploh. Karika- turo z albansko temo je objavil tudi Slovenski ilu- strovani tednik. Karikatura z naslovom »V mu- kah rojeno albansko dete«, ki se nadaljuje v ko- mentar: »je še vedno slabega zdravja; vse velesile ga morajo podpirati, daga ne zlomi bolezen, po- dedovana po materi in očetu«, prikazuje vojake - predstavnike velesil, ki albanskega novorojen- ca podpirajo s konicami bajonetov. V 1. št. Bodeče neže naletimo na karikaturo »Trije modri izjutrove dežele«. Kot trije kralji, ki so sledili zvezdi repatici proti Albaniji, so pred- stavljeni grof Berchtold, bolgarski kralj Ferdi- nand in Wied. Karikaturo spremlja prirejena na- rodna pesem: »Trije kralji jezdijo, / vsi se v zlatu svetijo. / Ko pred štalco pridejo, / tam Albanca najdejo. /Prvi nosi mu zlata, /da mu pravo pa- met da. /Drugi nosi mu kadil, /da bi še za carja bil. / Tretji mu bo mire dal, /da b'albanski kralj postal.« Pesmico »Ob cesti« v isti št. je spremljala karikatura bolgarskega kralja Ferdinanda v vlogi lajnarja, namesto nog ima protezi z napisi Make- donija in Silistrija (Silistra - bolgarsko mesto), s Predpustni maček. 57 Ivan Lah, V borbi za Jugoslavijo, I. del, Ljubljana, 1928, str. 119-120. On: „Ko bi bil . . . re bi bil . . . ako hi bil . .. recimo, da bi bil . • v slučaju, cía ne bi bil . . ." Maček: „Ja, je, ji, jo, ju, pa je ie biloooeau . . ." seboj ima tudi opico Berchtolda, miloščino mu pomaga pobirati avstroogrski dvoglavi orel. V 3- št. srečamo Wieda na Podrekarjevi karikaturi »Ali boš sedel...«. Wied sedi na sodu cesarsko-kra- ljevega smodnika (»K. k. Schiesspulver«), kamor ga je posadil Berchtold, ki mu obetajoče kaže vojno ladjevje, medtem ko Albanec prižiga smodnik v sodu. V 5. št. je bila objavljena najbrž Podrekarjeva karikatura »Albanskiples«. Na ple- su v maskah pleše Wied, Berchtold in Italijan mu godeta, opazujejo jih Anglež, francoska Marian- ne, ruski muzik in Nemec. Na Podrekarjevi kari- katuri »Predpustni maček« iz iste št. je upodob- ljen zaskrbljeni Berchtold. Na glavi mu čepi ma- ček, ki neprestano zavija: »Ja, je, ji, jo, ju, paje že biloooeau...« oziroma »A. E. I. O. U.«... (t. j. »Alba- nia est in orbe unica« - Albanija je na svetu - sa- mo ena, ne pa »Austria est in orbe ultima« - Av- strija bo poslednja na svetu). V 6. št. srečamo ka- rikaturo »Princ Wied sepelja v Albanijo«. Konj, ki je vprežen v Wiedov voz, ima Berchtoldovo glavo. Karikatura v naslednji št. prikazuje »Prin- ca Wieda v Albaniji« oziroma njegovo »Prvo noč v kraljevski palači« med stenicami in ščurki. V isti št. je bila objavljena tudi karikatura »Evrop- ska potovalka. / Najzvestejša spremljevalka al- banske deputacije« - uš. Albanija je v splošnih VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 51 Princ Wied v Albaniji. — Prva noi v kraljevski palaîl. evropskih predstavah namreč veljala za divjo, zaostalo, siromašno in umazano deželo. Karika- tura v 12. št. je predstavila »Evropsko spako«, ki sta jo rodila nemški orel in oskubljeni dvoglavi avstroogrski orel. Karikaturo spremlja poučna »Basen«: »Dva orla sta gnezdo naredila in sta v njem jajce izvalila. Mislila sta, da sta dobila orli- ca - toda dobila sta čudnega mladiča. En orel je imel eno glavo, drugi dve - a mladič je imel tri. Zato je namesto junaka - nastala spaka. - Mla- dič pa je bil požrešen in objesten. Žrl je s tremi Evropska spaka. glavami in ni imel nikoli zadosti. Ker je ostal bel, je dobil ime Albanec. Dvoglavi orel sije odtrgal od lastnih ust, da biga nasitil in si izruval lastna peresa, da bi ga pokril. Enoglavi orel pa je mislil: 'Ako bo goden, bo moj, ako ne, naj se z njim po- kore drugi... '« Na Podrekarjevi karikaturi »Alban- ske razmere ali kralj Vid v boju za prestol« v 17. št. je predstavljen Wied med boksarskim dvobo- jem z nadležnima komarjema Essad-Pašo in Ke- mal Begom. Podobno kot na že omenjeni kari- katuri, mu godeta Italijan in Berchtold, prizor pa opazujejo predstavniki ostalih velesil. Na Podre- karjevi karikaturi »Med revolucijo v Draču!« v 20. št. se je Wied iz strahu skril pod posteljo, kuhari- ca pa mu je morala prinesti zadnjo čisto srajco. Tudi karikatura »Nekdaj in sedaj« se je ponorče- vala iz domnevnega Wiedovega poguma. Na Po- drekarjevi karikaturi »Konec albanske burke« v št. 22 je Wied predstavljen na odru, oblečen je samo v spalno srajco, publika nanj meče jajca. »Od kod pa lete ta jajca?,« sprašuje »prišepetalec« Berchtold. Wied odgovarja: »Ljudje so siti kome- dije, gospod Berchtold«. »V slučaju grško-turške vojne ostane Bolgarska nevtralna« poudarja v isti št. na karikaturi Frana Podrekarja kralj Ferdi- nand s palmovo vejico miru v roki, ki stoji na ku- pu lobanj. Na njegovem debelem trebuhu lahko preberemo napis »dolgovi«. V 23- št. je na karika- turi »Konec Albanije« Wiedovo albansko kraljes- tvo predstavljeno kot konj, ki je pravkar poginil. »Tu stojijo diplomati, /kdo jim zna kaj svetovati, / mrha zdaj na tleh leži, / Beg ve, kaj se z njo zgodi. // Tukaj trije - tamkaj trije, / vsak boji se homatije, / ko bi konj na nogah stal, / bi še kdo kaj zanjga dal. // Stal je lepe tisočake, / (dasi imel je vse napake), /zdaj pa misli vsak na to, / kdo denar povrnil bo.« Na karikaturi »Na potu iz Albanije« - gre za preoblikovan ikonografski motiv Bega iz Jeruzalema - iz iste, zadnje št. Bo- deče neže je princ Wied prikazan kot biblijski sv. Jožef na begu iz svojega kraljestva. Karikatura »Družinska sreča« v 674. št. Dneva je predstavila starša, mamo Avstrijo in očeta, av- strijskega zunanjega ministra Berchtolda, ki drži- ta v rokah vražjega otročička - spaka Albanijo: »Naše edino domače veselje je naš lepi novoro- jenček, naš up in naša nada.« Davkoplačevalec prinaša davke, namenjene za Albanijo, medtem ko klerikalec vihti kadilnico (vihteti kadilnico komu, pred kom, prižgati kadilo, kaditi: izražati komu pretirano, navadno nezasluženo hvalo, priznanje, slaviti, poveličevati ga). Karikatura v 677. št. prikazuje očeta Berchtolda in mater Av- strijo s spakom Albanijo v naročju, srečno druži- VSE ZA ZGODOVINO 52 ZGODOVINA ZA VSE no zapuščajo predstavniki evropskih velesil. Ko- mentar h karikaturi: »'Endlich allein!'- Konečno sami! - Tako je vzkliknil gospod grof, ko so drugi odhajali...« Na karikaturi »Najnovejša država« v 725. št. je dete Albanija že zrastlo, zato morata zanj skrbeti avstrijski in italijanski vojak. Komen- tar: »Dva ga pitata inje še vedno lačen.« Na kari- katuri »Izprememba političnega položaja v Evro- pi tokom enega leta«, objavljeni v št. 733 Dneva (prvi številki za leto 1914), je predstavljen bol- garski vladar Ferdinand, ki je na začetku leta 1913 mirno spal v svoji postelji in sanjal, da so obesili srbskega in črnogorskega kralja, a ko se je leta 1914 prebudil, je spoznal, da se je po Berchtoldovi zaslugi sam znašel na vislicah. »Al- banski ples« oziroma »Tragikomedija za pred- pust« v št. 751 je s karikaturami opremljena pe- smica, iz katere lahko izvemo, da je Berchtold, oblečen v najmodernejši policijski frak, popro- sil gospodično Albanijo za ples, a je dobil košari- co. Albanija ni hotela plesati s tujci, kajti na voljo je dovolj domačih junakov. Pripravljena pa je sprejeti denar. Za soplesalca si izbere Ismaela Kemala Bega. Ker Berchtold ugotavlja, da je za mlado gospodično najbrž prestar, ji pošlje prin- ca Vida. Tudi ta se poda v Albanijo oblečen v naj- lepši frak in prav svatovske volje, a si Albanije ne uspe pridobiti. Kemalu sledi Essad-Paša, ki pa Al- banije nič ne vpraša, temveč jo prime okrog pa- su in zapleše z njo. Na poti domov Vid sreča Berchtolda in mu potoži. Berchtold ga tolaži. Na koncu plešeta drug z drugim, medtem ko Alba- nijo objemata Izmael-Kemal in Essad-Paša: »S tem je bil ta ples končan, / vsak je šel na svojo stran, / Berchtold je na Dunaj šel, / Vidje diplo- mat postal, / Kemal demisijo dal - / Esadje Al- ban jo vzel«. Karikatura v št. 756 prikazuje »Pan- germansko povodenj ob Adriji« oziroma vojne ladje, zasidrane pred Dračem, ki naj bi Wiedu pomagale pri urejanju razmer v Albaniji. Na kari- katuri »Priprave za sprejem novega kneza v Al- baniji« iz št. 76I so albanski razbojniki z bomba- mi opremili tudi slavolok: »Slavolok je postav- ljen... Častno spremstvo pripravljeno... Slavnost- ni govornik čaka... Navdušena množica postaja nestrpna... Njega ni!...«. Na karikaturi »Mučeniš- tvo kneza Vida« je Wieda doletela enaka usoda kot krščanskega mučenca Sv. Vida: Albanci so ga skuhali v kotlu. Karikatura »Evropski položaj« prikazuje Albanca z drobnim Berchtoldom v ro- kah. V Albančevo pogoltno žrelo drobni možici nosijo vreče z denarjem. Na karikaturi »Pustni sprevod« oziroma »Princ Wied se pelje v Albani- jo« Berchtold na koreti potiska Wieda iz Nemčije v Albanijo. V št. 849,851 in 852 je bila objavljena ilustrirana pesmica »Evropski mir«. »Evropski mir« se je zglasil pred vrati Evrope, pohitel je med Albance, da bi jih pomiril, a je dobil odgo- vor, da jim je samo v škodo, saj dobivajo od Nemcev in Italijanov denar, v Italiji ga spodijo itd. Karikatura v št. 875 je predstavila »Albanski prestol / kakor si ga je Vid predstavljal in kakor zgleda sedaj«. Karikaturo sestavljata dve sličici: na prvi Wied sedi na prestolu, v naročje mu leti- jo mošnje z denarjem, na drugi sličici nad Wie- dom visi Damoklejev meč, za prestolom se skri- va Albanec. V št. 876 na karikaturi »Kdor druge farba - bo nafarban« Berchtold »farba« prestol (farbati v pogovornem jeziku pomeni goljufati, lagati), na katerem sedi Albanija, ki joče. Na kari- katuri »Revolucija v Albaniji« Albanci poskušajo prekucniti Wiedov vladarski prestol: »Še malo časa in kralj Wied bo padel v morje«. Na karika- turi »Vid in smrt« v št. 886 srečamo Wieda v druž- bi z »albansko smrtjo«, medtem ko »Smrtna pe- sem o Albaniji« v št. 900 prikazuje personifikaci- jo Albanije, ki jo Smrt grabi za vrat. Nad njima se zbirajo temni (srbski in črnogorski) oblaki. Mnoge karikature v Dnevu in Bodeči neži te- meljijo na stereotipnih predstavah, ki so še naj- bolj očitne pri upodobitvah Turkov in Albancev. Pravzaprav so bile karikature na temo balkan- skih dogodkov v vseh evropskih satiričnih listih stereotipno zaznamovane, pri tem pa se je spre- minjala vloga negativnih junakov. V nemških in avstrijskih satiričnih listih z izjemo slovanskih je negativna vloga dodeljena predvsem Srbom. Stereotipi nastajajo na podlagi politične kultu- re in tradicije, običajev in družbenih konvencij ter družbenopolitičnih okoliščin in dejavnikov, predsodkov in osebnih ocen, na podlagi napač- nih, izkrivljenih ali reduciranih predstav o ne- kem pojavu, posamezniku ali skupini, piše beo- grajski zgodovinar Milan Ristovič. V proces na- stajanja stereotipov je vključena tudi idealizira- na slika o sebi ali lastni skupnosti, o lastni izjem- nosti in vzvišenosti. Stereotipi kot skrajno poe- nostavljene predstave o sebi (avtostereotip) in drugih skupinah (heterostereotip) dobijo svoje mesto in se zlasti razbohotijo v času velikih poli- tičnih, ideoloških, verskih in drugih nasproto- vanj in bojev ter se spreminjajo v nevarno pro- pagandno orožje z dolgotrajnim delovanjem, katerega strupeni učinek je težko nevtralizirati. V ekstremnih situacijah so v kompleks »našega« kot »podskupine« vključeni tudi pozitivni stereo- tipi o tistih političnih, etničnih ali drugih skupi- nah in osebnostih, ki veljajo za zavezniške, a sa- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 53 mo do trenutka, ko neka zavezniška skupina spremeni svoje stališče. Milan Ristovič navaja kot primer Italijo v 1. svetovni vojni, misel pa v primeru karikatur v Dnevu velja tudi za Bolgari- jo v 2. balkanski vojni. Uporabnost stereotipov je univerzalna, zato jih je mogoče z majhnimi ko- rekcijami prenesti tudi na kakšen drug objekt. Tradicionalna predstava o »drugem« se z dodat- kom negativnih tonov hitro lahko spremeni v »nacionalno podobo sovražnika«. Na stereotipe naletimo povsod, v literaturi, po- litiki, javnem življenju... Do izuma elektronskih medijev so se stereotipi, zakoreninjene kolektiv- ne, shematične, poenostavljene predstave, pred- sodki in črno-beli klišeji o posameznih narodih ali skupinah, pa tudi samopodobe, širili pred- vsem s pomočjo tiska. Posebna vloga je pripadla tudi satiričnim listom. Pri razširjanju negativnih stereotipov, predsodkov in klišejev so sodelovali tudi nekateri največji evropski karikaturisti. Za- radi zmožnosti vizualizacije v podzavest ljudi vtisnjenih stereotipov je bila karikatura nepo- grešljiva v propagandnem in političnem boju. V likovnem jeziku karikatur ima pomembno vlogo tudi proces »tipiziranja«, oblikovanja hitro prepoznavnih, značilnih figuralnih tipov, ki so postali nosilci posebnih, zlahka opaznih, kariki- ranih lastnosti. Posamezne figure oziroma tipi naj bi poosebljali značaj celega naroda, npr. nemški Michel {der deutsche Michel), angleški John Bull, francoska Marianne, ameriški Uncle Sam, pa tudi Dnevovi Srbin, Črnogorec, Bolgar, Turčin in Albanec idr. Proces tipiziranja bi imeli v tem primeru skorajda za sinonim za stereotipi- ziranje, oblikovanje stereotipov. Rezultat ponav- ljajočega se tipiziranja in stereotipiziranja so kli- šeji. Oblikovanju negativnih stereotipov oziroma predsodkov o balkanskih narodih lahko v za- hodnoevropskem gledanju na Balkan sledimo od Berlinskega kongresa. Svoj vrhunec je doži- velo v času balkanskih vojn. Balkan naj bi bil zaostal, nerazvit, tradicionalen, mističen, vzhod- njaški, orientalski, aziatski, bizantinski, primiti- ven, neciviliziran, skratka balkanski. Podoba Balkana naj bi predstavljala pravo nasprotje kul- turno višje razvite podobe Evrope, ki naj bi bila vedno civilizirana, moderna, napredna in racio- nalna. Na Balkanu vladajo barbarstvo, nečistoča, umazanija, ušivost, lenoba, krvoločnost, okrut- nost, bogokletstvo, iracionalni fanatizem, raz- bojništvo, mnogoženstvo, brezboštvo, nepredvi- dljivost ipd. »Soočanje balkanske 'nehigijene', 'divjaštva', 'spremenljivosti' in zvijačnosti z ari- stokratsko uglajenostjo, eleganco, 'evropskim'in 'čistim' videzom, kije bilo na karikaturah zači- njeno z lahkovernostjo nemškega princa do 'do- morodcev', naj bi poudarjalo humornost situa- cije,« o karikaturah na temo dogodkov v Albaniji v nemškem satiričnem tedniku Kladderadatsch (1848-1898) piše Milan Ristovič. Srbe je nemški in madžarski satirični tisk v habsburški monarhi- ji prikazoval kot umazan, ušiv, zasteničen, neizo- bražen narod, kot sodrgo tatov, lažnivcev in mo- rilcev, ugotavlja Walter Petersiel.58 Tovrstni pred- sodki so se seveda ohranili oziroma stopnjevali do 1. svetovne vojne, ko sta politična karikatura in satira postali del enostranske vojne propagan- de.59 Satirične liste je po vzoru evropskih držav v drugi polovici 19. stoletja prevzel tudi turški im- perij. Veliko pozornost so balkanski krizi posve- čali satirični list Karagöz (1908-1951), Kalem (1908-1911) in Cem (1910-1912), ki so začeli iz- hajati po mladoturški revoluciji. Satirični list Cem je njegov izdajatelj in karikaturist Mehmed Chema Chemil Chem (1882-1950) prenehal iz- dajati leta 1912 zaradi turškega poraza v 1. bal- kanski vojni. Ob začetku vojne je bil prepričan, da bo Turčija zmagala, zato so bile karikature za- snovane v zmagovitem duhu. Ko je izvedel za vojaške poraze, je ustavil tisk satiričnega lista, če- prav je bila zadnja številka že do polovice natis- njena.60 Na turških karikaturah se negativni ste- reotipi navezujejo na balkanske zaveznice. Zusammenfassung DER BALKANKRIEG IN KARIKATUREN UND GEDICHTEN Die slowenische Öffentlichkeit begleitete in den Jahren 1912-1914 die Kriegsereignisse am Balkan mit großem Interesse. Alle damaligen slowenischen Zeitungen und Zeitschriften be- 58 Po: Walter Peterseil, 'Die Serben in der Karikatur; Na- tionale Geschichtsbilder und Stereotypen in der Karika- tur, doktorska disertacija, Dunaj 1994, str. 485. 59 Po: Milan Ristovič, »'Slika neprijatelja'/Srbske teme • berlinskom satiričnom časopisu Kladderadatsch' 1914- 1915. godine; Godišnjak za društvenu ¡storiju, 1996/1- 2. 60 Po: Tobias Hcnzelmann, 'Satirische Presse im Osma- nischen Reich; Die Balkankrise in der osmanischen Karikatur / Die Satirezeitschriften Karagöz, Kalem und Cem, 1908-1914, Istanbul 1999, str. 84. VSE ZA ZGODOVINO 54 ZGODOVINA ZA VSE richteten über den ersten und zweiten Balkan- krieg sowie über die Gründung des selbständi- gen Staates Albanien. Die radikale Tageszeitung Dan (1912-1914) war die einzige auf sloweni- schem Gebiet, die - ähnlich wie andere europäi- sche Blätter - auch eine Reihe von Karikaturen veröffentlichte, die den Kriegen am Balkan ge- widmet waren. Diese Karikaturen über den Bal- kan stellten einen großen Anteil aller Karikatu- ren in der Zeitung dar. Die Karikaturen wurden, zusammen mit satirischen Gedichten, von der Redaktion der Zeitung im April 1913 auch in ei- ner eigenen Broschüre „Balkanska vojna v karikaturah in pesmih" („Der Balkankrieg in Karikaturen und Gedichten") veröffentlicht. Au- ßerdem widmete sich eine satirische Beilage der Zeitung Dan mit dem Titel „Bodeča neža" („Eberwurz") den Ereignissen in Albanien im Jahr 1914. Die Autoren der Karikaturen in Dan und „Bodeča neža" waren Maksim Gaspari, France Podrekar, Janko Omahen, Vladimir Gärt- ner, Lojze Dolinar und andere. Die Broschüre „Der Balkankrieg in Karikatu- ren und Gedichten" wurde von den sloweni- schen Lesern gut aufgenommen, denn in eini- gen Wochen wurden 30.000 Exemplare ver- kauft. Aufgrund eines der veröffentlichten Ge- dichte konfiszierte die Polizei die Broschüre. Ei- nige der Karikaturen aus der Zeitung Dan er- schienen auch auf Postkarten. Die Karikaturen beinhalten gelungene Bild- metaphern und scharfsinnige Analysen der da- maligen politischen Situation. Viele beruhen auf stereotypen Vorstellungen, die bei der Darstel- lung der Türken und Albaner am offensichtlich- sten sind. Eigentlich waren Karikaturen über die Ereignisse am Balkan in allen europäischen sati- rischen Blättern stereotyp gekennzeichnet, wo- bei aber die Rolle der Negativhelden variierte. In deutschen und österreichischen Blättern - mit Ausnahme der slawischen - wurde die negative Rolle vor allem den Serben zugeteilt. Die Heraus- bildung negativer Stereotype beziehungsweise Vorurteile über die Balkanvölker können wir in der westeuropäischen Betrachtungsweise des Balkan seit dem Berliner Kongreß verfolgen. Sie erreichte während der Balkankriege ihren Höhe- punkt. Der Balkan galt als rückständig, nicht ent- wickelt, traditionell, mystisch, östlich, orienta- lisch, asiatisch, byzantinisch, primitiv, unzivili- siert, mit einem Wort balkanisch. Das Bild vom Balkan stellte vermeintlich das genaue Gegenteil des kulturell höher entwickelten Bildes von Euro- pa dar, das immer als zivilisiert, modern, fort- schrittlich und rational galt. In den Karikaturen der Zeitung Dan sind die Serben und Montenegriner als Helden darge- stellt. Die negative Rolle fällt den Türken zu. Man findet auch charakteristische Figuren, die den Charakter eines ganzen Volkes darstellen sollen (zum Beispiel der Serbe, der Montenegriner, der Bulgare, der Türke, der Albaner). VSE ZA ZGODOVINO Dragica Čeč KAKO SE JE SKAVT PETER UČIL ŽIVLJENJA Ko se podirajo miti Skavtsko gibanje je v svetu kontinuirano giba- nje, ki se je začelo s taborom 16 dečkov pod vodstvom veterana burske vojne Baden-Powella leta 1907 na otočku Brownsea. Gibanje je bilo ta- ko popularno, da se je v enem letu razširilo čez morje na kontinent. Čeprav so mladi do danes ohranili svoje klobuke in rutke, so postali iz mili- tarističnega gibanja (tako so ga označili sodob- niki) vzgojno gibanje. »Vojaška disciplina in celo militaristični vzorci organiziranja mladih so bi- li značilnost angleških skavtov,«1 trdijo še neka- tere sodobne sinteze mladinskih gibanj. To so oznake avtorjev, ki trdijo, da so mladinska giba- nja nastala zaradi pojava novih pedagoških teo- rij. »Teoretiki in praktiki dela z mladimi so se za- vedali, daje treba presežno energijo'mladih ne- kako kanalizirati in 'družbeno konstruktivno' uporabiti. (...) Pri tem pa so vedeli, da tradicio- nalni izvori socialne kontrole in sekundarne so- cializacije mladih, kot so bile družine in re- ligiozne organizacije, ne bodo zadoščali za to- vrstno kanaliziranje in usmerjanje mladostniš- kih energij.«2 Tudi pri nas je gibanje kratkohlačih dečkov s klobuki dobilo naziv skavtsko. Kmalu se mu je pridružilo še gozdovniško gibanje, ki pa ga je družba sprejela kot del skavtskega gibanja.3 Ime gozdovnik se je izgubilo v besednjaku družbe, živeče v drugi Jugoslaviji. Na osnovni ideji sve- tovnega skavtskega gibanja, ki je za pripadnike gibanja danes predvsem vzgojno, sta v novo slo- vensko državo leta 1990 vstopili dve organizaciji, ki vsaka na svoj način sledita zahtevam krovnih skavtskih organizacij: po kontinuiteti starejša ta- borniška in nova skavtska organizacija. Danes se obe imenujeta »svetovljansko« skavtski, čeprav jih slovenska družba tradicionalno označuje kot taborniški.4 Pri tem je vsaka konkretna povezava s stegi, ki so »pod italijanskim okupatorjem po- hiteli s samolikvidacijo,«b naravnost spekulativ- na in ne zdrži zgodovinske revizije. Po natančni primerjavi gibanj lahko ugotovimo, da je zveza tabornikov, ki je nastala 1.1951, prevzela le neka- tere metodološke pripomočke skavtskega giba- nja. Ideja skavtstva se v povojnem času ni mogla ohraniti, saj je ta čas opravil z meščanstvom, z njegovimi idejami, z vrednotami in z načinom John R. Gillis, Mladina in zgodovina, Ljubljana 1999, str. 244 (v nadaljevanju Gillis, Mladina...). Ibidem. Joža Glonar, Slovar slovenskega jezika, Ljubljana 1936, s. v. gozdovnik. Športna terminologija je od svojih nastankov pa do da- nes spremenila svoj pomen. Če je nekdo leta 1920 pu- hal v breg, da bi dosegel kočo na Stolu, je svoj šport oz- načil z besedo turistika. Tričctrt stoletja kasneje bi ne- poznavalec njegovo »turistikoi prej napačno razumel kot izlet na Bled. Skavti in gozdovniki na Slovenskem, Muzej narodne os- voboditve Maribor, Maribor 1990, str. 10 (v nadaljeva- nju: Skavti...). 56 ZGODOVINA ZA VSE življenja. Povojni čas je namreč čisto spremenil miselno atmosfero in- dojemanje sveta vseh, ki so živeli v okviru in času, ki se ga politično ozna- čuje kot druga Jugoslavija. Skavtsko gibanje je leta 1922 našlo svoj odmev predvsem med meščani, o čemer zgovorno pri- ča fenomen hitrega naraščanja ljubljanskih skav- tov v prvem letu njihovega delovanja. Skavti so postali popularni v vrstah uradništva in meš- čanstva. Meščani (uradniki in učitelji) so bili tisti ljudje, ki so se ogrevali nad »svobodoljubljem v duševnem oziru«6, kot so si razlagali povojni li- beralizem. »To je bil liberalizem, ki ni nastopal proti veri, je pa hotel svobodo svojih nazorov v kulturi, verstvu, filozofiji in življenju nasploh.«7 V tak svetovni nazor se je skavtska ideja zagoto- vo primerno vključila s svojo versko strpnostjo in z miroljubnim svetovljanstvom. Temeljna knjižica, ki predstavlja razvoj skavtov in gozdovnikov, je katalog razstave v Muzeju no- vejše zgodovine v Mariboru.8 Nastala je s po- močjo predvsem skavtske periodike in subjek- tivnih virov, kot so spomini in intervjuji s skavti in z gozdovniki. Vsekakor je bila uporaba interv- jujev (ki danes spada v metodološki koncept »ora/ history«) pravilna metodološka odločitev, ki je vodila tudi avtorje knjige z naslovom 70 let skavtstva in gozdovništva v Kamniku. Metodo, ki je sicer zaradi pomanjkanja arhivskih virov ze- lo primerna, je treba uporabljati z veliko mero pazljivosti, saj ima številne zanke, ki od zgodovi- narja zahtevajo dobro poznavanje časa in pro- stora, o katerem želi izvedeti več podrobnosti.9 Več skavtske literature in verjetno del arhiva ljubljanskih stegov so posamezniki po vojni po- darili NUK-u. Arhiv krovne organizacije pa je do- živel usodo večine društvenih arhivov, ki so do- čakali 2. svetovno vojno - člani so ga uničili. Namen te sinteze je umestitev fenomena skavtstva v čas in prostor medvojne Slovenije, v katerem je gibanje zaživelo in tako spodbudilo drugačno obnašanje družbe v njenem odnosu Jurij Perovšek, Idejni, socialnogospodarski in narodno- politični nazori slovenskega meščanstva v času med svetovnima vojnama, v: Zgodovinski časopis 1997, št. 4, str. 529-554, povzema po Slovenskem narodu, 23. 8. 1924 (v nadaljevanju: Perovšek, Idejni...). Perovšek, Idejni..., str. 530. Skavti... Pri.: Paul Thompson, The Voice of the Past, Second edi- tion, Oxford University Press, Oxford 1988. do mladih. Namesto številk in krajev se bodo najprej iskali mladi, in to v smislu, kaj so bili in kaj so hoteli biti ... Mladih ne smemo odkrivati leta 1922, ampak takrat, ko je slovenska pedago- gika spoznala skavte in se začela z njimi teoretič- no spoznavati. Brali boste o družbi in njenih pri- zadevanjih, da bi umestila obdobje mladosti in mladostniških organizacij v svoj miselni spekter. Odkrivanje novega življenjskega obdobja mladosti ali kako se je srednješolec postavljal na lastne noge Pojem mladostnik se je v našem prostoru pr- vič pojavil z uvedbo instituta mladinskega sod- nika. Institut, ki je od leta 1908 na Kranjskem za- poslil enega sodnika, se je ukvarjal z mladinskim prestopništvom oseb, ki so dopolnile 14 let.10 Vsebinsko in idejno je institut izoblikoval njegov sodnik in pisatelj Fran Milčinski, ki je bil poklic- no in osebno zapisan pedagoški znanosti in nje- nemu napredku. Za kaznovanje otrok mlajših od 14. let, ki so jih zalotili pri prekršku, pa so bili zadolženi njihovi šolski skrbniki ali starši, kar pomeni, da so se popolnoma izognili kaznim predpisanim v klavzulah različnih zakonov. 'v. «*'• ileva. DcCck, ki posnema odrasle, ki kadi In kl U nJega ne bo nikdar kaj prida. Močen In idrav deCek, športnik, ne kadi. Čeprav se je v kazenski literaturi uveljavil po- jem zanemarjene mladine,11 se v vsakdanji rabi izraz mladina ni uveljavil, da bi označil določe- no starostno skupino v populaciji. V takšni ure- jenosti družbe je vsak otrok nosil takšno ime, ki ;; 10 Albert Mrgole, Malopridna mladež med zaščitniki in preganjalci, 'Cf Ljubljana 1999 (v nadaljevanju: Mrgo- le, Malopridna mladež...). Uveljavil ga je Milčinski v svojih delih o mladinskem prestopništvu, temi, kateri je bil zapisan po službeni in emocionalni plati. Izraz se je uveljavil še v krogu piscev Domačega ognjišča, socialno pedagoškega časopisa, ki je začel izhajati leta 1907. Širše se pojem ni uveljavil. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 57 je vsem ostalim članom družbe povedalo naj- več: ko se je govorilo o socialnem statusu, je bil mladostnik srednješolec ali obrtniška mladina; ko se je govorilo o njegovem obnašanju v druž- bi, je bil označen za fanta ali mladeniča. Pojem mladine, ki bi označeval starostno skupino, v ka- teri bi se znašli kmečki fantje in dekleta, srednje- šolci - študenti in delavska mladina, se je uporab- ljal le redko. Kot mladino so označevali le sred- nješolce. Če so bili enajstletniki izvzeti iz določil kazen- skega prava, pa so bili vsaj dijaki srednjih šol (gimnazij in realk) pod strogim nadzorom šol- skih oblasti, ki so urejale njihovo življenje, tudi ko so po končanem pouku zapustili šolske učil- nice. V strogem krščanskem duhu je bila to tudi moralna dolžnost šolskih predstojnikov, saj so bili dijaki srednjih šol zbrani z vseh vetrov in so si v kraju, kjer je stala šola, našli svoje stanovanje, hrano in družbo ter tako rekoč tudi »starše«.12 Šolski predstojniki so postali nadzorniki te mla- dine, ker bi bili otroci drugače brez pravega nad- zora. Skrbno so nadzorovali razmere, v katerih živijo njihovi dijaki. Seveda bi jih najbolj motile moralno sporne družine, pri katerih bi se nasta- nili dijaki. Zato so si pridržali pravico do svetova- nja o spremembi bivališča njihovega dijaka. Končno pa so si v primeru, če ne bi obveljal nji- hov nasvet, pridržali pravico do izključitve dijaka. Prvi poizkusi vključevanja mladih v določeno meščansko organizacijo so se začeli med obrt- niškimi vajenci leta 1896. Te so sokoli organizira- li kot sokolski naraščaj. Ker je takšno delovanje prepovedovala odredba deželne vlade, so sokoli svojo dejavnost med dijaki nekako formalno pri- krivali vse do leta 1899, ko jim je ista institucija dovolila vzgajati dijake v sokolski telovadbi po Tyrsevem sistemu. Ko se je leta 1908 spremenila politična situacija na Kranjskem, so sokoli pravi- co delovanja med dijaško mladino zopet izgubi- li- Njihovo delovanje je bilo zopet formalno v navzkrižju z zakoni, a mladi so bili pridobljeni. Leta 1913 je bilo mladine, ki je bila v sokolskem naraščaju jasno razdeljena na dijaško in obrtno, toliko, da je morala deželna vlada preklicati pre- poved vključevanja dijakov v sokolska društva.13 Izoblikovanje novega življenjskega obdobja mladosti, ki je nosilo neko mero samoiniciativ- nosti, je bilo težko. V pravilih slovenske realke iz leta 1901 se je spekter delovanja učenca realke omejil takole: •oRealčni učenci se ne smejo udeleževati pri druš- tvih, osnovanih od nerealcev niti kot udje niti kot poslušalci. (...) Ti tudi ne smejo med seboj us- tanavljati nikakih društev, torej tudi ne nositi ni društvenih ni kakih drugih znamenj. Shajati in zbirati se smejo, da bi se literarno izobraževali ali gojili družabnost, le z dovoljenjem učiteljske- ga zbora in pod njegovim nadzorstvom.«• Slovenski sokolski študent Mitja Ambrožič je izdal potovalni koledar za slovenske dijake, kar je pomenilo višek mladinskega potovalnega tu- rizma, ki se je razvijal med dijaki že od leta 1902. Popotniško oz. ferialno društvo je na svoj način reševalo vprašanje, kaj naj počne dijak med po- čitnicami. Ferialna društva so pomenila tudi pr- vo resno povezovanje tistih mladih, ki so obisko- vali srednjo šolo. Pa še to povezovanje je bilo »platonsko« in je dijakom bolj kot povezovanje omogočalo mrežo brezplačnih prenočišč in in- formacij o potovanjih. Tako so v času največjih idejno- političnih razprtij na Slovenskem obsta- jala kar tri ferialna društva: liberalno, katoliško in socialnodemokratsko. Pisec koledarja je bil za- skrbljen zaradi slabih bivalnih razmer, v katerih so živeli slovenski dijaki, ko so bili vsak dan izpo- stavljeni škodljivemu zraku, ki je po predstavah časa še vedno ostajal krivec za številne bolezni. Higieničnemu spektru se je pridružil še ideološ- ki: »Kakor se odpirajo na potovanju telesnim očem vsak hip nove perspektive, tako se tudi du- ševno obzorje potnikovo širi in širi, čimveč dežel pregleda, čimveč ljudi spozna. Primerjanje do- mačih krajev, domačih ljudi, domačih razmer s tujimi šele da trdno bazo za široko obzorni živ- ljenjski nazor. Nikdar več v življenju ne boste imeli toliko prilike, stopiti v najožje stike z ljuds- tvom najrazličnejših naših pokrajin.«1* Dijakom pa se je budila nemirna narava in mnogi so tako začutili nemirno dušo: »Poseben pomen in velik užitek leži za dijaka v potovanju v tem, daje ne- nadoma postavljen na svoje lastne noge, daje sam svoj gospod, navezan na svojo glavo in svo- jo moč, da stoji napram svetu in posameznikom Pravila idrijske realke v: Janez Kavčič, Prva slovenska realka, Idrija 1901-1926, Mestni muzej Idrija, Idrija 1987, str. 186 (v nadaljevanju: Kavčič, Prva ... , str. 185). Prim.: Drago Stepišnilc, Oris zgodovine telesne kulture na Slovenskem, LJubljana 1968. 13 14 Kavčič, Prva ..., str. 186. 15 Mitja Ambrožič, DijaSki počitniški almanah za leto 1914, Ljubljana 1914, str. 24 (v nadaljevanju: Ambrožič, Di- jaški ...). 16 Ambrožič, Dijaški..., str. 24. VSE ZA ZGODOVINO 58 ZGODOVINA ZA VSE kot samostojna osebnost, dočimje v šoli upošte- van vedno le kot delec večje mase, razreda, na zunaj zastopan le po svojih starših, gospodinji, profesorjih, odvezan od potrebe, misliti in odlo- čati sam zase, brez možnosti udejstvovati svojo osebnost in posebnosti.«16 Tako so menili mnogi, ki so kasneje postali ugledne osebnosti in zaradi svojega družbenega položaja zapustili nekaj me- moarske literature. Med njimi najdemo tudi pi- satelja Franceta Bevka. Prvi stik Slovencev s skavti Skavtsko gibanje se je po svetu razširilo po letu 1908. Prišlo je tudi v habsburško monarhijo in je v svoje vrste privabilo najmlajše srednješolce. Narodi v monarhiji so skavte na svoj način vklju- čili v obstoječe mišljenje in navade njihove druž- be. Dunajski skavti so bili za novopečenega štu- denta na Dunaju Pavla Kunaverja militaristična organizacija. Tako se mu je vsaj zdelo, ko je na prigovarjanje deželnega predsednika barona Schweiza na Dunaju ob študiju spoznaval skav- te.17 V stik s skavti so prišli študenti v Pragi, saj so skavti delovali od leta 1913 tudi na Češkem.18 V poljski Galiciji pa so bili skavti povezani z drugi- mi društvi v narodno zvezo zaradi močnega nemškega pritiska. Na Slovenskem je porajajoče se gibanje različ- no odmevalo pri različnih političnih opcijah. »Armado« 250 tisočih otrok so katoliški govorci na shodu, kjer so govorili o mladih, dajali kot pri- mer otroškega varstva v Angliji. Skavtizem je po opisovanju katoliških analitikov na katoliškem shodu 1913 reševal osamljenost mestnih otrok, ko so bili njihovi starši ves dan na delu v tovar- nah. Zato so skavtsko gibanje prišteli h karitativ- nim dejavnostim. Vse dejavnosti, povezane z otroki in z mladino, so si za končni cilj postavile boljšo prihodnost, »prihodnost, ki je v rokah mladine«. Socialnim demokratom, zbranim okoli Naših zapiskov, je gibanje služilo kot kritika moderne in liberalne meščanske družbe, ki se je odmikala naravi in gojila »pretirane« športne aktivnosti. Henrik Pajer je skavte opredelil kot novo obliko športa, ki ni težila k muskulaturi in ki se je ime- novala taborjenje. Človeka, ki se je ukvarjal s tem športom, je videl Pajer kot romantika, ki »obesi Vozel v skavtski ovratnici. vse svoje skrbi na klin, vzame vse najbolj potreb- ne stvari na voz, na vlak ali pa v čoln in odrine z vso družino v prosto naravo.«i9 Skavtizem je predstavil kot novo vzgojno metodo, ki je dopol- njevala šolsko vzgojo. Bil naj bi telesna vzgoja prihodnosti, ki bi se jo dalo povezati z drugo športno panogo turistiko20 - še posebej s turisti- ko v gore. Pajer je poudarjal tudi možnost pove- zovanja s šolo in z njeno vzgojo. , Novo športno gibanje, ki je imelo tudi peda- goške prijeme - skavtizem, je našlo svoj odmev tudi pri naprednih učiteljih, zbranih v Zvezi ju- goslovanskih učiteljskih društev.2X Ti so sicer gi- banje mimogrede omenjali in ga označevali s ce- lo množico izrazov, ki so ustrezali narodnim pre- vodom besede skavt. Ti so se začeli pri Skantih, se zaustavili pri francoskih eclairens in nemških Pfadfinderjih ter končno pristali pri Đačkih izletniških družbah (scout družbah), ki so nasta- le pod vodstvom učiteljev in šolskih oblasti v Za- grebu. Zagotovo so pri naprednih pedagoških bralcih povzročili pravo zmedo in zagotovo niso 17 Enciklopedija Slovenije, s. v. skavti. 18 Henrik Pajer, Scout, v. Naši zapiski 1913, št. 1, str. 29-31 in št. 2, str. 49-52 (v nadaljevanju:: Pajer, Scout...). 19 20 21 Pajer, Scout..., str. 49. Definicijo je najverjetneje povzel po knjigi Viktorja Bridgesa, Camping out. Pozneje so termin turistika ponekod zamenjali s termi- nom potovanje peš. Po slovarju tujk je turistika prevze- ta iz francoščine in pomeni hojo v gore. Popotnik 1913, 1914. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 59 prispevali k izoblikovanju predstave o enotnem gibanju. Učitelji so skavtsko gibanje v vihri prve vojne oprali oznake militarističen in mu pripisa- li nalogo glasnika miru. Še posebej, ker je giba- nje vzgajalo nesebične, junaške in navdušene mladeniče, v vojnem času skrbelo za učenje obrambe in je bilo hkrati pripomoček, da so se narodi spoznali med seboj.22 Čeprav so bili le bež- no omenjeni na Katoliškem shodu leta 1913 v Ljubljani,23 ko so prišli skavti skupaj z drugimi na- rodnimi društvi s Poljske, so bili zagotovo zasluž- ni za zapise o skavtih v vseh omenjenih glasilih. Meščanska družba je bila v času pred 1. svetov- no vojno naklonjena športu. Začela se je ukvar- jati z različnimi športi od turistike - planinstva do raznih mestnih kolesarskih, telovadnih, strel- skih, plavalnih in podobnih društev. Vsako orga- niziranje družbe, tudi športno, ki se je do 2. sve- tovne vojne najprej začelo med meščani in se še- le kasneje projiciralo tudi v delavsko družbeno stvarnost, je dobilo v družbi etiketo, po kateri je bilo razpoznavno. Če so najbolj znano društvo - sokole meščani poznali bodisi po elitni sokolski maškaradi ali po javni telovadbi, so orle, ki so na- stali pozneje, poznali predvsem kot katoliško obliko sokolov. Vsak si jih je predstavljal v njiho- vih uniformah in čednih kapicah. Vsak, ki je obe organizaciji bolje poznal, je vedel, da počnejo še marsikaj, a večini je bilo dovolj, da so vedeli, koli- ko peres imajo za kapico zataknjeni eni in koli- ko drugi. Turistiko, ki bi jo danes poimenovali pohod- ništvo, je človek spoznal, ko so po železnici v zaspani trg prihiteli meščani in se odločili, da bodo v duhu »sodobne higijene« pihali in puhali v brege. Železnica, ki je dosegla vse večje centre na Slovenskem, je ponujala izobražencem poto- vanje tudi potem, ko so zaključili svoje študent- sko življenje, ko je večina študentov tudi malce popotovala. »Peš hoja je za mladino zdrav in cenen šport!«24 Novo skavtsko gibanje je ustrezalo dvema v vr- sti kriterijev meščanske družbe glede vzgoje mladih in njihove športne aktivnosti. V Zagrebu 22 23 24 Ibidem. To so bili zanesenjaki iz Krakova in Lvova, ki so svoje ideje črpali v zibelki skavtstva - v Angliji. Walter Dodanius, Knjiga o vedenju v odličnih krogih, Ljubljana 1935, str. 14 (v nadaljevanju: Bodantus, Knjiga...,). so prisegali na higieno preko športa in se ukvar- jali predvsem z zapolnjevanjem prostega časa dečkov, ki so drgnili šolske klopi. Dijaške popot- ne družbe so prevzele številne elemente skavt- skega načina življenja, ki pa so jih prilagodile svojemu prvemu cilju - krepitvi zdravja šolske mladine v njenem prostem času. Gibanje, ki je gojilo zelo popularno turistiko, je dečke poime- novalo za skavte in jim nadelo klobuke ter v ro- ke dalo palice. V prostih dnevih so člani hrvaš- kih popotnih družb hodili predvsem na izlete. Povojno skavtsko gibanje na Hrvaškem je še naj- bolj ohranjalo svojo narodno - obrambno funk- cijo, saj je skavte vzgajalo predvsem k zvestobi do hrvaške domovine, medtem ko so drugi skav- ti poudarjali pripadnost jugoslovanski državi. Samostojno Hrvatsko skavtsko zvezo je vlada le- ta 1924 razpustila, a ker so se vlade hitreje spre- minjale, kot pač vse drugo, je bila hrvaška zveza leta 1925 obnovljena,25 verjetno pod okriljem Sa- veza v Beogradu.26 Seveda so Hrvati svojo narod- no pripadnost še naprej vztrajno gojili27 in se od skupne jugoslovanske organizacije odcepili, ko je bila leta 1939 ustanovljena nova upravna eno- ta, banovina Hrvaška. % '*£&•• V Beogradu so se s skavtizmom seznanili prek nemškega prevoda Baden- Powellovega Skavtiz- ma za dečke. V Savezniku, glasilu protialkohol- nega društva, so dobro leto predstavljali skavte, preden so prvič povabili srednješolce k vpisu pred poletnimi počitnicami leta 1912. Panta Alandjelovič je po zgledu Baden-Powella z enim vodom preizkusil življenje v naravi v okolici Ni- ša, medtem ko so se drugje skavti dobivali le na svojih srečanjih. Skavtske četice, ki so morale imeti odraslega voditelja, so v začetku jeseni 1912 doživele prvo izdajo skavtske revije Savez- nika - Četnika in le nekaj dni zatem je prišel po- ziv za mobilizacijo, kajti začela se je balkanska 25 Slovenski narod, 9- 8. 1925- 26 Prim.: Skavti..., str. 7. 27 Prim.: Rimljan Jovićić, Prvi koraci skauta, Hrvatski skavtski savez • Zagrebu, Zagreb 1926. VSE ZA ZGODOVINO 60 ZGODOVINA ZA VSE vojna...28 Skavtsko organizacijo so razpustili, biv- ši skavti pa so priskočili na pomoč kot prosto- voljci in so pomagali v bolnišnicah, na pošti in pri telegrafu ter v drugih javnih ustanovah. Srb- ski skavtizem je poudarjal pomen vzgoje, ki jo je utemeljil že angleški ustanovitelj, zahteval pa je tudi abstinenco od alkohola in tobaka, saj je de- loval v okrilju protialkoholnega društva. Skavtski način vzgoje so zopet uporabili pri vzgoji malih beguncev iz Bitole, ki so se znašli na področju Solunske fronte in jih je tam začelo vzgajati Društvo za zaščito otrok.29 Nekaj novih izkušenj so prinesli tudi elitni srbski emigranti, ki so voj- no preživeli v Angliji. Po vojni je bila zmeda še večja. Sokoli so se začeli kot najmočnejše šport- no gibanje z velikimi težavami povezovati v ju- goslovansko zvezo. V vrtincu mladinskih organizacij Eksistenčna negotovost, ki je obvladovala miš- ljenje ljudi v prvih povojnih letih, je botrovala tu- di mnenju, da so bile obstoječe vzgojne metode za vzgojo mladine zastarele in da je bila zato po- trebna vpeljava novih metod, ki bi bile bolj »po meri« mladostnika in ki so bile v svetu zelo po- pularne. Takoj po vojni so v prvi Jugoslaviji sprejeli tihi dogovor, da prevzame vzgojo mladine ena sama organizacija. Ta naloga je pripadla sokolom, saj je sokolstvo »sprejeto v celotnem slovanskem prostoru inje najboljše za vzgojo mladih.«?0 Do- govor se je kazal v več potezah, ki so bile dogo- vorjene od leta 1919. Tako le še formalno ločena skavtska organizacija je leta 1919 prispevala čed- no vsotico za sokolski zlet v Pragi. Pozneje sta Odbor za skavtizem in Društvo za zaščito jugo- slovanske dece predala vse svoje premoženje sokolom, vsi odborniki skavtskega društva, ki so bili tudi sokoli, pa so postali odborniki Sokola.31 Naslednje leto je tedaj bivši skavtski in trenutni sokolski starešina Miloš Popovič predstavil te- meljne točke o vzgoji mladih v sokolstvu. Ker so bili bivši skavtski voditelji še vedno navdušeni nad skavtsko metodo, so jo hoteli združiti s so- 28 Prim.: Fedor Mtkić, O četništvu - skautizmu, založil Steg skautov v Celju, Celje 1923 (v nadaljevanju: Mikič, O četništvu...). 29 Stanoje Stanojevič, Narodna enciklopedija srbsko-hr- vatsko-slovenačka, s. v. skavtizam. 3° Panta Alandjelovič, Sokolstvo in skavtizem, v: Sokolski koledar 1920, str. 70 (v nadaljevanju: Alandjelovič, So- kolstvo ...). 31 Sokolski glasnik, 1919, št. 11/12, str. 498. kolsko metodo. Skavtsko metodo naj bi se vpe- ljalo v sokolstvo za vzgojo mladih do 18. leta, in sicer tako, da bi sokolski tehnični odbor skupaj s skavtsko organizacijo izvedel natančen načrt vzgoje. V izoblikovanje sokolske ideologije so se tako »vmešali« Srbi, ki so videli sokolsko vzgojo na drugačen način kot Slovenci, kar bi lahko hi- tro zanetilo spore med enimi in drugimi. Za uvajanje skavtizma med sokole sta bila po- sebej zavzeta bivša skavta Popovič in Alandjelo- vič, ki sta si prizadevala, da bi sokoli začeli tako vzgajati svoj naraščaj. S svojimi idejami sta leta 1920 uspela, a zmagovalne lovorike so hitro ove- nele. Skavtski zakoni, obljuba in delo v »majhnih četicah« pod vodstvom starejših se je med srb- skimi sokoli obdržalo le malo časa. Leta 1922 so sokoli na skupščini zavrnili vključevanje skavt- skega načina vzgoje v vzgojo naraščaja. Sokolski ideologiji o majhnem in ogroženem narodu se je skavtstvo zdelo tuj način vzgoje mladih (sami so delali po ideologiji »brata« - Čeha Tyrša). De- legati so na glavni skupščini ugotovili, da večino elementov skavtske vzgoje že vsebuje sokolska vzgoja. Zavrnili so le zasledovanje, ki naj ne bi imelo vzgojnega učinka. Resolucija, sprejeta na letni skupščini sokolov, je dokončno potrdila ti- sto, kar je bilo znano že dobro leto: da združeva- nje sokolov s skavtsko metodo ni več mogoče. Zato so v Beogradu že leta 1921 ustanovili Savez izvidnika i planinki. Starešina glavnega stana ju- goslovanskih skavtov M. Popovič se je nato ude- ležil skavtske konference v Parizu in praznoval skupaj s češkimi skavti njihovo desetletnico, ki je botrovala tudi ustanovitvi Zveze slovanskih skavtov pod taktirko češkega skavtskega stareši- ne.32 Sokolstvo se je v skladu z ideologijo, ki je stre- mela po popolnem telesu grškega atleta, zaveda- lo, da se mora njihovo delo začeti v času, ko otro- ci prihajajo v puberteto. Sokolski naraščaj je ta- ko združil mlade, stare od 14 do 18 let, ki še niso mogli imeti polnopravnega članstva v organiza- ciji. Sokoli so jih v svoje vrste privabljali z vežba- mi in s predavanji: »Vse vežbe in prireditve za naraščaj naj bodo v soglasju z demokraško idejo Sokolstva. Za ves naraščaj so vežbe skupne, naj le-tapripada tem ali onim slojem, tem ali onem poklicem.«00 Sokoli so se začeli spraševati tudi o otrocih v »ljudskošolski« dobi. Ta starostna sku- pina ni takoj postala neposreden predmet njiho- 32 Nova doba, 19- 9- 1922. 33 Jugoslovanski sokolski koledar 1921, str. 49- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 61 Dečki li Buluwaya. Deíkl v kolonijah polagajo največjo vainojt sa «trtljanje; s tem korittljo domovini, nogomet In krlcket pa »ta le ta labavo. vega zanimanja, saj so »sokolski podmladek« v svoje vrste sprejemali le kot goste, če je šola za- nemarjala vprašanje telesne vzgoje. Ponujali so jim telovadbo v telovadnicah, jih vodili v »svo- bodno prirodo«,34 a hkrati niso pozabili na »ne- prestano zanimanje razvijajočega se, uka želj- nega otroškega duha, da ta ne zaostane na ško- do sirovi telesni sili.«i$ Šolska vzgoja pa po letu 1929 ni bila več predmet skrbi, saj je sokolska te- lovadba postala obvezni del šolskega pouka. »Dokler imamo organizacijo, priporočamo vsem, ki žele mladini zdravja, naj jim skušajo dati prilike, da živijo v prirodi: turistika, skavts- tvo, sokolstvo, vse troje stoji danes v službi zdra- ve vzgoje mladine.«*6 Ko je bil za sokole pomem- ben naraščaj med 14. in 18. letom, je med skavte najraje prišel izvidnik, deček, ki je dopolnil 11. leto in ki se je s ponosom začel imenovati sred- nješolec. Ko so po Tyrsevi ideologiji športa, ki je vzgojen,37 menili, da je sokolska mladež še v ob- dobju, ko se mora razvijati njen značaj, so z vzgo- jo s pomočjo športa skavti vzgajali že volčiče.38 Ko so sokoli mladostniku ponujali telesne vaje, predavanja in »dijaško počitniško potovanje*59, 34 35 36 37 •• 39 V 20-Hh letih seje v sokolski metodologiji uveljavil prin- cip telesne vzgoje, ki je poudarjal, da so za mladega člo- veka najboljša sredstva za enakomerni razvoj športi v prosti naravi (npr.: kopanje, veslanje, drsanje, smuča- nje, turistika, gozdne igre, izleti, pešpotovanja...). Jugo- slovanski sokolski koledar, 1921. Ibidem, str. 48. Nova doba, 19. 9. 1922. »Sokoli so vzgojna organizacija, ki hoče dvigniti ves na- rod na viäjo stopnjo plemenitosti, odpornosti, fizične in moralne sile.» Miroslav Ambrožič, Poklic sokola v da- našnjih dneh, Jugoslovanski sokolski koledar 1921, str. 39-55. Jugoslovanski sokolski koledar 1920 in Vodja 1940, št. 3- Jugoslovanski sokolski koledar 1921, str. 49. so skavti ponujali še pesmi, druženje in razne ročne spretnosti, ki so bile skladne s strogo držo skavtske časti, opredeljene s skavtskimi zakoni. Vse naštete vrline se je skavt naučil v majhnih skupinah, poimenovanih vodi, ki jih je vodil naj- starejši sovrstnik in katerega delovanje je prina- šalo uspeh le, če so skavti med seboj sodelovali. Ker so bili sokoli starejša organizacija, si je mo- ralo mlajše skavtsko gibanje urediti svoj odnos do sokolov. »Razlika leži samo v tem, da gredo četniki več v polja in v prirodo, medtem ko sokol vežba često v zaprtih, a često celo nehigijenskih prostorih,«*0 je o prijateljskem odnosu do soko- lov menil Popovič. Vzgojni elementi, ki jih je uveljavljalo skavtsko gibanje, so naleteli na ugoden sprejem pri osta- lih mladinskih organizacijah. Vsi so se strinjali, da mestna mladina potrebuje počitniške koloni- je in svež zrak. Sokoli so prikimavali z glavo, ko se je govorilo o vzgojnemu pomenu dela in se strinjali z zgle- dom starejših. Način, da so ločili mlade sokole od "kvarnih vplivov" mesta, so konec 30-ih let postale gozdne šole z vsakodnevnimi predava- nji in telovadbo,41 četudi so še skoraj dvajset let prej govorili o tem, kako je bilo že od nekdaj v njihovi vzgoji delo na prostem, pri čemer so ver- jetno mislili na svoje poletne nedeljske izlete v naravo. Dlje kot do predavanj in narave pa sokoli v svoji vzgoji mladih niso nikoli prišli. Svojo me- todologijo dela so na koncu resolucije o skavtih strnili takole: »Smopristopni za vsak napredek, toda delamo s postopnim razvojem, nikdar ne nasilno in prevratno.«*2 Na Slovenskem so iz tradicije skavtov in v na- vezavi na novo ideologijo nastali gozdovniki. V skrbi za isto starostno skupino in s podobnimi metodološkimi pripomočki so gojili romantiko. Gozdovniki so pod vplivom Hinka Pajerja spre- jeli osnovno gozdovniško ideologijo Američana Setona. Hinko Pajer in Črtomir Zoreč, ki sta po- stala vodilna gozdovniška voditelja, sta svoje iz- kušnje do leta 1925 pridobivala pri skavtih. Goz- dovniki niso bili nikoli tako priljubljeni kot skav- ti, saj se niso hoteli tako družbeno angažirati. V letu 1925, ko so gozdovniki začeli s svojim de- lom in organizirali svoj prvi tabor, je med goz- 40 Jugoslovanski sokolski koledar 1922 in Mikič, O četniš- tvu..., str. 25- 41 Sokolska mladina, 1940, št. 4. 42 Sokolski glasnik, 1922, št. 12, str. 422. VSE ZA ZGODOVINO 62 ZGODOVINA ZA VSE dovniki, še preden so se ti decembra formalno združili v Združenje tabornikov Slovenije, in skavtsko župo potekal pravi spor, v katerem so se eni počutili ogrožene, drugi pa so hoteli pri- tegniti nove člane. Spor je potekal med skavtski- mi voditelji in bivšimi skavtskimi voditelji, ki so ustanovili novo gozdovniško organizacijo. Pou- darjanje lastne kvalitete je bilo v letu 1925 zelo pomembno: »Da imajo slovenski skavti dobre vodnike, je znano dejstvo in vsled tega tudi or- ganizacija slovenskih skavtov najboljša skavt- ska organizacija v naši državi. To je priznano dejstvo v samem Beogradu, kar je našim vrlim skavtom vsekakor v posebno čast in ponos.«4i Skavti so pred skavtskim taborom vabili na vpis k skavtom, starše skavtov so prepričevali z vabilom na predavanja Pavla Kunaverja, nefor- malno združenje slovenskih tabornikov pa je v časopisu propagiralo knjigo Taborniški red Čr- tomira Zorca, ki je izšla po prvem uradnem tabo- ru gozdovnikov ob Kamniški Bistrici. Spor je Slovenski narod končal z mnenjem: »Vspor med skavti in gozdovniki še se načeloma nočemo vmešavati, zato tudi ne priobčimo dopisa, ki nam je bil poslan v tej stvari. Sploh pa nam je nepojmljivo, zakaj moramo pri nas imeti skavte in tabornike. Ali ne bi zadostovalo, da bi imeli ali samo skavte ali samo tabornike, •44 Slovensko javnost so filozofsko prepričevali, da je glavni element, »s katero stoji in pade vsa ideja«4$ obeh novodobnih gibanj (scouting in woodcraft), ta- borjenje. Ta vzgojna metoda se je razdelila na dve gibanji, od katerih je skavtizem sicer bolj po- pularna, a poslabšana in militarizirana oblika gozdovništva.46 Zato so se pojmljivo poimenova- li taborniki. Kljub temu da jih je javnost vedno pojmovala kot vrsto skavtov, pa so jih v začetku zamenjevali tudi z udarniki (Združenjem delav- skih rediteljev). To pa ne zaradi prejšnje stran- karske pripadnosti prvega gozdovniškega vodi- telja Vladimira Kravosa, ampak zaradi tega, ker so ti »neupravičeno« nosili isti kroj. Nastanek po- dobne organizacije je spodbudil intenzivnejšo propagando obeh društev. Naraščanje članstva pri gozdovnikih ni tako hitro raslo kot pri skav- tih, verjetno tudi zato, ker je bila sicer lepa orga- nizacija po mnenju P. Kunaverja za mladino pre- težka.47 Čeprav je bilo gozdovniško gibanje manj šte- vilčno in so gozdovniki vsaj v prvih treh letih or- ganizirali skupno taborjenje, je bilo na prvi letni skupščini prisotnih že pet rodov: ljubljanski, ma- riborski, pragerski, ptujski in hoški, ki pa je mo- ral kasneje prenehati z delovanjem. Najbolj rev- ni taborniki so na račun darovalcev taborili kar zastonj. 48 43 Slovenski narod, 12. 7. 1925. 44 Slovenski narod, 29. 12. 1925. 45 Slovenski narod, 9. 8. 1925. 4(i Ibidem. 47 Slovenski narod, 28. 2. 1926. Poleg sokolske mladine in sokolskega narašča- ja ter gozdovnikov in skavtov so v prvi Jugoslavi- ji nastale številne druge mladinske organizacije. S svojim delom so orientirani na ves jugoslovan- ski prostor nadaljevali mladi, združeni v Ferijal- nem savezu. Na vsaki osnovni šoli so pod vpli- vom državne politike ustanovili Jadransko stra- žo, ki se je borila za ponovno pridobitev Jadran- skega primorja. V skrbi za boljše člane človeške družbe so po šolah delovali podmladki Rdečega križa. Vse bolj in bolj se je po Jugoslaviji širilo navdu- šenje nad raznovrstnimi športnimi aktivnostmi. Športne aktivnosti so bile moda časa in v to mo- do niso spadali samo nogometaši ali kolesarji, ampak so športniki postali tudi skavti in celo ti- sti, ki so gojili tujski promet (popotniki). Popula- rizaciji športne kulture je bil namenjen tudi ljub- ljanski velesejem. Leta 1925 so celo po konča- nem velesejmu preuredili športni oddelek in ga ponovno odprli in se - »da bi omogočili obisk vsem slojem«49 - celo odpovedali vstopnini. Po- sebno atraktivni na tem sejmu so bili skavti, ki so razstavili svoje šotore in slike z letnih taborjenj. »Organizacije za gojenje telesne kulture so za nas skoraj življenjskega pomena,« je trdil še Raj- ko Nahtigal konec tridesetih let, ko je vabil mla- de med »skavte, v počitniško zvezo, v Jadransko stražo, v Rdeči križ, v Trezveno mladež, med So- kole in v fantovske odseke.«?0 Za delovanje mladinskih organizacij na Slo- venskem je bilo prelomno leto 1929. Čeprav so imela mladinska gibanja tam, kjer so se dotakni- la mladine, malo skupnega z aktualno politično situacijo, pa je bila na ravni, ki je bila od njih mal- ce oddaljena, politika precej pomembna. Po za- konu, da ne sme obstajati nobeno društvo na politični, verski ali plemenski osnovi, so bili uki- njeni Orli, ker se niso hoteli združiti v Jugoslo- vansko orlovsko zvezo. Sokoli so postali režim- 48 Slovenski narod, 11. 12. 1926. 49 Slovenski narod, 20. 9. 1925. 50 Slovenska mladina, 1938, str. 68. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 63 ska organizacija, njihova telovadba je bila vpelja- na v šolski pouk. Klobuki navdušijo Celje in Ljubljano Prva svetovna vojna je pustila globoke rane v mentaliteti in navadah ljudi. Velika vojna, la grande guerra je bila večkrat grešni kozel in tisti vzvod, ki je iz ljudi proizvedel »divjake«. Vojna je pustila sled tudi v tistih ljudeh, ki so morali pove- zati svoje premoženje v culo in jo naložiti na voz ter v tujih krajih odkrivati dobrosrčnost drugih ljudi. Med meščani in kmeti, ki so si naenkrat de- lili isti prostor pod soncem, je vojna vzbudila ob- čutek izgube tradicionalnih vrednot. Dva različ- na svetova, od katerih si je premožnejši vedno prizadeval ostro postavljati meje proti premo- ženjsko šibkejšemu, sta se morala privaditi na skupno eksistenco: na bojnem polju ali v »pre- bujenem« slovenskem mestu. Takšen nenaden in radikalen poseg v nenapisane družbene vezi je pri pripadnikih vseh slojev, vseh srenj oz. mi- ljejev povzročil občutek razpadanja in celo izgu- be tradicionalnih vrednot. Iz načina, kako kdo nost klobuk, se da spoznati značaj moža. Po vojni so zato še večjo skrb posvetili otro- kom, pri katerih bi lahko vzpodbudili povratek vrednot. »Mladina je sebična in zahteva pravi- co, da se sme izživljati, da si s komolci brezobzir- no utira pot skozi življenje,«5I trdi katoliško na- ravnan pisec Franc Terseglav. »Ne moremo utaji- ti, daje vojni in povojni čas mladini zelo škodo- val. Avtoriteta je izginila in zavladalo je brez- vladje./.../ Vedenje mladih fantov iz nižjih slojev dela vsem, ki jim je blagor in bodočnost naroda pri srcu, skrbi. Tudi mladi moški iz najboljše družbe so prepogosto povod za obsodbe.«?2 Zagotovo je svoje k sprejetju skavtskega giba- nja na Slovenskem prispevala tudi romantika, ki so jo gojili nekateri slovenski izobraženci. Zago- tovo je romantika botrovala tudi nastanku goz- dovnikov, ki jih je politična opozicija prinesla tu- di v slovenski prostor.53 Skavtsko gibanje je zato poželo odobravanje vseh tistih, ki so se čutili obremenjeni s tradicijo, ki jo je zapustila 1. svetovna vojna. Ljubljanski di- jaki so se nad skavti navdušili leta 1922 in zago- tovo je poleg tabora tuzelskih in poljskih skav- tov na vsesokolskem zletu k temu odločilno pri- pomogla turneja poljskih »hartzerjev«, ki so to poletje potovali po Jugoslaviji.54 Starši, ki so nad skavti navdušenim dijakom pomagali, so mlade hitro obrzdali s tem, da so zahtevali, da imajo polnoletne vodnike.55 Te so našli med »gospodi« in »damami«: uradniki, inženirji in profesorji.56 To je takoj poudaril tudi starešina glavnega sta- nu v Beogradu, voditelj jugoslovanskih skavtov torej, Miloš Popovič. V Ljubljani in Celju je tako kot nekoč že v Beogradu staršem in dijakom je- seni 1922 predstavil skavta: govoril je o njego- vem ustanovitelju, o njegovih dolžnostih in že- leznih skavtskih zakonih ter o njegovih načelih in ciljih.57 Porajajoči se ljubljanski skavti so od srbskih skavtov pozneje dobili tudi materialno pomoč. Čeprav si je Ljubljana zaradi dejstva, da je iz ljubljanskih vrst izšel tudi vodja mariborskih skavtov in zaradi številčne premoči ljubljanske- ga stega, prilaščala status ustanoviteljice sloven- skega skavtstva, so se čisto po skavtski metodi organizirali prvi skavti že julija 1922 v Celju. To prvenstvo jim je Dravska skavtska župa ves čas tudi priznavala.58 Prvi, ki je zbiral skavte, je bil ruski emigrant, ki je čare skavtizma odkrival pri Američanih, pri tistih torej, ki so pozneje prejeli zlato medaljo na Jamboreeju leta 1924. Vladimir Okulič je v Celju zbral prijatelje skavtstva in na- stal je steg, ki je štel okoli 30 članov in ni bil naj- 51 Dodanius, Knjiga ..., str. 75. 52 Franc Terseglav, Knjiga o lepem vedenju, 1932, str. 72. 53 Njihov namen je bil nuditi mladini kot odraslim zdravo romantiko. Arhiv Republike Slovenije (dalje ARS), Društvena pravila. 54 Slovenski narod, 30. 8. 1923- 55 Skavti.... str. 9. 56 Slovenski narod, 2. 8. 1923. 57 Slovenski narod, 5. 8. 1923 in Nova doba, 19 9. 1922. $8 Prim.. Mikić, O četništvu ... VSE ZA ZGODOVINO 64 ZGODOVINA ZA VSE večji v Sloveniji, je pa organiziral desetdnevni ta- bor slovenskih skavtov v Savinjski dolini, ki se je začel 19. julija 1923- V istem mestu se je po »urad- ni dolžnosti« znašel tudi Fedor Mikić, ki je pod mecenstvom protialkoholnega društva izdal skavtski priročnik Srba Miloša Popoviča. Tega je že prej izdajal v celjskem časopisu Nova doba. S to knjižico je poudaril vzgojni element skavtske- ga gibanja. Meščanska družba pa je skavte umestila med športna društva. Taborjenje z minimalnimi živ- ljenjskimi potrebščinami je postalo nova šport- na panoga, ki so jo najprej utemeljili skavti.59 Jeseni 1922 so se zbrali tudi skavtski navdu- šenci v Ljubljani. Čeprav je ob novem letu 1923 postal stegovodja sedaj že dveh ljubljanskih čet in enega kola šele sedmošolec Metod Brezigar, je društvo kot starešina pred javnostjo predstav- ljal Franc Zelenik. Skavtsko idejo so ljubljanski skavti vzeli zares. Za prvega načelnika je hitro ra- stoče gibanje razglasilo Henrika Pajerja, njegov podnačelnik Poljak Waldemar Haszlakiewicz pa je bil edini, ki je že imel skavtske izkušnje. Poleg njega sta bila v ljubljanskem stegu še dva češka skavta in tako je 150 dečkov lahko že v prvem skavtskem letu postavljalo šotore in ognjišča ter gradilo mostove iz vrvi. Čutili so se že tako pri- pravljene, da so se pred stegovim taborom, ver- jetno skupaj s skavti iz drugih krajev, udeležili prvega zleta jugoslovanskih skavtov, ki se je za- čel na Vidov dan leta 1923-60 Da so se ljubljanski skavti držali skavtske ideje, niso poskrbeli samo srbski, ampak tudi poljski skavti. Na vabilo Ljub- ljančanov se je odzval poljski skavtski inštruktor Kazimir Kinder, ki je postal taborovodja 46-im skavtom in planinkam, ki so postavili tabor v Kamniški Bistrici čisto blizu priljubljene izletniš- ke poti. Čeprav so deklice v taboru opravljale »lažja dela«,61 to pomeni, da so kuhale, šivale, pra- le in opravljale sanitetno službo, pa so lahko, ker je bilo dečkov precej, počele tudi bolj skavtske stvari. Fižol, ki so ga jedli na taboru, je bil za fan- te in dekleta enak, prav tako šotori, ki jim jih je poklonil polkovnik Bleiweis in skupaj so nabrali smrečje, na katerem so spali. Kako okusno je lahko kosilo na taboru, verjet- no leta 1923 ni okusil drugi največji slovenski steg, trboveljski steg, ki je skavtstvo spoznaval pod taktirko Čeha R. Klime. Pol manjši steg je v Mariboru v letu 1923 vodil bivši ljubljanski skavt Vales. Slovenski skavtizem je zrasel iz različnih na- rodnih tradicij čeških in poljskih skavtov, zazna- movali sta ga srbska tradicija, ki je hotela vzgajati in odpravljati alkoholizem, in pa tudi zagrebška pedagogika, ki je težišče razvoja svojih dijakov pripisala intelektualnemu razvoju. Končno je slovenski skavtizem tik pred II. svetovno vojno na lastne temelje postavila Dravska skavtska žu- pa 62 Gibanje se zresni Kako se je skavtsko gibanje organiziralo v organizacijo Trdoživ društveni zakon, le malo drugačen kot v avstrijski monarhiji, ni dovoljeval, da bi se otro- ci ali mladoletni mladeniči včlanili v kakršnokoli društvo. Prav neprimerna zakonodaja je odločil- no pripomogla k temu, da se skavti na sloven- skem ozemlju pred 1. svetovno vojno niso uve- ljavili, pa čeprav so se politiki in stroka zavedali, da bi bjle mladinske organizacije v takšni druž- beni situaciji nujne. V Jugoslaviji so zakon o društvih omilili z dolo- čilom, da smejo otroci pristopiti v društvo šele, ko pristopno izjavo podpiše oče oz. skrbnik. Te- ga načela so se skavti držali, starejša sokolska or- ganizacija pa vse do svojega konca ni priznala podmladka kot polnopravnega članstva!^ Skavtska organizacija je zaradi svojega nazora upoštevala pravila, ki jih je postavila državna ob- last z zakoni, ki so urejali njen odnos do društev. Hkrati je ta ista avtoriteta s potrditvijo internih pravil - statuta priznala, da je ravnanje društva v skladu z državnimi interesi. Prav isto se nam zr- cali iz pripovedovanj o začetkih skavtov v Ljub- ljani: »Vojska jim je podarila tudi deset vojaških šotorov. Vojaško poveljstvo je zahtevalo samo to, da za skavte pred javnostjo in oblastjo odgovar- ja starejša oseba. «64 Ker je bilo osnovno vodilo skavtov njihova po- vezanost v veliko skavtsko družino, so 10. 9- 59 ARS, Društvena pravila. 60 Slovenski narod, 5- 8. 1923, 30. 8. 1923, 11. 9. 1923 in Skavti..., str. 4-6. 61 Slovenski narod, 22. 8. 1923- 62 Prim.: Vodja, uradno glasilo načelstva dravske skavtske ¿upe, št. 1-14. 63 Jugoslovanski sokolski koledar 1921. Skavti..., str. 5- 64 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 65 192•65 sklicali prvo skupščino, na kateri so usta- novili skavtsko župo v Sloveniji, poimenovano Udruženje skavtov in planink (skautk) s sede- žem v Ljubljani. V odbor, ki so ga izvolili prvič, je bil za starešino izvoljen profesor Pavel Kunaver. Na skupščini so skavti in starši sprejeli prvi sta- tut slovenskih skavtov. Skavtska župa je pod svo- jim okriljem združevala krajevne enote - stege. Pod nadzor skavtske župe pa ni bilo tako lahko pritegniti vseh slovenskih skavtskih skupin. Ver- jetno se skavtski skupini v Mariboru in Trbov- ljah66 nista takoj priključili župi. Nanju in na nju- nih 86 članov je statistika67 slovenskih skavtov za leto 1940 pozabila, saj naj bi mariborski Kaji na- stali šele leta 1924, trboveljskih pa sploh ni ome- nila. Ker je bila večina skavtov izvidnikov, so se naj- prej združili v vod. Pet vodov, to je približno 40 skavtov, se je združilo v četo, ki je imela četovod- jo. Večino leta so vodi delovali samostojno po svojem programu, ki so ga izvajali po navodilih četovodje. Tudi stegovodja je moral biti aktiven skavt, saj se je skupaj s skavti udeleževal aktivno- sti cele čete. Starešina stega pa je bila tista oseba, ki so ga skavti v stegu izbrali zaradi njegove jav- ne prepoznavnosti v kraju. Čeprav številke ne povedo vedno vsega, je bilo v sicer že precej raz- burkanem letu 1940 v slovenskih stegih pov- prečno 25 sestankov enega voda in 9 sestankov čete. Ker so v župnem vodstvu priporočali, da naj bi skavti izkoristili vsak praznik za izlete čete, vemo, da so skavtske enote v letu 1940 povpreč- no organizirale 6 izletov čete in 6 sestankov ste- ga.6" Praviloma so imele čete več sestankov vo- dov kot izletov čete; tako je narekovala skavtska metoda, vendar pa to ni veljalo v vseh slovenskih stegih. Ženski del skavtske organizacije se je poime- noval po gorski roži planinki. Planinke so bile praviloma članice moškega stega skavtov v kraju in so bile združene v kolu; edini ženski steg v Sloveniji je bil steg kraljice Alenčice v Ljubljani. Kolo je bila enota, ki je bila organizirana enako kot četa. Vse ženske enote so kot nadzorni organ priznavale slovensko skavtsko župo. Kot mladinska organizacija so bili skavti odvi- sni od volje staršev, ki so imeli s pomočjo skupš- čine stega in upravljanja v nadzornem odboru poleg lokalne oblasti možnost, da so nadzorova- li delovanje skavtov. Starši so lahko s skavtskimi voditelji debatirali o aktualnih vprašanjih vzgo- je- Slovensko Udruženje skavtov in planink se je takoj včlanilo v Savez skavtov in planink in se udeležilo njegovih letnih skupščin. Po letu 1929 se je skavtska organizacija preimenovala v Savez skauta Jugoslavije. Ta je vsako leto na zvezni skupščini, katere začetki segajo v leto 1923, izvo- lil glavni svet, ki je predstavljal glavni nadzorni in svetovalni organ. Ta organ je leta 1928 sprejel pod svoj nadzor že 80 stegov. Glavni svet pa je bil tisti izvršilni in tehnični organ, na katerega je leta 1925 časnikar Slovenskega naroda naslovil vprašanje o številu skavtov v Jugoslaviji, ker so se mu tovrstni podatki zdeli zanimivi. Savez skauta Jugoslavije je bil član mednarodne skavt- ske pisarne, ki je vestno beležila število skavtov po svetu in številke sporočala časopisju.69 Dele- gat mednarodne pisarne John Wilson je leta 1940 prvič prišel na obisk in kontrolo k jugoslo- vanski skavtski organizaciji.70 Savez ni bil samo član mednarodne skavtske pisarne, ampak se je tudi povezal s slovanskimi skavti, ki so se prvič zbrali leta 1923 v Pragi ob praznovanju desetlet- nice češke skavtske organizacije. Članstvo v mednarodnih organizacijah ni pri- našalo samo dolžnosti, ampak tudi prijetna dru- ženja. Potovanj so se razveselili predvsem bolj premožni ljubljanski skavti, ki so se jih tudi zelo aktivno udeleževali. Med 17 skavti,71 ki so odšli na tabor slovanskih skavtov leta 1931 v Prago, je bil tudi Pavel Kunaver in prav zaradi njega so ljubljanski skavti dobro poznali mednarodne tabore, saj jim je o njih razlagal ob tabornih og- njih. Gorski macesen ali po meščansko Bojan Tavčar je svoje doživljaje zjamboreeja (tabora v organizaciji mednarodne pisarne) na Madžar- skem strnil takole: »Vsi smo prišli po isto, vsi smo prišli sodelovati in gledati to veličastno revijo dobre mladine iz vsega sveta. Tu je bila dobra mladina, ki se zaveda svoje naloge. Pravilna ureditev razmer in sploh vsega sveta je pereče vprašanje.«11 Slovenske skavte sojamboreeji pri- tegnili, saj so se udeležili tudi zadnjega pred voj- no leta 1937 na Nizozemskem. Tja je zopet odšel tudi Pavel Kunaver in domov prinesel poleg le- 65 67 Slovenski narod, 8. 9- 1923. Slovenski narod, 29. 7. 1923- Vodja 1940, SI 11/12. r'H Ibidem 69 Prim.: Slovenski narod, 14. 1. 1925- 70 Vodja 1939/40, št. 11/12. 71 Ilustrirani Slovenec, 1931, str. 299. 72 Tavčar, Na Madžarskem, v: Razori, 1933/34, str. 43- VSE ZA ZGODOVINO 66 ZGODOVINA ZA VSE pih vtisov in mnogih stvari, ki jih je zamenjal s tujimi skavti, tudi misel skavtskega ustanovitelja, ki so jo na Slovenskem odtlej neprestano ponav- ljali. Po vseh mednarodnih taborih je bilo jasno, da je bilo med skavti mnogo dečkov iz najodlič- nejših družin. Za te pa je bilo jasno, kar je pouda- ril ustanovitelj skavtov: »Skavti bodo nekoč tisti, ki bodo odločali o usodi narodov in bodo odgo- vorni za mirali vojno na zemlji.« Na medvojnih jamboreejih, ki so zbrali tudi do 28.000 skavtov, so propagirali idejo, češ da so skavti postali mla- dinsko društvo narodov.73 Stegi so morali slovenski župi pošiljati poročila o svojem delu. Tako so lahko tisti, ki so postavljali načela vzgoje, sledili, kako je ta vzgoja potekala. Temu delu je bil v skavtski župi namenjen stro- kovni odbor, ki so ga izvolili vsako leto. Ker je bila vsakemu skavtu pomembna njegova skavtska čast, je čisto razumljivo, zakaj so morali biti vsi ta- bori prijavljeni na sedež župe v Ljubljani in zakaj se je moralo upravi poročati o uspehih taborjenj, stegovih javnih prireditev in drugih aktivnosti. Skavtske pisarne pa niso od članov samo zahteva- le gore papirja, ampak so skavtom ponujale tisto, kar je njihovo organizacijo delalo privlačno. Žup- ni tabori so štirikrat zbrali slovenske skavte v Ga- meljnah, v Vižmarjah, v Bistrici pri Mariboru in v Mednem. Zvezni tabori v organizaciji jugoslovan- ske organizacije so zagotovo najprej koristili pra- vilnemu razumevanju skavtske ideje, kar so lahko potrdili tudi slovenski skavti, ko so se leta 1924 udeležili prvega takega tabora.74 Društvo je bilo takoj potegnjeno v kolesje poli- tičnih sprememb, ki jim je moralo slediti, če je hotelo obstati in se boriti za lastne ideale. Spre- memb je bilo veliko in pravila, ki jih je bilo po- trebno spoštovati, so prihajala z različnih podro- čij. Šolska zakonodaja in uredbe so delovanju mladinskih društev dala svoj pečat in jih marsik- daj pošteno zavozlala. Skavti bi takemu slabemu vozlu hitro pridali ime »babica«. Prvi vozel, ki ga je zvezala država, je predstav- ljal leta 1925 izdan zakon o meščanskih šolah, ki je v svojem 28. paragrafu dijakom sicer dovolje- val društva zaradi »umstvenega, moralnega, este- tičnega in telesnega izpopolnjevanja«.. Člen so leta 1931 popravili s oktroiranim pridatkom »to- da nikoli na plemenski ali verski podstavi«1''. Po 7-? Kunaver, Jamboree, v: Razori, 1937/38, str. 53. 74 Prim.: Skavti..., str. 8. 75 Zakon o meščanskih šolah, Tiskovna zadruga, Ljublja- na 1932. kraljevi diktaturi in zakonodaji, ki jo je spremlja- la od leta 1931, so stvari postale bolj zapletene. Delovanje društev je bilo pod stalnim nadzorom šolske uprave. Zakon je porušil tudi družbeno lestvico društev, saj se je poimensko dovolilo bi- ti podmladek Rdečega križa, Sokola kraljevine Jugoslavije in Ferijalnega saveza. Skavti tako ni- so dobivali proračunskega denarja, a to še zda- leč ni bilo tako neprijetno kot skaljeni in zaostre- ni odnosi med skavtskim vodstvom in šolo v ne- katerih slovenskih krajih. Vodstvo Dravske skavt- ske župe je ta problem še posebej motil in zato je pripravilo osnutek dogovora s prosvetnim mi- nistrom. Vendar pogajanja z državo niso uspela, ker so skavti menili, da: »Ne moremo dopustiti, da bi našo organizacijo upravljali nekvalificira- ni skavti, čeprav se ne branimo kontrole in čisto razumemo upravičene zahteve državnih obla- sti.«16 Stegi so samostojno potrjevali svoj statut pri odgovornih oblastvih. Čeprav so na zvezni skupščini v Banja Luki leta 1932 sprejeli enoten pravilnik za lokalne skavtske enote - stege, torej tudi enotno besedilo statuta, so si stegi še pose- bej po letu 1937 privoščili bolj svoboden obra- zec statuta. Precej svobode pri nastajanju statu- tov je bilo že pred letom 1930, ko so si stegi za svoj uradni jezik lahko privoščili slovenski jezik, in to v času, ko je bil uradni jezik srbsko-hrvat- sko-slovenski. Z Dravsko skavtsko župo je stege vezala dolžnost plačevanja članarine. Krovna organizacija skavtov na Slovenskem poimenovana Udruženje in pozneje znana kot Skavtska župa je skrbela tudi za usposobljenost skavtskih vodij. Ker so skavti na lokalni ravni de- lovali samostojno, jih je bilo potrebno izobraže- vati. Izobraževanje je potekalo prek tečajev, ti pa so imeli več nivojev. V prvih desetih letih delova- nja se je slovensko skavtsko vodstvo potrudilo in izdalo priročnik za III. red, kjer je pisalo o vsem, kar je moral novi skavt vedeti in osvojiti, preden je obljubil pred bogom in domovino ter dobil skavtsko rutko. Ideje za sestanke so prinašali skavtski listi, ki so se razbohotili v 30-tih letih. Ze- lo veliko so slovenski izvidniki dali na veščine, ki so jih propagirali v vseh velikih slovenskih ste- gih in katerim je bil posvečen velik del 1932. leta prevedene Powellove knjige Skavt. Problemi so začeli nastajati, ko je začelo pri- manjkovati voditeljev za mlade. Ker je bilo veliko 76 Skavtska pota, 1939, št. 1. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVEYA ZA VSE 67 voditeljev bodisi študentov bodisi uradnikov ali učiteljev, so ti zelo hitro zamenjali svoj kraj biva- lišča. Prostovoljno ali pod prisilo so zapustili kra- je in skavtske enote, ki jih je včasih doletel tudi neslaven konec: »Vsi člani kluba so dobili zapo- slitev - tudi izven Maribora - med letom pa so bili tudi večkrat poklicani na orožne vaje.« Po- dobno se je dogajalo tudi v Rimskih Toplicah: »Načelnik, kije do sedaj vestno vodil steg, je bil vpoklican k vojakom, nato pa je bil službeno premeščen. Ostali odborniki so med tem časom najbrže samo obujali spomine na 'lepe čase', ker ni med načelnikovo odsotnostjo steg pokazal nobene delavnosti.«11 »Štirinajstletni so naši vodniki, osemnajstletni naši če t o vodje in stegovodja stega, ki šteje včasih tudi sto članov, je često dopolnil komaj dvajseto leto. Res je, skavtizem je pokret mladine, sama ga vodi, sama rešuje svoje težave, sama mu gra- di trdno podlago, na kateri se bo mogel lepo raz- vijati,« pravi skavtski voditelj, ko predstavlja mnenje družbe, da je skavtstvo samo za tiste, ki so še premladi, da bi se včlanili v druga društva. Dejstvo je bilo, da je večina mladih med skavti ostajala v času izvidništva od 11. do 17. leta. Mo- goče je bil kdo pred tem še volčič, kar je lahko postal pri 8 letih. Volčiče so imeli v ljubljanskem stegu vsaj od leta 1926.78 Kasneje v pozni mladosti so med skavti ostaja- li tisti, ki so hrepeneli po sloganu »ven iz mest« in bili navezani na naravo. Ostajali so tudi tisti, ki jih je skavtska metoda navdušila in so hoteli vzgajati mlade, katerim so skavti zapolnili najne- varnejša leta in jih pripravili za življenje; življe- nje, v katerem so se bivši skavti po mnenju vzgo- jiteljev uspešno udejstvovali in se kmalu postavi- li v vrste pionirjev za boljše življenje.79 Spori med skavtskimi voditelji so se zrcalili tu- di v drobnih nesoglasjih, med katerimi je bila tu- di nejevolja do župne uprave, ker naj bi bila pre- več birokratska. Resnici na ljubo pa so lahko vsi skavti prikimali dejstvu, da skavtska uprava ni prejemala niti toliko članarine, da bi lahko pokri- vala tekoče stroške, ki so nastajali pri njenem predanem delu.80 Ko se je začel leta 1938 podira- ti svetovni red, se je občutek nelagodja razširil tudi med slovenskimi izobraženci. Nekaj tega nelagodja je začutila tudi že precej izdelana skavtska organizacija, ki se je ukvarjala z notra- njo discipliniranostjo. Župno vodstvo se je čuti- lo dolžno, da opozori na napake, pa tudi, da pohvali. Obiski župnega vodstva so pri nekate- rih enotah naleteli celo na odkrito nasprotova- nje. Tiho grožnjo v Jugoslavijo plazeče se vojne odraža tudi pristop Saveza skauta Jugoslavije k »Razglasu omladini«, ki ga je podpisalo prek 20 mladinskih društev aprila 1939- Z željo po miru v svetu in z namenom obrambe državne in na- cionalne neodvisnosti ter teritorialne integritete Jugoslavije so pozvali mladinske organizacije k vzgoji mladine v narodnoobrambnem duhu in k pripravi za služenje državi, če bo to potrebno.81 Tiha grožnja bližajoče se vojne je močno vpli- vala na delovanje društva. Ta grožnja se ni kazala samo v sloganu, da so skavti mladinsko društvo narodov ali v vpoklicu skavtskih voditeljev v voj- sko. Tako kot ostala društva se je tudi jugoslovan- ska skavtska organizacija priključila resoluciji mladih, ki so se vključili v tiho pripravo na voj- no. V duhu te resolucije je vodstvo slovenske žu- pe v letu 1939 pozvalo k organizaciji tečajev o prvi pomoči, o varstvu pred letalskimi napadi in k strelskim tečajem. Tak protiletalski tečaj so skavti v Mariboru pripravili tudi za vse okoliča- ne.82 Društvo se predstavi Popularnost skavtov je bila med meščanskim prebivalstvom precejšnja in starši so bili »vsi ve- seli in zadovoljni, da so vpisali otroke v tako or- ganizacijo«.65 Gibanje je bilo namenjeno pred- vsem srednješolcem, to je pomenilo otrokom, ki so vstopili v meščansko šolo z enajstimi leti. To je bil za starše trenutek, ko so sina poslali na prvi skavtski tabor. Ko so bili štiri tedne na taboru v Bohinju, mladim skavtom ni preostalo več dosti »velikih počitnic«, ko ne bi imeli česa početi. Vsak človek, ki se je enkrat odpravil pogledat skavte, je med skavti videl predvsem izvidnike (dečke stare od 11 do 17 let), združene v manjše skupinice - vode, ki so v družbi svoje čete in če- tovodja taborili na kakšnem lepem koncu Slove- nije. Četovodje in vsi ostali stegovi ali župni funkcionarji so bili lahko člani roverskih klubov. 77 Ibidem. 78 Slovenski narod, 30. 5. 1929. 79 Skavtska pota, 1939, št 1. 80 Vodja 1940, št. 11/12 81 Tomaž Pavlin, Razvoj sokolstva v Sloveniji med leti 1929 in 1941, doktorska disertacija, Ljubljana 2000, str. 230. 82 Ibidem. 83 Slovenski narod, 2. 8. 1923- VSE ZA ZGODOVINO 68 ZGODOVINA ZA VSE Ti so bili na koncu formalno podrejeni nepo- sredno skavtski župi. Delo roverjev je bilo zelo raznoliko, čeprav so bili v osnovi roverji tisti skavti, ki so še hoteli ži- veti po skavtsko. Nalogo roverskih oddelkov so slovenski skavti predstavili takole: »Ali delajo sa- mi v svojo izpolnitev ali da pomagajo mladini kakor vodniki in učitelji.«^4 Skupinice roverjev, ki niso štele več kot 10 ljudi, so imele svoj lokal, kjer so se dobivale. Med roverji so bili po starosti tudi že pobratimi (nad 21 let), ki so zavzemali »odlična mesta« v družbi. Prisotnost znanih ljudi je zagotovo pripomogla, da se je ljubljanski ro- verski klub Znanstvenik kasneje včlanil v muzej- sko in druga akademska društva. Zagotovo so bi- le njihove izkušnje dobrodošle, ko so začeli ro- verji v klubu Bober izdajati skavtske časopise in razvijati slovensko skavtsko idejo. Slovenska mladina je imela drugačen način življenja kot srbska ali hrvaška in zvezni skavtski list ni več odgovarjal potrebam slovenskega prostora. Po- dobno kot fantje so imela tudi dekleta svoje klu- be stanane. Najmlajši skavti, stari do 11 let, so se imenovali volčiči in so se zbirali najprej v šestine in potem v krdelo, ki je imelo podobno nalogo kot četa. Čebelice, najmlajše skavtinje, pa so iz več šestin sestavile roj, tako kot so planinke sestavile ko- lo.85 Skavtsko gibanje je bilo namenjeno vsem otrokom. Da se ne bi videle razlike med bogati- mi in revnimi so vpeljali enotno oblačilo, ki se je zgledovalo po skavtskem kroju, ki ga je iz čisto praktičnih razlogov priporočil ustanovitelj skav- tov.86 Skavtizem je bil v svojem načelu odprt za vsakogar. Zaradi svojega načina dela so bili skav- ti pisani na kožo dijakom meščanskih šol, ki so imeli »velike« počitnice. Tudi stroški, ki so bili povezani s poletnim taborom in z malenkostmi, ki so jih morali starši dati za popotnico otrokom, niso bili ravno majhni. Najbolje se je znašel mlad litijski steg, ki je denar za taborjenje začel zbirati Kako se iz jermenov za čevlje izdelujejo gumbi. 84 85 86 Slovenski narod, 10. 5- 1925. Prim. • Priročnik za izvidnike, I. del - priprava za III. red, Dravska skavtska župa, Ljubljana 1934. Klasični stereotip, ki se je vezal na idejo, da so skavti vojaška organizacija, seje naslanjal na nošenje skavt- skega kroja v javnosti. Kroj je bil zaradi klobuka in kratkih hlač že na daleč opazen. Stereotipno je to mne- nje že zaradi tega, ker je bilo modno, da so najrazlič- nejša društva imela točno določeno društveno unifor- mo. Manjša društva so namesto uniforme nosila druš- tvene znake (tudi revnejši skavtski stegi). Nadaljuj, dokler vozel nI prepleten 2- do 3krat. Premakni zanko za pritrje- vanje gumba iz prvotne lege tako, da bo visela Iz srede. Nategni trdo, odreil prosti konec In gumb je gotov. že kmalu po začetku skavtskega leta.87 Kmalu po začetku skavtske kariere so se morali starši na- potiti tudi do enega od trgovcev, ki so imeli ved- no na zalogi vse vrste »specielne« in kvalitetne robe, od skavtov preskušene in od Dravske župe predpisane. Najdražje je bilo seveda olivno-zele- no volneno blago za izdelavo hlač, ki je leta 1939 stalo 160 dinarjev po metru.88 Za hlače ga niso porabili veliko, saj so hlače skavtom segale le do kolen. Tudi to je imelo svoje prednosti, kar je še predobro vedel skavt Peter, ki je ponovno snide- nje s predolgimi »meščanskimi« hlačami pospre- mil z debelimi solzami.89 Svoje je k stroškom pri- dala še mesečna članarina, ki jo je moral plačati vsak član, in ta se je zaradi gospodarske krize v šestih letih povečala s treh na pet dinarjev.90 »Sistematično gojenje taborjenja v celotnem obsegu ni pristopno obrtniški mladini in ga ne potrebuje mladina, ki živi zunaj v naravi ...,«91 so družno menili sokoli, ko so se odločali o prev- zemu skavtske metode v svoje delo z narašča- jem. Ko so celjski skavti za en dan predstavili od- 87 Prim. • Skavt kralja Matjaža 1937. 88 Jaroslav Dolar, Solnce se vrača, 1931, str. 39- 89 Fran Milčinski, Skavt Peter, MK, Ljubljana 1975. 90 ARS, Društveni arhiv. Sokolski glasnik, 1922, št. 12. 91 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 69 hod na svoj prvi tabor in to objavili v celjskem liberalnem časopisu, so to zagotovo storili zato, ker so vedeli, da bodo na ta način obvestili kar največ staršev. Tudi obširna propaganda skavt- skega gibanja je ciljala določeno skupino v druž- bi - zaprisežene meščane, ki so še vedno skrbeli, da so se v javnosti pokazali v točno določeni po- dobi. Tudi Ljubljančani so lahko svoje otroke po- slali na sestanke, za katere so izvedeli iz časopis- ja. Ker pa so k skavtom spadali vsi, »kateregakoli stanu, katerekoli narodnosti in kateregakoli spola«42, so ostale sloje pritegnili in obvestili na drugačen način. Kako pomembno je bilo za meščana gibanje, ki je »skrbelo za rod, ki bo zdrav in krepak, ne samo na telesu ampak tudi na duši, moralno visoko stoječ in nedostopen za vse kulturne strupe in razvade, «93 je pokazalo 40 tradicionalnih kamniških meščanov, ki so posta- li podporni člani kamniškega stega. Ko je gibanje postalo popularno, beseda skavt osvojena in starši prepričani, so se zanj ogreli tu- di v mestnih srenjah, ki niso bile tako premožne, kot je bila premožna Ljubljana. Kamniški skavti so taborili zelo skromno v okolici Kamnika, medtem ko so si ljubljanski skavti privoščili leto- vanje na Krku. Ker vroč morski zrak ni najbolje vplival na skavtski program, je župna uprava skavtski enoti dovolila tabor na morju, potem ko je enota izvedla dva uspešna tabora. Kljub vsem omejitvam pa so bila taborjenja na morju mag- net za skavte.94 V tretjem ljubljanskem stegu, ki se je izoblikoval leta 1937, so se lahko premožni meščanski skavti organizirali v porečane oziro- ma morske skavte, katerih glavna dejavnost je potekala ob vodi oz. na morju.95 Kako se prikupiti javnosti? Pojav skavtske organizacije je zagotovo odziv urbane družbe, ki je hotela zapolniti prosti čas mladih. Narava skavtov je bila takšna, do so hote- li dobiti priznanje družbe za svoje plemenito de- lovanje, ki je bilo usmerjeno k podpori državi in vzgajanju državljanov. Organizacija je hotela po- nuditi alternativo vsem stanovsko omejenim združenjem, saj so morali po liberalni miselno- sti napredovati vsi stanovi in le en samcat: meš- čanski. Skavti so nastali v srenji, kjer sta družina in šola izgubljali primat vzgojiteljice »mladeži«, a še vedno se je bilo treba staršem na nek način prikupiti. »Treba je, da omenim, da spada skavt- ski sistem med najboljše, ki intenzivno vrše pro- pagando dela '.«9• Takoj, ko so imeli prvi skavti svoje kroje, so se začeli v njih kazati v javnosti in pritegovati željne poglede otrok. Čeprav ni bil skavt samo »širok klobuk z usnjenim jermenom«91', je bil skavt ved- no sprejet z občudovanjem: tako je bilo na po- grebu starega meščana Ivana Hribarja kot na po- grebu judenburških žrtev. To sta bila dogodka, na katerih se je zbralo vse ljubljansko meščans- tvo in kdor je kaj pomenil, je moral biti tam. O prisotnosti društev in njihovi veličastnosti na takšnih dogodkih je bilo v tistem času v časopis- ju moderno brati. Seveda skavt takšnih dogod- kov ni smel doživeti brez svoje skavtske palice, na kar so voditelji skavte posebej opozorili ob odprtju velesejma leta 1924.98 Leta 1923 so popotniki, turisti poimenovani, v Kamniški Bistrici sledili puščici in liliji, skavtski seveda, ki je prvič vabila popotnike, da si ogle- dajo novo društvo. Puščica je povabila na 10-mi- nutno hojo, ki ji je sledilo spoznavanje s prvim taborom ljubljanskih skavtov in planink. Tabo- rom, ki ni bil skrbno napovedovan v časopisu, tako kot je bila tisti čas navada, a je med 39 skav- tov in 7 planink privabil mnogoštevilne, za kate- re so menili, da so odnesli najboljši vtis.99 Še po- sebej, če so po svojem zanimivem izletu lahko v časopisu prebrali vse o skavtih. Izvedeli so, da so skavti popularni v Srbiji in Bosni. Vsem, ki so se s ponosom ozirali proti Čehoslovaški in Poljski, pa je zagotovo godilo dejstvo, da je ta športna organizacija v teh dveh državah zelo popularna. Tudi v Celju so meščani, ki jih je pri skavtih nav- dušila najprej skrb za narodno zavest, hitro spre- jeli gibanje. Po njihovem prvem desetdnevnem taboru so dober mesec prebirali o skavtski ideji, kot jo je predstavljal M. Popović. Bralce so v poletju 1923 kar zasipali z informa- cijami o skavtih, zato so ob koncu poletja postali tako popularni, da so kar javno povabili vse, da se jim pridružijo ob sredah in sobotah na sestan- kih v belgijski vojašnici. Tudi pozneje so ljubljan- ske skavte na primer povabili k udeležbi na vele- sejmu, kamor so ljubljanski skavti tradicionalno 92 9.Ì 94 95 Solace se vrača, str. 26. Ibidem. Vodja, 1940, št. 4. Vodja, 1940, št 11-12 96 Mikič, O četništvu ..., str. 4. 97 Slovenski narod, 11. 11. 1923. 98 Slovenski narod, 14. 8. 1924. 99 Slovenski narod, 2. 8. 1923- VSE ZA ZGODOVINO 70 ZGODOVINA ZA VSE zahajali, pa še za svojo prostovoljno redarsko službo so bili »nagrajeni« s prostim vstopom na sejme. Če je bilo v časopisu objavljeno vabilo na sestanke društev moda časa, je bila zagotovo no- vost, da so starši z rahlim časovnim zamikom ob jutranji kavi izvedeli, kaj se dogaja z njihovimi otroki. Izvedeli so, kakšno vreme imajo njihovi kratkohlačniki na taboru in kaj so dobrega po- jedli. Vse to jim je v Slovenskem narodu vestno sporočal starešina Pavel Kunaver. Meščani so skavtsko organizacijo umestili med športna društva in ji dodali v antiko zazrt slogan: mens sana in corpore sano (zdrav duh v zdravem telesu). Skavtski šport, ki je dobil pri- devnik romantičen, je že pred prvim taborom navdušil starše, ki so v Ljubljani vpisali kar 149 otrok, ki po zakonu še ne bi mogli biti člani kak- šnega društva. Toda skavtski voditelji so bili pre- cej nezadovoljni z meščansko oznako društva kot športnega, saj bi lahko pozabili, da se v skav- tizmu -»telesna in srčna vzgoja najlepše spaja«.wn Čeprav je skavtom oznaka športno društvo osta- la vse do konca društva, so v Slovenskem narodu poročila o skavtih po letu 1926 izločili iz rubrike športnih novic. Starše so začeli nagovarjali vsi: notice o skavtih so se začele pojavljati tudi v drugem časopisju in v podlistkih v raznih mladinskih revijah.101 Meš- čani so slike zasledili tudi v politično nasprot- nem Ilustriranem Slovencu. Tako kot druga društva so si ljubljanski in slovenski skavti pri- voščili objavljati vabila v dnevnem časniku Slo- venski narod, kar jih je leta 1927 stalo vsaj 5 di- narjev102 in kar je kasneje bistveno vplivalo na pogostost zapisov o skavtih v tem časopisu. Za- gotovo je, da so se notice pojavljale tudi v drugih lokalnih časopisih, o čemer zgovorno priča pri- mer celjskih skavtov.103 V skladu s svojo »socialno vzgojo« so skavti po- magali na različnih prireditvah, posebej v redar- ski in zdravstveni službi.104 Čeprav daleč od os- novnega namena pa so bili takšni pojavi v javno- sti predmet odobravanja, saj je bilo ljudstvo po 1. svetovni vojni naklonjeno vsem humanitarnim dejavnostim. Nenazadnje je tako skavtsko giba- nje vzpostavilo prvi stik z meščansko javnostjo 100 Slovenski narod, 12. 7. 1925- 101 Npr. Razori, Slovenska mladina, Mladi junak. 102 Slovenski narod, 6. 2. 1927. w-l Prim : Nova doba, 1922, 1923- 104 Slovenec, 11. 9. 1923. na Slovenskem, ko je leta 1923 prostovoljno so- delovalo v redarski službi ob katoliškem shodu. Viteška dela v korist narodu so se med skavti raz- tezala od izleta ljubljanskih skavtov na Bled, kjer so pozdravili kralja, pa do izpolnjevanja vsakod- nevnega dobrega dela. To je na nekem izletu Zmajevega stega pomenilo, da so Ljubljanča- nom z izleta prinesli butare nabranih drv.105 Stegi so organizirali celo vrsto prireditev, ki so bile namenjene javnosti in dviganju pozitivnih mnenj o skavtih. Mlade nadebudneže je še bolj navdušila razstava, ki so jo o prvem taboru 1. 1923 v Ljubljani pripravili jeseni tega leta. Če- prav je bilo razstavi sprva namenjeno kratkotraj- no življenje, pa je naval obiskovalcev puščal od- prta vrata ljubljanske realke še kar cel teden. In članstvo je poskočilo v veselje voditeljev in mla- dih ideologov, ki so hoteli številčno preseči skavtske skupine v Srbiji.106 Polnjenju stegove blagajne je bila namenjena dramatična predstava na Prevaljah, večji propa- gandni značaj pa je zagotovo imel skavtski film Mladina sonca, ki je prikazoval tridnevno življe- nje na taboru litijskih skavtov, in pa skioptično predavanje, prav tako na Prevaljah.107 V košarico drobnih prireditev, ki jih ni bilo treba prijavljati oblastem, so bile v meščanskih krogih priljublje- ne čajanke. Skavti so jih ponavadi priredili ob božiču in na njih obdarovali marsikoga, ki ni 705 Slovenski narod 3- 8. 1923, in Naša pota, št. 1, 1935. 106 Slovenski narod, 27. 9. 1923- 107 Vodja 1940, št. 11-12. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 71 imel dovolj denarja za obleko in obutev. Tako so se predstavljali z metodami, ki so bile značilne za propagando takratnih društev: z zabavnimi večeri in dramskimi predstavami.108 Na skavtski način organizirana prireditev je bila božićnica Kajevega stega, na kateri so obdarovali reveže. Božićnica je imela tipično podobo društvene prireditve s šaljivimi prizori, z glasbenimi točka- mi, z deklamacijami in z zakusko s prosto zaba- vo, ki je sledila protokolarnemu delu. Če bi po svoji sporočilnosti ob bok postavili skavtsko in sokolsko božićnico, potem bi hitro ugotovili, da so bile sokolske čisto interne in pri svojem mla- dem članstvu niso gojile karitativnega čuta. Te dejavnosti je slovensko skavtsko vodstvo kasne- je prepovedalo, a predvsem revnejši stegi so še vedno prirejali igre, da bi z njimi nekaj zasluži- li.I,,y Skavti Zmajevega stega so naredili poseben vtis na posebne goste ljubljanskega velesejma leta 1925, saj so jim razkazali Ljubljano in jih pos- premili do prenočišča. Tiho željo po posnema- nju pa so skavti vzbudili pri sovrstnikih, če so jih ob binkoštnih praznikih videli na taboru ob čr- nuškem mostu. Še posebej, ker je pred katerim visel njihov nov in prav umetniški prapor.110 Na tega so lahko naleteli še kar nekaj časa vsi meš- čani, ko so se sprehajali po Aleksandrovi cesti, saj je bil tam razstavljen skupaj z nagradami naj- boljšim trem vodom na stegovem tekmovanju.111 Med številnimi idejami za propagando, ki so bližje skavtski ideji, so bile ptičje krmilnice, ki jih je po Kamniku razobesil Kamniški steg skavtov in planink. Da je bilo bistvo propagande, biti bli- zu javnosti, so vedeli celjski skavti. Ti so organi- zirali dežurno službo na celjskem mestnem po- kopališču za 1. november, kjer so se zbrali vsi meščani in kjer so prižigali skavtsko svečo.112 Ko so vabili na predavanji Pavla Kunaverja s po- menljivim naslovom Iz romantike skavtskega življenja, so javnost opozarjali, da si dovolj zgo- daj priskrbi vstopnice za kino Matica, saj so bili prepričani, da jih bo zaradi prevelikega zanima- nja zmanjkalo.113 Ko je skavtska župa konec 30-ih let dopolnjevala svojo zbirko slik s slikami iz 108 Čeprav je osamljene primere najti tudi med skavtskimi enotami, pa se skavtska župa s tem ni strinjala. 109 Vodja 1939/40, št. 3 in št. 11/12. Lokalne skavtske enote so si večkrat po svoje razlagale in sprejemale skavtski način življenja. "° Slovenski narod, 23. 5. 1926. 111 Slovenski narod, 3- 6. 1926. skavtskega življenja, je to počela zato, da bi bila njena propaganda na skioptičnih predavanjih po Sloveniji še bolj uspešna. Prikazovanje slabe vzgoje, ki jo je ponazarjala podoba zanemarjene mladine s cigareti v ustih, je bila sestavni del skavtske propagande na teh predavanjih. Višek prizadevanj za potrditev vzgojne moči je predstavljal pojav skavtske ideje v meščanskih bontonih, ki so v tem času še veljali kot pripo- moček za vzgajanje meščanske etike. Starši so našli skavtstvo med športi, za katere je bilo zna- čilno, da so krepili otrokovo telo in njegovo ra- zumevanje narave. Ko pa so pisci v zavesti meš- čanske skrbi za »skromno« potomstvo dodali še: »Staršem je svetovati, da dovolijo otrokom pri- sostvovati skavtom, posebej, če sami nimajo do- volj časa, da bi hodili na daljše izlete,«"* so zade- li v srž meščanske družbe.115 Prav po zaslugi skavtov so taborjenja postala sestavni del v delovanju marsikatere organizaci- je, tudi čisto katoliške, ki se je zlasti v 30-ih letih začela ukvarjati z mladimi: »Počitniška taborje- nja so danes postala času primerno sredstvo za pridobivanje mladine«}^ Zaradi svoje široke ideje so skavtstvo za svojega vzele različne poli- tične opcije. Posebej je bilo pomembno, da ga je sprejelo meščanstvo. Poletnim oddihom so po- potnico dale misli romantičnih duš: »Ven iz za- buhlih mest in trgov, ven iz slabih druščin in stran od plitvih zabav,«117 ki so starše vedno pre- pričale. Trdoživost in zdravje, ki so ga pridobili skavti na svojih aktivnostih, so ti radi poudarjali na predstavitvah gibanja ali v poročilih o aktiv- nostih. Sivi volk je zanimanje mladih usmeril tu- di na skavtske igre, »ki zahtevajo samostojnosti, spretnosti in marsičesa, česar mehkužci v me- stih ne poznajo.«"8 Prav zato je starešina sloven- skih skavtov večkrat pozval vse učitelje, duhov- nike in profesorje, da začnejo organizirati skavte in tako podirati stereotip o Slovencih kot narodu pijancev. Organiziranje skavtov v vseh sloven- skih krajih bi (po njegovem mnenju) lahko reši- lo prihodnost domovine. 112 Tom - tom, 1939, št. 2. /w Slovenski narod, 9. 1. 1927. 114 Mikič, O četništvu ..., str. 4. 115 V dnevniku Pavla Kunaverja, kije radovednim gledal- cem odstrt le za "pokušino" pod varnim zavetjem raz- stavne vitrine, lahko ob opisu nekega tabora najprej preberemo, kako so bili dečki ob njegovem obisku tabo- ra zdravi in veseli. 116 Tabor v kraljestvu Stola, letak 1938. 117 Kunaver, Med skavti, v: Razori, 1933/34, str. 16 (v na- daljevanju: Kunavcr, Med skavti...,). 1,8 Kunaver, Med skavti..., str. 17. VSE ZA ZGODOVINO 72 ZGODOVINA ZA VSE Posebno propagandno funkcijo je imel tudi starešina, ki naj bi bil izbran med uglednimi ose- bami v kraju in ki ni bil politično aktiven. Župni načelnik, ki je moral biti aktiven skavt, je prav ta- ko skrbel za propagando organizacije. Ivan Pen- gov, drugi izmed dveh župnih starešin, je v na- govoru skavtskim starešinam na letni skupščini 1940 tik pred drugo svetovno vojno dejal: »Ugo- toviti moram le to, da skavtizem še vedno ne uži- va pri nas tistega položaja, ki mu gre, in da vkljub vsemu še vedno veljajo bučna in široka gesla ter tako ali drugače pobarvani vihrajoči prapori, kakor tiho, skromno, vestno in požrtvo- valno delo slovenskega in jugoslovanskega skavtizma.«w Predstavljati skavte je bila ena od nalog župnega odbora in to nalogo so energični načelniki in zanesenjaki vestno opravljali. Poleg pionirskih prispevkov kasnejšega gozdovnika Črtomirja Zorca je svoj delček k propagandi pri- stavil tudi oče treh skavtov - Fran Milčinski. Kar so za svojo slavo storili skavti med svojimi sošol- ci na meščanskih šolah, to sta za njihove očete in skrbnike storila Fran Milčinski in med meščani cenjen Pavel Kunaver, prvi načelnik slovenskih skavtov. V skavtskem življenju poimenovan Sivi volk je bil po duši romantik in že po svojem po- klicu naravoslovec. Srce ga je vleklo v naravo na svež zrak, »katerega vse leto sicer v šolah tako po- grešamo,«120 njegova romantična duša pa je proi- zvedla marsikateri priročen članek o skavtih, ki se je pojavil v vseh mladinskih listih in redno tu- di v Slovenskem narodu. V vsakem trenutku je znal povedati, da je »priroda vzgojiteljica in širo- ko odprta knjiga, ki seje ne naveličaš brati.«121 Skavtsko organizacijo pa je pojmoval več kot to, imel jo je za najboljšo vzgojno metodo in je zato velikokrat obžaloval dejstvo, da se »Slovenci tej prevažni organizaciji niso dovolj posvetili in je zlasti malo vzgojiteljev najti med skavti.«122 »Vabljiva taborjenja, izleti in morebiti tudi sli- koviti kroj s širokim klobukom in dolgo palico, vse to je zanimalo tudi pisateljeve sinove in naj- prej starejši, za njim pa še mlajša dva, so se zače- li z očetom pogajati, da jim dovoli vstop med skavte.«ni Tako se začenja zgodba o Skavtu Petru Frana Milčinskega, drugega velikega občudoval- ca skavtov. S svojimi podlistki je mladi organiza- 119 Vodja, 1940, št 11/12. 120 Sivi volk, Skavtski tabor v Bohinju, Mladi Junak 1925/ 26, str. 26. 121 Slovenski narod, 28. 2. 1926. 122 Ibidem. ;2-? Spremna beseda Brede Milčinski Slodnjak (najstarejše hčere Milčinskega) v Skavtu Petru, MK, Ljubljana 1975. ciji ustvaril veliko reklamo, skavt Peter pa je še med skavti postal sinonim za izvidnika. Skavt Peter ponuja zgodovinarju pogled od strani, pogled tistega, ki ga je skavtstvo prek iz- kušenj sinov vpletlo v način družbene konsoli- dacije. Mladinska gibanja so bila nekaj novega in zahtevnih staršev ni bilo vedno lahko prepričati. Če pa je imel starosta skavtov pred sabo še mla- dinskega sodnika, pa je bilo še toliko težje. A po svoje tudi lažje, ko se je strokovnjak prepričal o učinkovitosti metode, ki jo je nova organizacija zagovarjala. Nekateri starši so bili hitreje prepričljivi. Hitro so podlegli čarom organizacije, ki je zagotavljala otrokom tri tedne počitnic in to pod nadzorom ter v »zdravilnem objemu« narave. Naravo bi otroci sicer doživeli le pri sorodnikih na deželi, teh pa ni imel vsak meščan. Za premožnejše meščane je bil poletni tabor zagotovo rešitev pred prevelikim vplivom domače služkinje, ki je že zaradi narave svojega dela preživela več časa z meščanskimi otroki. O pomenu kmečkega okolja za razvoj otroka je šaljivo pripovedoval Milčinski v Ptičkih brez gnezda: »'Toda konec koncev je le najin sin in ne njen - ali naj vse živ- ljenje kida gnoj in krave pase?' Čevljar je pritr- dil: 'Midva sva mestna, fant je tudi mesten, zato spada v mesto in ne na kmete. ' 'Sajga nisva dala rada od hiše, 'je nadaljevala mojstrica, 'toda kaj sva hotela: v tovarno sem hodila...«124 Milčinski se je dobro poglobil v skavtsko orga- nizacijo, ki je staršem zagotavljala, da jim'lahko pomaga streti še en velik oreh vzgoje njihovega otroka. Šolski izkazi, ki jih je Milčinski uporabil kot vzrok za okušanje belega sveta fantom - ptič- kom brez gnezda, so bili večna skrb meščanskih staršev. Šola in izobrazba sta bili večini mešča- nov vstopnica v svet, v katerem so kot državni uslužbenci živeli. Če bi se dogajalo, da bi njihovi otroci iz šole, ki je še vedno predstavljala luksuz, prinašali slabe ocene, potem bi se kaj hitro med grešnimi kozli znašli tudi skavti. Zato so bili do- bri šolski redi večna skrb skavtskih vodij in vods- tvo župe je priporočalo, da slabe dijake skavtski voditelji pošljejo na »prisilni dopust.«125 Planinke, imenovane po roži planinki, je bilo še težje odtrgati od varnega zavetja doma in 124 Fran Milčinski, Ptički brez gnezda, MK, Ljubljana 1995, str. 25. 12$ Vodja, št. 5, 1940. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 73 skrbnih meščanskih gospa, ki so trdno bedele nad vzgojo svojih hčera. Čeprav so planinke ve- lik poudarek v skavtski vzgoji posvečale vzgoji za matere in žene, so bile meščanske matere pre- cej skeptične, preden so svoje hčere poslale na izlet voda ali taborjenje. »Taka družba nima slabih misli«126 ali o vrednotah skavtskega gibanja Skavti so po svojem ustanovitelju in prvi skavt- ski organizaciji prevzeli vse elemente, ki uteme- ljujejo skavtsko gibanje. Del skavtske metode so tudi skavtski zakoni. Vrednote so skavti črpali iz obljube in zakonov.127 Zato so novinci postali pravi skavti šele, ko so dali obljubo, s katero so sprejeli vrednote gibanja. Da so skavti poznali osnovna načela, so morali še pred obljubo nare- diti izpit tretjega reda, ki je od skavta zahteval teoretično in praktično znanje. Teoretično zna- nje se je začelo pri besedilu skavtskih zakonov in končalo pri začetkih skavtskega gibanja, prak- tično pa je vsebovalo vse od prve pomoči do ne- tenja ognja. Večino stvari se je skavt naučil z de- lom in z opazovanjem starejših bratov. Tisti og- njeni krst, ki je resnično iz dečka napravil skavta, je bil tabor: »Na taboru mora vsak skavt doživeti svoje pravo skavtizem in spoznati smoter in na- men skavtskega življenja.«•8 Jugoslovanski dodatek k skavtskim zakonom je bil, da je skavt vzdržen in ne kadi. Prepoved, ki jo je sicer skoraj nevidno prinašal ta skavtski za- kon, ni bila čisto v skladu z osnovno skavtsko idejo, saj je ta odklanjala prepovedi.129 Taka for- mulacija skavtskega zakona je bila povezana z začetki skavtskega gibanja v kraljevini Srbiji pred 1. svetovno vojno, ki se je začenjalo pod okriljem Miloša Popovića in protialkoholnega gibanja.130 126 Bodanius, Knjiga o ..., str. 192. 127 Vodja 1940, št 10/11 Skavtski zakoni so se glasili: Skavt vedno govori resnico; skavt je poslušen; skavt je kori- sten; skavt ljubi bližnjega in je brat vsakemu skavtu; skavt je vljuden in skromen; skavt ravna lepo z živalmi m prirodo, skavt je delaven in štedljiv; skavt je razpolo- žen in vedno dobre volje, skavt je vzdržen in ne kadi; skavt je čist v misli, besedi in dejanju. >2fi Tom - tom, 1938/39, št. 5/6. 129 Pfi,n • ßaden - Powell, Priročnik za skavtske vodje, Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov, Ljubljana 1998. ,-'° Narodna enciklopedija srbsko-hrvatsko-slovenačka, Zagreb 1928, s.v. skautizam. Skavtska vzgoja je temeljila tudi na redu in dis- ciplini, vrednotah, ki sta družbi, ki je preživela vojno, pomenili veliko. Da se brez discipline ne doseže ciljev, so vedno znova poudarjali tudi so- koli,131 malo manj pa se je to odražalo pri goz- dovnikih, ki so zagovarjali bolj demokratična na- čela.132 Že Pajer je videl v skavtizmu odrešitev za mestno mladino, ki je romantično »nervozna in le vetrovi tu in tam razpode sivo motno zagri- njalo, ki se dviga nad mesti. Hkrati pa je tudi vzgoja meščanske družbe na neprimerno nizki ravnisXii Poleg discipline je bila pomembna vrednota plemenitost, saj je posebej »povojna psihoza«134 mlade čisto zastrupila. Tako kot družba so tudi različni pisci, ki so predstavljali skavte, v svojih spisih skavtski me- todi dajali različne poudarke. Svoje ideale so skavti utrjevali na izletih, ki so jih pripravili ob vikendih, in na poletnih taborih. Na taborih so se klicali z gozdnimi imeni in zrli v toteme, ki so ta imena ponazarjali in hkrati pričali o miselnih in ročnih spretnostih avtorja. Ko so leta 1926 v ljubljanskih četah, poimeno- vanih po velikih imenih narodne zgodovine, Čr- tomirjevi in Matjaževi, izvedli trimesečno tek- movanje, so se izvidniki za tri nagrade potegova- li v vzorni urejenosti skavtske sobe, v številu izle- tov v naravo in v številu prenočitev z minimalni- mi življenjskimi pripomočki.135 Sodobniki so videli v gibanju predvsem reši- tev mladih, ki jih je organizacija vzgajala do pol- noletnosti, do 24. leta, »koje človek vstopil v jav- no življenje, za katerega ga je ta organizacija vsestransko pripravljala.«1*6 Skavte naj bi giba- nje varovalo pred slabo družbo in jih vzgajalo v koristne državljane, planinke pa naj bi postale odgovorne matere in vestne gospodinje. Ker je skavtska organizacija kljub svoji odprto- sti gojila zvestobo Bogu, kralju in domovini, je bila sprejeta v katoliških krogih, saj je podpirala versko udejstvovanje svojih članov. Dravska skavtska župa je kot članica jugoslovanske skavt- ske organizacije podpirala tudi pravoslavnega kralja in kot kraljevino urejeno državo. Kot člani- «7 Sokolić 1940, str. 2. "2 Prim. Skavti..., str. 17. «•' Naši zapiski, 1913. ¡34 Slovenski narod, 4. 1. 1925- '35 Slovenski narod, 23. 5- 1926. '36 Vinko Zaletel, Zgodovina telesne vzgoje in sokolstva, Ljubljana 1933, str. 126. VSE ZA ZGODOVINO 74 ZGODOVINA ZA VSE ca svetovne skavtske organizacije ni imela ideo- loških težav pri sprejemanju drugih ver. Težav pri sprejemanju kraljeve avtoritete ni bilo, ker je bil kralj častni član skavtov, pa tudi zvestoba do- movini in njenemu redu je bila sestavni del skavtske obljube.137 Skavtski zakoni, ki so utemeljevali skavtsko vzgojo, so bili včasih za slovensko meščansko družbo še težko razumljivi. Zadrege s skavtskimi zakoni je na najbolj komičen način opisal Frido- lin Žolna, ki ga danes poznamo po njegovem pravem imenu Fran Milčinski. Ko se njegov skavt leta 1923 še ni imenoval Peter, je o njem satirično pisal: »Moj sin ima prijatelja, ime mu je Vinko, in mi je prišlo v spomin, daje bil ta Vinko izjavil, da k skavtom ne gre, ker imajo zakone. Že tedaj sem zaslutil, da ska vtski zakoniniso sla- doled in niso pečen kostanj. Zdaj so me zanima- li Uzakoni in sem vprašal, in naš skavt je dejal, da skavtski zakoni niso tajnost, in jih je pričel naštevati: prvič: Skavt ne laže! Ustavil sem ga. Zdi se mi, že prvi zakon ni tak, da bi se moglo mimo brez pomisleka. Sveta cerkev je jako mo- dra in vendar ni kratko malo laži sprejela med grehe. V posvetnem življenju ima laž jako važno vlogo. Lažejo se na najodličnejših mestih in se ne lažejo za kratek čas, nego, izvršujoč svojo bridko službo, in sploh prosim: ko pravim, da la- žejo ni to nič razžaljivega - služba je služba in take stvari seje treba naučiti in jo znati.«138 Čeprav so bili skavtski zakoni primerni tudi za slovensko družbeno stvarnost, je načelo skavt- skega zakona o varstvu narave zbudilo še največ polemik. Skavt ravna lepo z živalmi in naravo, je bil šesti skavtski zakon. Ta zakon je bil med slo- venskimi ljubitelji narave in njenih čarov ugod- no sprejet, čeprav ta problematika ni bila tako popularna kot v zibelki skavtstva - Angliji.139 Pe- dagoge je usmerjala tudi država, saj so morali o varovanju koristnih živali učiti naraščaj. Ekološ- ko katastrofo140 - kot so zapisali pisci skavtske 137 Sploh če je šlo za popularno gibanje v politični zavezni- ci — Angliji, ki je ustanovitelju skavtov podelila leta 1931 plemiški naslov. 138 Slovenski narod, 11. 11. 1923, Fridolin Žolna, Skavt. 139 Več o varstvu živali na Slovenskem do 1. svetovne vojne primerjaj. Dragica Čeč, Pruski kralj Friderik II. in njegovi vrabci, v Zgodovina za vse, št. 1, Celje 2000. Treba je poudariti, daje v pedagogiki obveljalo prepričanje, daje vsak deček, ki muči živali, potencialni ropar in morilec. 140 Beseda ekologija je bila v času, koje živel, že izumljena, a se ni uporabljala za označevanje takšnih aktivnosti. (Prim.: Ferry, Novi ekološki red, Krtina, Ljubljana zgodovine,141 se tako težko pojmuje kot enega glavnih vzrokov za nastanek skavtov na Sloven- skem. Da so meščani izgubili stik z naravo opozarja tudi Bevk v svojem bontonu, a to se je dogajalo konec tridesetih let, ko so skavti na Slovenskem delovali že dobrih 15 let: »Meščani naj vedo, da se kmetje njihovih izletov pogosto bojijo kot ko- bilic. Kmetu ne delajo samo škodo, ampak tudi žalijo njegov čut do prirode. Tega je meščan v veliki meri že izgubil.^2 Takrat so skavti že »po- teptali« ta meščanski stereotip in drugi dirigent meščanskega bontona - Bodanius je že nekaj časa skavtom priznaval, da so »pri meščanih in pri kmetih na dobrem glasu, ker vse za seboj pos- pravijo. Zakaj voditelji pazijo, da mladi skavtje za seboj pospravijo vso nesnago in vse odpadke, da ne poteptajo travnikov, da ne delajo škode po poljih... «14} Zusammenfassung WIE DER PFADFINDER PETER VOM LEBEN LERNTE Im zweiten Jahrzehnt des 20. Jahrhunderts versetzte das Pfadfindertum den europäischen Raum in große Begeisterung. Verschiedene eu- ropäische Traditionen nahmen das Pfadfinder- tum auf ihre eigene Art auf und begannen es zu verbreiten. Für das Gebiet, das in weiterer Folge von der Organisation „Savezskauta Jugoslavije" („Bund der Pfadfinder Jugoslawiens")' abge- deckt wurde, war charakteristisch, daß der Ein- tritt der Jugend in verschiedene Vereine streng überwacht und wiederholt vereitelt wurde. In Serbien konnte sich die Pfadfinderbewegung planmäßig entwickeln, gemäß den Richtlinien des englischen Gründers der Pfadfinder Baden Powell. Die Pfadfinderbewegung stützte sich auf den Staat und auf den Verein gegen den Alkoho- lismus. Die Kroaten begannen, Jugendliche, die nichts zu tun hatten, pädagogisch zu entdecken, und boten diesen Jugendlichen nach Art der Sokol-Turnvereine verschiedene Ausflüge, die bald mit der neuen „pädagogischen" Methode 1998 in Donald Worster, The Nature's Economy, A Hi- story of Ecological Ideas, Cambridge University Press, Cambridge 1990). 141 Prim: Skavti..., str. 5- 142 France Bevk, Lepo vedenje, Gorica 1938, str. 84. 143 Bodanius, Knjiga o ..., str. 191. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 75 des Pfadfindertums verbunden wurden. An der Spitze ihrer „Đačka izletna družba" („Ausflugs- verein für Schüler") standen gemäß der gelten- den Gesetzgebung Schullehrer. Die slowenische Pädagogik nahm die Pfadfinderbewegung auf, zunächst zwar etwas verständnislos und in der Hoffnung auf eine bessere Zukunft für die Mit- telschüler, die sich in den Wirren des Ersten Weltkrieges nicht zurechtfanden. Auch die Pra- ger fortschrittliche Studentenschaft nahm die Pfadfinderbewegung auf, besonders der Ro- mantiker Hinko Pajer. Die Sokol-Vereine, die sich vor dem Ersten Weltkrieg rückläufig ent- wickelten, waren mit ihren eigenen Problemen beschäftigt. Der Landeshauptmann als Dirigent der Schulpolitik und derjenige, der die Vereins- tätigkeit der Schüler bestimmte, war vor allem mit der Frage beschäftigt, wer in den Schulen den Turnunterricht durchführen sollte, nach- dem er das Recht dazu der allzu nationalen Sokol-Bewegung genommen hatte. Nach dem Krieg war die Konfusion noch grö- ßer. Die Sokoli, die stärkste Bewegung im Sport, begannen sich unter großen Schwierigkeiten in einen jugoslawischen Verband zu vereinen. An die führenden Stellen in der Sokol-Organisation kamen Staatsbeamte, vor allem Serben, und die Leitung übernahm ein begeisterter Pfadfinder. Daher begann seit dem Jahr 1919 in der Sokol- Organisation eine Debatte darüber, ob die Sokoli dem schwachen Interesse für den Sokol- Nachwuchs dadurch begegnen sollten, daß sie für den Nachwuchs innerhalb der Sokol-Organi- sation das Pfadfindertum einführen. Im Kampf der Ideologien siegte 1922 die traditionelle slo- wenische Sokol-Bewegung nach M. Tyrs. Bereits ein Jahr zuvor, 1921, entstand die jugoslawische Pfadfinderorganisation. 1922 findet man auch in Slowenien erste Ansätze der neuen Bewegung. Unter dem Taktstock der serbischen Methode und der amerikanischen Erfahrungen wurden die Pfadfinder in Celje von einem russischen Emigranten erzogen, während die begeisterten Mittelschüler in Ljubljana von einem tschechi- schen Pfadfinder, polnischen Ausbildnern und heimischen Intellektuellen gebändigt wurden. Zu Beginn des Jahres 1923 wurde die Dachorga- nisation der Pfadfinder gegründet, die in Unter- organisationen gegliedert war. Nach dem Vor- bild der serbischen und bosnischen Pfadfinder halfen die slowenischen Pfadfinder als Freiwilli- ge bei der Organisation der Versorgung anläß- lich einer großen katholischen Versammlung 1923. Die Pfadfinderorganisation umfaßte ein breites Spektrum von menschlichen Aktivitäten, denen sie sich auf verschiedene Arten anpaßte und sie nachahmte. Das Auftauchen von Pfadfindern in der Literatur der Zwischenkriegszeit beweist, daß die Organisation mehr war als nur ein Zirkel von Schwärmern. Man muß aber hinzufügen, daß auch andere Jugendorganisationen, vor allem die Sokoli, in dieser Literatur vorkamen. Das sloweni- sche Pfadfindertum beinhaltete anfangs Elemen- te verschiedener Pfadfinderbewegungen, von der polnischen, die gemeinsam mit Pfadfinder- Anfängern in England lernte, bis zu der tschechi- schen, die sich auch damit befaßte, wie die pa- triotische Pfadfinderbewegung in die heimische Sokol-Bewegung einzuordnen wäre. Auch von den Serben und Kroaten lernte man. Als die slo- wenische Pfadfinderorganisation noch keine ei- genen Ratgeber herausgegeben hatte, behalf man sich mit Ratgebern der erwähnten anderen Organisationen. Die slowenischen Führer und Ideologen der Pfadfinder wurden zunehmend mit der Bewegung vertraut und bauten sie aus. Dazu trug auch die Konkurrenz des 1925 gegrün- deten Vereins „Združenje tabornikov Slovenije" („Verband der Pfadfinder Sloweniens") bei. So er- kannte die slowenische Pfadfinderorganisation bereits 1930, daß die jugoslawischen Pfadfinder- zeitschriften nicht mehr den Erfordernissen der slowenischen Öffentlichkeit entsprachen, und versuchte deshalb eigene Zeitschriften herauszu- geben. Ein Charakteristikum des alten Jugoslawien waren Massenmanifestationen, die in den Schachteln der Fotografen und der Erinnerung der Kameras dauerhaft verwahrt wurden. Den feierlichen „Umzügen" der Volkstrachten und der Sokoli schlössen sich auch die Pfadfinder in ihren Uniformen an, deren Hüte und Stöcke sie von den Sokoli klar unterschieden. Die Begeisterung über das Pfadfindertum wurde in den Städten von Lehrern und Beamten geschürt, von denen auch in der Nachkriegszeit das Vereinsleben noch abhängig war. Die beste Propaganda waren Lager, die auch das weniger urbane Slowenien erreichten und in kleineren Orten die Pfadfinderbegeisterung entfachten. Das öffentliche Auftreten, Sommerlager und zahlreiche humanitäre Aktionen, darunter die besonders gut aufgenommenen Weihnachts- bescherungen für Kinder, vergrößerten das In- teresse für die Pfadfinderorganisation in den ur- banen Zentren und deren Führungskreisen. VSE ZA ZGODOVINO 76 ZGODOVINA ZA VSE Die Bewegung konnte allen Weltanschauun- gen entsprechen, da sie sich mit ihrer humanitä- ren Tätigkeit und religiösen Praxis den katholi- schen Kreisen annäherte, während sie aufgrund des Sports und der Sorge für die Jugend den al- ten liberalen Kreisen des slowenischen Bürger- tums nahekam. Genau das unterschied das slo- wenische Pfadfindertum vom englischen, das den Denkweisen der Mittelschicht entsprungen war, die keine so scharfen Grenzen zu anderen gesellschaftlichen Gruppen zog wie das unter dem slowenischen Bürgertum nach dem Krieg noch der Fall war.1 Am größten war die Pfadfinderbegeisterung bei jenen, die profes- sionell oder privat besondere Sorge und Zunei- gung gegenüber der Jugend verspürten. Mit ihren Prinzipien drang die Pfadfinder- organisation oft unbemerkt, aber für ihre Mit- glieder und Enthusiasten zur Genüge erfolg- reich in die Öffentlichkeit. Sie erzog einen neu- en Kader von fähigen Personen, die häufig aus bürgerlichen Kreisen stammten, denen die füh- rende Rolle in der Gesellschaft zugedacht war. Andere Vereine übernahmen Elemente der Pfadfinderarbeit, während die Pfadfinder wie- derum Arbeitsweisen übernahmen, die ihre Führer in anderen Vereinen kennengelernt hat- ten. Vgl.: Gillis, Mladina.. VSE ZA ZGODOVINO aiK3>ps»gx>oooooo¿>OQ;viv>ooo>3ooo>»>f»ai,>o^ Tone Kregar LJUBEZEN IN REVOLUCIJA (Pisma Slavka Šlandra Dani Ročnikovi) »Prispevek k zgodovini delavskega gibanja« Biografski in ostali zapisi o predvojnih sloven- skih komunistih in revolucionarjih so bili celot- no obdobje povojnega socialističnega sloven- skega zgodovinopisja in žurnalizma njegova hvaležna in tako rekoč konstantna ter neizčrpna tema. Na desetine zapisov, povezanih predvsem z najrazličnejšimi obletnicami in jubileji, je v re- vialnem tisku ter dnevnem časopisju predstav- ljalo idealne podobe vojakov revolucije, ki so za- njo večinoma tudi darovali svoja življenja, ter jih javnosti ponujalo kot svetal zgled žrtvovanja v boju za izgradnjo pravičnejšega sveta in lepšega jutri. V primerjavi s številnimi tovrstnimi, za dnevne potrebe in v skorajda hagiografskem to- nu pripravljenimi prispevki, ki so nastajali v glavnem izpod peresa novinarjev, redkeje tudi junakovih revolucionarnih ali partizanskih tova- rišev, je bil obseg podrobnejših, obsežnejših ter raziskovalno in metodološko natančnejših član- kov, razprav ali celó samostojnih izdaj precej ož- ji. Največ jih je izšlo v različnih krajevnih, regio- nalnih, tematskih in jubilejnih zbornikih, pogo- sto pa so tovrstne objave in izdaje sovpadale z ureditvijo spominskih sob ter ostalimi, tako stal- nimi, občasnimi kot potujočimi razstavami, ki so jih po muzejih, šolah, vojašnicah, kulturnih do- movih in drugje postavljali kustosi slovenskih muzejev revolucije. Pri tem je izbiro téme, še bolj pa obseg raziskave ter način interpretacije avtorjem zgodovinarjem v precejšnji in odločil- ni meri določalo lokalno in republiško partijsko vodstvo, ki si je muzeje NOB in revolucije na (ne samo) simbolni ravni tudi lastilo. Danes, ko so tovrstne direktive in njihovi avto- cenzurni odsevi le še bled spomin, se zato ob ra- ziskovanju življenjskih zgodb posameznikov, ki so nedvomno zaznamovali politično zgodovino Slovencev v 20. stoletju, srečamo s svojevrstnim paradoksom. Čeprav gre za ljudi s t. i. prave stra- ni, po katerih so bile in so ponekod še vedno poimenovane ulice, četrti, šole in druge ustano- ve in ki (včasih morda tudi »zahvaljujoč« svoji tra- gični in prezgodnji smrti) v povojnih časih niko- li niso prišli v nemilost, kaj šele, da bi jih revolu- cija kot marsikaterega svojih otrok tudi požrla, jih v poplavi tozadevnega pisanja marsikdaj za- man iščemo. Kljub obilici leksikografskih gesel, časnikar- skih enot in marsikje celó učbeniško-leposlov- nih poskusov bomo zaman iskali celostno bio- grafijo katerega od predvojnih slovenskih revo- lucionarjev, ki bi kompleksno in objektivno pri- kazovala njegovo (tudi zasebno) življenje in de- lo ter bila vsaj deloma primerljiva z biografijami drugih (meščanskih) slovenskih politikov oz. javnih osebnosti, ki so predvsem v zadnjem de- setletju (pa tudi že prej) vzbudile velik interes slovenskega zgodovinopisja in vrsto knjižnih iz- daj. 7« ZGODOVINA ZA VSE Iluzorno je pričakovati, da bi se v bližnji pri- hodnosti stvari lahko bistveno spremenile. Ne- popravljiva priložnost je bila zamujena ravno v 40-letnem obdobju, ki je bilo tovrstnim temam izredno naklonjeno, a po drugi strani premalo zrelo in premalo svobodno za drugačne in bolj kompleksne raziskovalne pristope. Nenazadnje se »resna« zgodovina s tem v glavnem ni utegnila ali ni želela ukvarjati, kopica ostalih piscev in lju- biteljskih zgodovinarjev revolucije in upora pa se je v skladu s splošno družbeno klimo (včasih po ukazu, večkrat iz preračunljivosti, pogosto pa v najboljši veri) oklepala pozitivizma črno-belih vzorcev, si zatiskala oči pred vsem, kar je odsto- palo od tega poenostavljenega kolorita ter iz- puščala vsako morebitno sled, ki bi glorificirane junake socialistične revolucije in delavskega raz- reda lahko povezala z živimi ljudmi iz krvi in me- sa oz. njihovo »zemeljsko« platjo. Pri tem nima- mo v mislih le morebitnih »problematičnih« po- datkov in osebnostnih značilnosti, ki bi svetal lik junaka lahko kakorkoli zasenčili, temveč tudi po- vsem pristne značajske lastnosti ter tisto plat nji- hovega bivanja, ki z njihovim revolucionarnim poslanstvom morda ni bila neposredno poveza- na, čeprav se je v njem tako ali drugače nujno izražala. Kot rečeno, so najboljši časi sicer res že zamu- jeni, a raziskovanje življenja in dela pomembnih »zgodovinskih« osebnosti vendarle ostaja inte- res zgodovinopisja, ne glede na čas, okolje in družbeno klimo. Tudi zato predstavlja pričujoči tekst oz. objava vira kot neke vrste »prispevek k zgodovini delavskega gibanja« avtorju prispev- ka svojevrsten brezčasen in vedno aktualen iz- ziv.' Revolucija Zgornje pisanje velja za večino (padlih) slo- venskih revolucionarjev, a najočitneje morda prav za Slavka Šlandra, čigar ime je sicer z veliki- mi črkami zapisano na prvih straneh zgodovine delavskega in revolucionarnega gibanja na Slo- venskem. Številni zgodovinski pregledi, enciklo- pedična gesla in strnjene biografije ga upraviče- no označujejo za enega najpomembnejših pa tudi najmarkantnejših štajerskih in slovenskih predvojnih komunistov ter organizatorjev proti- Slcwko Slander (fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje) fašističnega upora, v katerem je med prvimi tudi izgubil življenje. Rodil se je 20. junija 1909 v Dolenji vasi pri Pre- boldu2 v Savinjski dolini, torej kraju, ki je pred- vsem zaradi razvite tekstilne industrije ter bliži- ne rudarske Zabukovice, v 30. letih 20. stoletja postal pomembno jedro naprednega in komu- nističnega gibanja na Štajerskem. Napredne ideje je pil tako rekoč z materinim mlekom, saj je na njegovo ideološko usmeritev v določeni meri vplival že oče Alojz, vaški krojač, ' Pričujoč članek dopolnjuje in nadgrajuje občasna raz- stava istega avtorja in pod istim naslovom, kije med 11. j. in 6. 4, 2003 na ogled v Muzeju novejše zgodovine Celje. V literaturi najdemo različne navedbe rojstnega kraja. Stane Tcrčak v svojem prispevku, o katerem bomo še go- vorili, navaja zgolj Prebold, v leksikonu Narodni heroji Jugoslavije (II. knjiga, Mladost Beograd, 1975, str. 239) se omenja Št. Pavel pri Preboldu, v Enciklopediji Slove- nije (št. 13, Mladinska knjiga, Ljubljana 1999, str. 61) pa denimo Dolenja vas pri Žalcu. Te razlike velja pripi- sati dejstvu, da seje Šlandrova družina pogosto selila. Na to meje opozoril mag. Brane Goropcvšek in mi tudi posredoval pravilen podatek, za kar se mu prijazno zahvaljujem. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 79 ki je bil že pred prvo vojno kot krojaški pomoč- nik na Dunaju član socialdemokratske stranke. Podobno je veljalo tudi za ostale Šlandrove otro- ke oz. celotno revolucionarno in narodno za- vedno Šlandrovo družino, ki je za narodno osvo- boditev pozneje tudi plačala pretresljivo visok krvni davek.3 Po končani meščanski šoli v Celju se je v Ro- gaški Slatini izšolal za zobotehnika. Službo je na- stopil v Žalcu, kjer se je aktivno vključil v kultur- no in družabno življenje, leta 1932 pa se je sku- paj s svojim delodajalcem prestavil v Celje.4 Kot aktivist delavskega gibanja je deloval v sindika- tih in društvu Svoboda ter bil še istega leta spre- jet v Komunistično partijo Jugoslavije. Novem- bra 1933 so ga kot sekretarja mestnega komiteja KPJ takratne oblasti aretirale ter ga na znanem celjskem komunističnem procesu aprila 1934 obsodile na tri leta robije.5 Prestal jo je v Sremski Mitrovici, na t. i. »komunistični univerzi«, od ko- der se je vrnil kot prekaljen komunist, še bolj prepričan v svoje revolucionarno poslanstvo. Med letoma 1936 in 1940 je bil sekretar okrožne- ga komiteja KPJ za Celje, v tem času pa si je na svojem domu uredil tudi zobotehnično delavni- co. Organiziral je konferenci KPS aprila 1938 in ••* Poleg najstarejšega Slavka so bili v družini še štirje otroci, dva fanta in dve dekleti. Drugi sin Viljem (Vilko, Vilč) je bil prav tako eden vodilnih savinjskih komuni- stov v 30. letih 20. stoletja. Skupaj z bratom je bil obso- jen na procesu leta 1934 ter v mitroviški kaznilnici pre- bil 2 leti in tri mesece. Konec leta 1936 je bil obsojen že drugič, tokrat na leto in pol zapora. Po ustanovitvi Prve celjske čete je po zajetju Franja Vrunča in poškodbah Petra Statitela, postal njen drugi komandir ter ob nje- nem uničenju, 27. 8. 1941 v Zavškovem mlinu v Brezah nad Laškim, tudi padel. Usoda tretjega sina Franca je še najmanj znana V predvojnem komunističnem gibanju aktivneje ni bil udeležen, po aprilski vojni pa se je kot vojni ujetnik znašel v Nemčiji. Ko je sredi leta 1942 prejel novico o smrti obeh bratov in matere (taje umrla leta 1940, oče pa že šest let prej), naj bi se mu omračil um, po zača- snem bivanju v umobolnici pa so ga gestapovci leta 1943 umorili. Zadnja od Šlandrovih je padla najmlajša hči Vera, predvojna skojevka in študentka medicine. Leta 1943 je partizanski štab pod Tolstim vrhom na Dobrovljah napadla nemška policijska skupina. Ob Veri je takrat padel tudi pravnik Dušan Kraigher -Jug, predvojni celj- ski komunist in Slavkov prijatelj ter sodelavec. Najstarejša Šlandrova hči Marija (Mica) je edina iz- med Šlandrovih otrok vojno preživela. Kot predvojna komunistka je bila leta 1940 zaprta v celjskem Starem piskru, od leta 1942 pa je bila v partizanih, med dru- gim tudi kot komisarka bataljona Tomšičeve brigade. Po vojni je (žena Mihe Marinka) zavzemala pomem- bno mesto v partijski nomenklaturi. Fran Roš, Šlandro- va družina, Celjski zbornik 1969-70, Celje 1970, str. 371-375. decembra 19396, leta 1938 pa je bil za nekaj časa v Ljubljani ponovno zaprt. Februarja 1940 se mu je uspelo izogniti policijski raciji in umakniti v ilegalo. Kot inštruktor KP je deloval v Mariboru, Slovenskih goricah, Ljubljani, Celju in Trbovljah, kjer ga je sredi marca aretirala policija. Po izpu- stu v začetku aprila 1941 se je kot prostovoljec priglasil v jugoslovansko vojsko, že 12. aprila pa se je udeležil seje dela CK KPS v Trebnjem, na kateri je bil sprejet sklep o organiziranem odpo- ru proti okupatorju. 26. aprila 1941 je postal član CK KPS in bil imenovan za sekretarja Pokrajin- skega komiteja KPS za severno Slovenijo. Bil je med glavnimi organizatorji upora proti okupa- torju, žal pa tudi ena njegovih prvih žrtev. 7. avgusta je namreč Gestapo v Čepičevem sta- novanju v Mariboru uspešno izvedel aretacijo dela vodilnih aktivistov mariborskega odporniš- kega gibanja, med katerimi je bila tudi sekretar- ka Okrožnega komiteja SKOJ Maribor Slava Kla- vora.7 Prav pri golorokem reševanju slednje, ki se je dogajalo pred hišo, je gestapovcem uspelo zgrabiti tudi Šlandra, ki je na sestanek šele priha- 4 Prim: Narodni heroj Slavko Slander, Žepni časopis Šlandrova zadruga, List kmetijske obdelovalne zadru- ge Slavka Šlandra, Vrbjepri Žalcu, 15. 3- 1947, št 1; av- tor prispevka Jože Borštnar. 5 Med tretjim in šestim aprilom 1934 je pred velikim se- natom okrožnega sodišča v Celju potekala razprava proti 22 osebam, obtoženim komunistične propagan- de, znana tudi kot Celjski komunistični proces. Sodbo so razglasili 9. aprila. Osemnajst obtožencev je bilo ob- sojenih na različne zaporne kazni, štirje pa so bili oproščeni. Najtežje so bili kaznovani Slavko Slander, Branko Diehl in Anton Rader, ki so bili za tri leta posla- ni na robijo v Sremsko Mitrovico Obsodba jim je očita- la, da so » .organizirali krajevne edinice tajne komuni- stične stranke Jugoslavije ter pristopili k tej stranki kot člani, s čimer so organizirali in pristopili k društvu, ki ima za namen propagando komunizma ter terorizem ter nelegalno prilastitev oblasti...« Prav tako naj bi leta 1932 in 1933 razširjali letake in »novine; »... vsebina kojih letakov in novin meri na to, da se ljudstvo naščuva zoper državna oblastva in da se ogrozi javni mir ter spravi v nevarnost javni red, s čimer so istočasno vršili pismeno propagando, da je treba izpremeniti politični in socialni red v državi z zločinstvom, nasiljem in tero- rizmom ...«. Nova doba, 9. 4. 1934; Prepis razsodbe, Ar- hiv Muzeja novejše zgodovine Celje, fascikel 37, mapa lil. A. Junija istega leta je sledil nov proces proti celjskim ko- munistom, na katerem je bil med drugimi obsojen tudi poznejši partizanski komandant Peter Stante - Skala. Nova doba, 27. 6. 1934. 6 Več o tem in nasploh o takratnem delovanju celjskih in savinjskih komunistov, katerih vodilna osebnost je bil Slander, glej v Emil Lajli, Nekaj značilnosti iz revolu- cionarnega delavskega gibanja v Celju v obdobju dru- ge konference KPS v Joštovem mlinu, Celjski zbornik 1977-1981, Celje 1981, str. 203-221. VSE ZA ZGODOVINO 80 ZGODOVINA ZA VSE jal in bi se sicer aretaciji najverjetneje lahko izog- nil. Pri njem so našli legitimacijo z imenom Franz Weber8 in kljub zasliševanju in mučenju v graških zaporih jim njegovega pravega imena ni uspelo izvedeti. 12. avgusta so ga skupaj s Klavoro iz Gradca pripeljali nazaj v Maribor, kjer sta bila skupaj s še sedmimi člani odporniškega gibanja (med njimi je bil tudi Šlandrov dolgoletni sodelavec, prvi komandir Celjske čete, Franjo Vrunč - Buzdo) 24. avgusta ustreljena. Na razglasu streljanja je bil še vedno naveden pod imenom Franz Weber, isto ime pa je vodstvo osvobodilnega gibanja objavi- lo tudi v Slovenskem poročevalcu. Med prvimi Slovenci je bil že 25. oktobra 1943 proglašen za narodnega heroja, njegovo ime pa je avgusta istega leta dobila tudi prva na Štajer- skem ustanovljena partizanska brigada, 6. SNOUB Slavko Slander. Ljubezen Da sta se Slavko Slander in Dana Ročnikova sploh srečala in spoznala, je najbrž treba pripisa- ti zanimivemu naključju. Ko je Slavko v zgodnjih tridesetih letih najel sobo pri Tereziji Lešničar v Celju, je pri njej stanovala tudi njena mlada neča- kinja Dana. Rojena je bila sicer leta 1914 pri Mali Nedelji v Slovenskih Goricah kot nezakonska hči Pepike Gregorič. Še kot otrok se je preselila v Celje k teti, ki takrat še ni imela lastnih otrok ter tam odraščala, obiskovala trgovsko šolo in se po zaključku tam tudi zaposlila. Življenje v Celju je bilo primernejše tudi zato, ker se je v drugi polo- vici tridesetih let večkrat tedensko vozila v Ljub- ljano, kjer je na Konservatoriju študirala solopet- je. Študij ji je finančno omogočila renta, ki jo je prejemala kot dediščino po umrlem očetu, nekaj časa pa je v Ljubljani (v Mladiki) kot študentka tudi živela.9 7 Marjan Žnidarič, Do pekla in nazaj, Nacistična okupa- cija in narodnoosvobodilni boj v Mariboru 1941-1945, MNO Maribor 1997, str. 189-191. s Legitimacija se je glasila na ime Pranza Webra, gozdar- ja iz Škofje vasi, priskrbel pa mu jo je Stane Žagar, kije bil takrat uslužbenec občine Škof ja vas. 9 Oče Simon Ročnik iz Zavodenj pri Šoštanju je bil last- nik mlina in gostilne, po poklicu pa orožnik. Leta 1924 se je pri zdrsu s poledenele brvi smrtno ponesrečil. Podatke iz osebnega in profesionalnega življenja Dane Ročnikove je zbral in posredoval njen sin g. Iztok Holz, za kar se mu ob tej priložnosti iskreno zahvaljujem. Prav tako gre zahvala tudi ge. Ivici Fišer, kije zaslužna za kontakt in sodelovanje. Bližina, v kateri sta se znašla simpatično, raz- gledano, energično in živahno dekle10 ter šar- manten11 in skrivnosten mladenič kot kaže ni mogla ostati brez posledic. Bivanje pod isto stre- ho se je očitno kmalu spremenilo v simpatijo oziroma ljubezen, ki je kljub težkim preizkuš- njam trajala vse do Slavkove tragične smrti. Na- njo je seveda usodno vplivalo Šlandrovo revolu- cionarno, pollegalno življenje, ki pa Dane ni od- bilo. Nasprotno, v veliki meri se je vanj tudi sama vključila, pomagala Slavku, zanj opravljala različ- ne, predvsem kurirske posle in v času, ko je bil zaprt (kar bomo videli iz pisem), predstavljala njegovo najtrdnejšo vez s svobodo in tovariši.12 Pisma O njunem odnosu na najbolj neposreden na- čin pričajo pisma, ki jih je Slavko pošiljal Dani med letoma 1932 in 1940, mnoga izmed njih tudi iz zaporov. Pisma, namenjena ljubljeni osebi so že sama po sebi nedvomno eden najbolj iskre- nih in intimnih zapisov, kar jih je dano in omo- gočeno človeku. Še posebej, če njihovo sporoči- lo ni namenjeno širši javnosti in če jih piše člo- vek, razpet med vsakdanje tegobe, strahove, upe, pričakovanja in čustva na eni ter prepriča- nja v svoje družbeno poslanstvo na drugi strani. Tudi zato je njihova vsebina tako pestra, čeprav bomo v njej stežka našli karkoli epohalnega ali morda celó žgečkljivega. Deli posameznih pi- sem bodo bralcu najbrž tudi dolgočasni, saj za- devajo za današnji, pa tudi takratni širši vidik, povsem vsakodnevne, celó banalne reči. Tudi »zgodovinskih« stavkov in gesel ne najdemo v njih. Upoštevati je treba, da so bila vsa pisma iz zapora cenzurirana in da bi že vsak najmanjši pamfletistični poskus močno otežil, če že ne po- vsem onemogočil nadaljnjo korespondenco, povrhu vsega pa je Šlander očitno zelo dobro lo- čeval med osebno-izpovednim razmišljanjem in agitacijo, ki bi bila v pismih Dani povsem odveč. 10 V družinskem izročilu je ohranjena njena pripoved o dogodku iz ljubljanskega, študijskega obdobja. Nekoč naj bi se s kolesom odpeljala na ples iz Ljubljane v Celje, tam celo nočpreplesala in se zjutraj zopet s kolesom vr- nila v Ljubljano. 11 Kljub svoji nizki rasti je Šlander veljal za zelo privlač- nega moškega. Po ustnih virih in izročilu je bil vedno elegantno oblečen (nenazadnje je bil krojačev sin), urejen ter zelo komunikativen in prijazen. Tudi zato so mlada dekleta pogosto brez pravih razlogov rada hodi- la na pregled zob v njegovo zobotehnično ordinacijo. 12 Dana Ročnik, Moji spomini na ilegalno delo v Celju, Ar- hiv Muzeja novejše zgodovine Celje, fascikel 37, mapa III; Večer, 30. 1. 1984 (Šlandrova sodelavka • ob 70-let- nici Dane Ročnikove). VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE «I Iz policijske kartoteke, 1933 (fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje) Sprememba družbenega sistema oz. komuni- stična revolucija je Šlandru gotovo pomenila največ in praktično vse druge stvari so se morale temu cilju in boju zanj podrediti. A vendarle so življenje mladega in inteligentnega moškega s širokim obzorjem, kot je bil Šlander, zapolnjeva- le tudi druge, morda bolj posvetne, a nič manj pomembne zadeve. Potrebno je bilo delati, se izobraževati, družiti in zabavati. Potrebno je bilo tudi nekoga imeti rad. In ker ravno Šlandrova pisma Ročnikovi na najpreprostejši in najpristnejši način odkrivajo prav to večplastnost in širino, jih na tem mestu prvič objavljamo v celoti'3 in v kronološkem za- poredju ter brez kakršnihkoli slovničnih ali dru- gih popravkov. Glede na doslej zapisano in gle- de na posamično sprotno pojasnjevanje zgodo- vinskega ozadja, pisem najbrž ni potrebno do- datno razlagati, še manj analizirati in vrednotiti. Marsikaj zapisanega ne moremo umestiti v širši kontekst, še posebej, ker razpolagamo zgolj s Šlandrovo korespondenco, pa še to nepopolno. Pisma, ki jih je Ročnikova pisala njemu, bi najbrž v marsičem dodatno osvetlila ozadje nekaterih njegovih besed in razmišljanj. Žal se niso ohrani- la in marsikaj bo za vselej ostalo samo njuna skrivnost. Kar je po svoje tudi prav. Za osvetlitev Slavka Šlandra kot revolucionar- ja, patriota, tovariša in ljubimca, predvsem pa človeka, povsem zadoščajo že besede, ki jih je pred več kot šestdesetimi leti pisal sam. B Šlandrova pisma je skupaj še z nekaterimi Ročnikova leta 1965 podarila Muzeju revolucije Celje. Kmalu za- tem so bili nekateri odlomki iz njih tudi prvič objavlje- ni. Avtor prispevka Stane Tcrčakjc sicer v uvodu izpo- stavil potrebo po celostni monografiji o Šlandru, obe- nem pa dodal, da »iz skromnih fragmentov njegove za- puščine, ki so se ohranili, sije lik velikega človeka-hu- manista, zato objavljamo iz nje tiste odlomke, ki z vso življenjsko pristnostjo pričajo o njem "kot osebnosti, Iz- puščamo pa vse, kar je čisto zasebnega značaja.« Stane Terčak, Iz zapuščine narodnega heroja Slavka Šlan- dra, Celjski zbornik 1965, str. 15-23- VSE ZA ZGODOVINO 82 ZGODOVINA ZA VSE »Zaklinjam se jaz, da za Tvojo čast dam desnico v ogenj.« Prvi ohranjen dokaz korespondence med Slavkom in Dano sega v december 1931, ko Da- na prejme Slavkovo božično razglednico, že slab mesec zatem pa kratko pisemce. Dana je takrat obiskovala drugi letnik državne trgovske šole, pisemce pa daje slutiti, da bo njun odnos le stež- ka ostal zgolj na prijateljski ravni. Očitno pome- ni leto 1932 začetek njunega ljubezenskega raz- merja, ki, kot rečeno, traja vse do njegove smrti. 1. pismo, 18.1. 1932 Ne vem, Dana, kaj Teje naenkrat tako razža- lostilo; rečem Ti samo to, da jaz ničesar ne vem in ničesar ne verujem. Zaklinjam se jaz, da za Tvojo čast dam desnico v ogenj. Pozdravljam Te lepo! Slavko 2. pismo, Celje, 8. XII. 1932 Dana, Mislim, daje Tvoje pismo, kisi mi ga pred dol- gim časom napisala, najbrž izliv trenutnega razburjenja, zato sem rajši malo počakal in upam, da se je Tvoja huda in neobičajna jeza med tem že precej ohladila. Ali razumeš, da mi tudi ni tako prekleto vseeno če bi se takrat ko pri- deš v Celje morda niti ne pogledala. Upam, da si v tem trenutku, ko tole čitaš malo boljše volje in si boš dala vsaj nekaj dopovedati, kajti jaz ugo- tavljam in sem tudi prepričan, da boš zaman priznala to, da so Tvoji očitki precej neutemelje- ni. Vem, da ženske morda uživate nad tistim ne- prestanim dokazovanjem različnih čustev in različnih malenkostih, mimo katerih človek na- vadno gre mimo, ne da bi mnogo govoril. Morda Te je razsrdilo, ker na eno Tvojih prejšnjih pi- sem, kjer mi pišeš o nekom, ki Ti dvori, nisem v svojem pismu nič reagiral? To sem Ti že večkrat povedal, da nimam prav nič proti temu če si iz- bereš koga drugega, ker jaz sam se dobro zave- dam, da Te ne zadovoljujem in Te tudi v bodoč- nosti ne bi mogel. Dana, glej ni to morda mržnja ali pomanjkanje simpatije z moje strani, ne, celo nasprotno, jaz te ljubim in Te bom ljubil tudi v bodoče, pa makar si izbereš deset drugih, tudi če z njimi živiš, ali tudi če se poročiš. Je to posebne sorte reč, ali jaz ne morem zato. Razumeš, ljubil Te bom kot žensko, ne kot otroka ali prijateljico. Tistega malomeščanskega idealiziranja in kisa- njapajaz ne maram. Še to me jezi, da sem zdaj- le tako sentimentalen in brundam takele stvari, ki so pravzaprav ostanek tistih romantičnih ča- sov in neskončnega besedičenja. Se še spominjaš, kaj sva se pogovarjala takrat, ko sva zadnjikrat sedela v parku? Zato pravim: pogum! Korakaj skozi življenje z dvignjeno gla- vo, ker Ti si človek zato, si mlada, polna moči in zdravja. Ne posnemaj mene, ki hodim po tej do- lini kakor izgnanec z iztrgano dušo. Da Ti po pravici povem, jaz moram nekaj ukreniti, pa naj bo karkoli. Zdi se mi, da sem kakor tisti po- potnik, kije slutil v daljavi čudežno dolino vsta- jenja in se napotil v tisto smer, romal naravnost čez gore in doline in koje bil že blizu je obtičal nekje v močvirju. Vidiš, moja skrb je, da se izkop- Ijem iz tega prokletega blata in po vstajenju bom morda šele lahko vespri tebi. Ne pišem tega kar tako, ampak Te prosim, da preudariš po svoje in razsodiš tako, da boza Tebe prav. Besede in fan- tazije so včasih lepe, življenje samo pa je največ- krat zelo umazana reč. Češe Ti studi in češe bo- jiš, ostani tam, kjer si. Popotovanje nima vedno veselega konca in ni za vsakega človeka. Zato mi sporoči Ti kako misliš, ker jaz se v tem slučaju uklanjam tvoji volji. V Ljubljano letos najbrž ne bom prišel, upam pa, da se za božič v Celju vidiva in se pogovori- va kaj več. Potem pa naj bo kakor hoče. Te poljublja 3. pismo, Celje, 15. IV. 193314 To malenkost Ti pošilja za spomin Tvoj Slavko Tvoj Slavko »Človek polagoma preneha biti človek in postane stroj. Zato pra- vim: k vragu romantika, živela tehnika. « V popolnoma novem položaju se Slavko in Da- na znajdeta pa Šlandrovi aretaciji in obsodbi, ki ga od izvoljenke loči za dolga tri leta. Morda so ravno pisma iz tega obdobja, pisana izza zapor- niških rešetk, po svoje najlepša in najzanimivejša. 14 V pismu ji je očitno nekaj poslal. Morda svojo fotografi- jo? VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVE\A ZA VSE 83 4. pismo, Celje, 6. III. 1934 (iz preiskovalnega zapora v Starem piskru) Moja draga! Tvojega povabila seveda ne morem kar takole sprejeti, vkljub temu, da nimam sedaj nobenih posebno »važnih opravkov«. No, sicer Tipa tudi nič kaj rad ne verujem, da se tako sama izpreha- jašzdaj ko so zunaj že lepipredpomladni večeri. Saj si vendar mlada! Zdaj je čas, da uživaš življe- nje - seveda tako daje prav. Dana, zaradi mene lahko delaš kar hočeš in jaz nikakor ne maram, da bi mi lahko kedaj očitala, da sem ti hodil na pot. To prav dobro veš, da jaz nisem poseben vitez ljubezni in se z menoj ne izplača posebej ukvar- jati. In kaj šele bo, kadar se povrnem? Na to življenje sem se nepričakovano dobro na- vadil. Saj pa že tudi teče četrti mesec, odkar sem tukaj. Zdaj imam priliko, da marsikaj pogrun- tam, kar mi v tistem življenju, ki brzi s filmsko na- glico, ni bilo mogoče. Za tem zidovljem ima člo- vek troje na izbiro: da crkne od obupa, da sčaso- ma postane iz nekriminalca res pravi kriminalni tip, kije potem, ko se vrne v življenje, večna nad- loga za človeško družbo, in tretje: da prekuje svoj značaj. Bomo videli kako še bo. Celica. Odprtina v zidu, visoko nad glavo, zavarovana z železni- mi drogovi: pet navpik in dva počez, in preko vse- ga še rešetka- to je okno. Če človek spleza gor in pogleda ven, se nudi čudovit razgled. Spodaj je dvorišče z veliko elipso na sredi, ki sojo izteptale noge tisočev, ki so bili gostje te hiše: razbojniki, vlomilci, tatovi, komunisti. Tudi strehe se vidijo in košček gledališča. In vse je razdeljeno na majčke- ne sesterokotnike. Tako gledajo v svet nekatere žuželke, zdi se mi, da menda metulji. Vse je se- stavljeno iz šesterokotnikov- hiše, nebo in oblaki na njem. In če naenkrat pogledam drugam, v go- lo steno, imam še vedno tisto prokleto mrežo v očeh, še vedno trepečejopred očmi tisti šesterokot- niki. Zato rajši ne zijam ven. Dobro je to, da se od tukaj pomlad ne bo videla. Včasih bo morda priš- lo nekaj kakor iz daljave: šum mladega zelenja, vonj cvetja, veselo kričanje otrok na nekem dvo- rišču, šepet zaljubljenih mladih ljudi-prišlo bo in bo zopet ugasnilo, odšlo. In vse bo dobro. Pri tem se živci izpreminjajo v žice, neupogljive, jeklene žice. Človek polagoma preneha biti človek in po- stane stroj. Zato pravim: k vragu romantika, žive- la tehnika. Včasih sem mislil, kako sem pokvarjen človek, da sem že vse izkusil in doživel, kar se pač na svetu da, pa vidim, da je vse skupaj malenkost. Če poslušam izpovedi ljudi, v katerih družbi sem sedaj, se mi odpira kar nov svet, nelep, blo- den in nesrečen. Gola dejstva, npr.: ta in taje to storil, so suhoparna in jih je v rubrikah meščan- skih časopisov toliko, daje že človeku kar slabo. Treba je pogledati malo globlje, preštudirati vse vzroke, poslušati človeka tedaj, ko izpoveduje najbolj skrite stvari, kadar je obsojen na samoto in misli, da mora govoriti. Vse jasnejša mije se- daj slika današnje morale, prava itd. Vtem času semprečitalže mnogo knjig slabih in dobrih in to res temeljito. Knjige so mi pol živ- ljenja, iz njih mi odseva svet, kakršen je in ni, ka- kršen bi moral biti pa ne bo in bo. Mnogo knjig, mnogo ljudi- mnogo laži in mnogo resnice. Ven- dar pa največ velja to, kar človek občuti na lastni koži. Je to tudi lahko palica. Ali eno prepričanje je sveto v meni, in to je, da ima vsaka palica dva konca. Tudi drugi konec bo enkrat zamahnil. V čigavih rokah in po kom, to ni težko uganiti. Mislim, da bomo kmalu sojeni. Res težko že ča- kam na to, kajti potem bo konec negotovosti in te- ga čakanja. Zanimivo je namreč, da je preiskoval- ni zapor samo večno čakanje: zjutraj čaka človek na prežgano juho, potem na sprehod, na pošto, ci- garete, obisk itd. in končno še na sodbo. Vse gre kakor drugi hočejo, in to stanje ni nič kaj prijetno. Potem pa vse izpolnjeno samo s pričakovanjem ti- stega dne, ko bo zasijala svoboda in bom lahko na- pravil tudi več kakor deset korakov po svoji volji. Absolutne svobode pa itak ni pod soncem. Za pisemce se Ti iskreno zahvaljujem in za knjige, ki sem jih že prečital tudi. Poslal jih boni v pisarno. Če še lahko dobiš Kozakovo »Celico« in Seliškarjev »Nasedli brod«, bi Ti bil zelo hvale- žen. Kake druge želje pa zaenkrat nimam. Vem, da Ti je morda neprijetno, ker imaš stalno sitno- sti z menoj, vendar ti zagotavljam, da bo po ob- sodbi mir. Za vse usluge, ki si mi jih storila Ti bom ostal vedno hvaležen in tudi upam, da bo še prišel čas ko se ti bom oddolžil. Mogoče me bodo v kratkem gnali k zobozdrav- niku, če bom dobil zato potrebno dovoljenje. Sem radoveden kako zunaj izgleda. Oglasi se še kaj! Mnogo lepih pozdravov Slavko VSE ZA ZGODOVINO JM ZGODOVINA ZA VSE Slavko in Dana na Mrzlici, 1937 (fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje) Mrzlica, 1. maj 1939 Z leve proti desni: Dana Ročnih, Slavko Slander, Mica Slander, Fran/o Vrunč (fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje) VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 85 Slavko, Danci in Mileni Apih na Mrzlici (fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje) Slavko Slander (fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje) VSE ZA ZGODOVINO 86 ZGODOVINA ZA VSE 5. pismo, Sremska Mitrovica, 10. XI. 1935 Draga Dana! Predvsem najlepša hvala za tvoje prijazno pi- semce, ki sem se ga res zelo razveselil, istotako tudi za kartico z doma gdč. Emice in za ono, ki si mi jo pisala iz Zavodnjega. Pred par dnevi sem dobil tudi cel kup razglednic, ki si mi jih po- slala v toku celega leta; tudi tista z Okrešlja je med njimi. Iz vsega tega sklepam, da si se ven- darle včasih spomnila na mene. Jaz bi ti sicer pogosteje pisal, saj zdaj imam čas in ni več tako kot je včasih bilo, vendar pa imam pravico pisati samo vsakih 14 dni in moram vsaj vsak mesec pisati domov, saj veš da domače tudi skrbi kako in kaj je z menoj. Zato ti bom poskusil pisati vsaj po eno pismo na mesec - seveda če v tem pogledu ne bodo zopet nastopile kake izpremembe. Ne vem zakaj seje Pičo tako izoliral. Ali ti je kaj več znano o njem. Sicer pa k temu pismu prilagam tudi eno za njega in te prosim če ti je mogoče, da ga daš v drugo kuverto in mu ga odpošlješ. Veseli me, da ti dobro živiš. V Ljubljani mora zdaj biti gotovo zelo prijetno; želim si, da bi te zopet enkrat obiskal tako kakor takrat, ko si še bila v Mladiki. Vidim, da se dobro prebijaš skozi življenje, da se tudi pridno učiš, samo ni mi čisto jasno kakšne načrte imaš za bodočnost, seveda, če jih sploh imaš. Saj zdaj bi se gotovo že lahko uveljavljala na vseh poljih, ki so danes odprta za žensko. Zdaj prihaja zima, čas za smučanje. Ali se boš smučala? Tukaj pri nas se nekaterim, predvsem Slovencem, silno toži po tem športu. To je v prvi vrsti Branko in Koželj, pa tudi naša bivša mariborska »sokolska prvaka« Apih in Vrunčse včasih spomnita na lepe zimske dneve v planinah. Tako pa lahko gledamo vesele obra- ze znanih smučarjev samo na slikah, ki so jih nekateri tovariši dobili od svojcev in prijateljev. Slike, ki sijih zadnjič obljubila, vsekakor lahko pošlješ, kar me bo seveda zelo razveselilo. Kadar pridem na vrsto, se bom tudi jaz dal fotografira- ti in Ti bom poslal sliko. Se boš začudila, ko me boš videla v tej uniformi. No zdaj še nekako gre, ko smo prišli, smo bili pa tako oblečeni, da smo izgledali kakor berači. Moram ti reči, da so v po- letnem času opanke zelo važen sestavni del na- še opreme, v kateri izgledamo kakor kakšni čiče tam doli v Makedoniji. Koželj je pred kratkim imel obisk inje še sedaj ves srečen. Na zunaj je tak medved, sentimenta- len je pa tako, daje kar čudno. Dražimo ga, da trpi na kronični zaljubljenosti, no izgleda pa tu- di, da je na drugi strani ravno tako. Je res že skrajni čas, da pride domov. Sicer pa nam vsem skupaj ne bi škodovalo. Neprestano nam neka- teri obljubljajo nekakšno amnestijo, tako da že res ne vem, kaj bo iz tega. Izgleda, da bo pač os- talo pri tem. Tukaj je tako, da lahko prej kaj zra- ven dobiš, kot je bilo npr. lansko leto, koje okrog dvajset tovarišev dobilo še vsak po dve leti robi- je. Enega imamo npr, kije prišel sem s 4 leti robi- je in je pozneje tukaj bil še štirikrat obsojen, ta- ko, da ima zdaj vsega skupaj 15 let. Paje kar do- bre volje;pa še tisti hrvatski nacijonalisti, ki ima- jo po 20 let in dosmrtne robije, kar nekam volj- no prenašajo svoja bremena in upajo na boljše čase. Zato mislim da bomo tudi ostali pač morali še malo potrpeti, saj bomo končno vse to tudi bo- gato poplačali. Če mi boš še kaj pisala, mi poskusi orisati seda- nje razmere v Celju, kako je kaj z raznimi zna- nimi ljudmi, piši kaj o ljudeh, s katerimi se dru- žiš, i.t.d. pa pozdravi tvoje domače (ali teta ve, da si dopisujeva?), Jankota, gdč. Milko, Emico, Križaničevo., Delejo in vse druge! Mnogo najsrčnejših pozdravov Tvoj Slavko 6. pismo, Sremska Mitrovica, 26. IV. 36. Draga Dana! Ne smeš misliti, da sem pozabil na tebe, kar bi mogoče lahko sklepala iz tega, ker se ti toliko časa nisem oglasil, kljub temu, da si se mi pred tem že nekolikokrat javila. Veš, moral sem dvakrat zapo- redoma pisati domov, o čemu si senajbrž prepri- čala, ko si bila v Savinjski dolini. Nisi mi sicer še nič pisala, kako je takrat bilo, vendar pa iz posla- ne kartice sklepam, dase vas je zbrala precejšnja družba; ni izključeno, da ste celo malo polumpa- li. Zelo bi me zanimalo, kakšni so kaj bili tvoji vti- si iz tega izleta, kako se ti dopade kraj, ljudje itd. Na tej in na kartici iz Šm. gore vidim tudi (F- čevjpodpis. Če se ne motim je to sin železničarja iz Celja; če je to tisti, ga lepo pozdravi in mu reci, da pozdravljam tudi njegovega očeta, s katerim sva stara znanca, fejst možakarje. Tvoja pisma iz leta 34., ki si mi jih pred krat- kim poslala so mi mnogo razodela. Takrat ko so se za mano zaprla vrata mariborske samotne celice, ob tistih lepih majskih in junijskih dnevih VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 87 in večerih, kipa so zame, in za vse nas bili tako mrzli in neprijazni, ko sem iz dneva v dan delal rekapitulacijo vsega mojega dosedanjega življe- nja in snoval načrte za bodočnost, sem se v mi- slih neštetokrat ustavil pri tebi. Mislil sem pa, da si ti mnogo lažje prešla preko vsega, posebno še zato, ker zadnje čase pač nisem bil nič kaj pre- več prijazen s teboj. Vem, da si mi oprostila, po- sebno zato, ker si se prepričala, da sem imel mnogo raznih skrbi in nadlog. Zdaj vidim, da si se me tudi ti tako pogosto, morda prevečkrat spo- minjala. No, zdaj sem prestal tiste dni, ob kate- rih bi mi ta zavest bila najdražja, saj veš, človek je v samoti pač nekoliko drugače razpoložen; zdaj pa se že ne ustavljam več toliko na preteklo- sti in mnogo več mislim na bodočnost. In vsak dan bolj sem prepričan, da bo ta bodočnost še lepa in svetla (izbrisano, najbrž cenzura, op. TKJ. Tvojih pisem se vedno veselim. Če bi tisam lah- ko pogosteje pisal, sem prepričan, da bise tudi ti večkrat oglašala. Zdaj pride maj- ali se spomi- njaš pevskih vaj v maju pred petimi leti. In 3-ju- nija? Čudovito hitro so minula ta leta. Seveda zadnja tri leta lahko mirno odštejemo, saj to je čas, ki nikakor ne spada v ta okvir, čeprav je na drugi strani tako bogat na svojevrstnih dogod- kih, ki pa imajo svojo vrednost samo za onega, kije že sam poskusil ta način življenja, kajti na zunaj je to vse skupaj zelo nezanimivo in praz- no. Romantika tukaj seveda ne prihaja vpoštev. Sicer pa je danes življenje sploh, pa naj si bo v kakršnikoli oveteci pomladi, ali na kakršnem ko- li mestu tam zunaj, ali pa med zidovi in ograja- mi taborišč in kazamatov vse prej kot romantič- no. Za človeka, ki ve kaj hoče, je povsod lepo ta- krat, kadar ve, da je pošteno opravil svojo dolž- nost. Takrat je tudi smrt lepa. Seveda, lepše je življenje, življenje v vsakodnevni borbi iti sku- paj z dragim človekom. Pred par dnevi mi je pisal brat. Tebe je zelo pohvalil, kar me seveda prav veseli. Samo, da se neprevzameš- da se malo pošalim. Oglasil se mi je tudi naš trboveljski poet, seveda zelo na krat- ko in še bolj poetično, tako, da res ne vem pri čem sem, še manj pa pri čem je sam. Bomo šele videli. Prihodnjič bom poskusil napisati kaj za Alfonza, upam, da topot ne bo zastonj, tako ka- kor zadnjič, ko pismo ni prišlo na pravi naslov in napravilo najkrajšo pot, ki je sploh mogoča. Najlepša hvala tudi za poslanih Din 170.-!Piši še kaj, jaz pa se bom zopet zglasil koncem mese- ca maja, ker prej pač ne morem. Pozdravi vse, ki jih sicer pozdravljam! Poljublja Te Slavko 7. pismo, Sremska Mitrovica, 10. VII. 36 Draga Dana! Sinoči je bilo dve leti od takrat, ko smo se na poti iz Maribora sem baš ob prvem večernem mraku vozili skozi Celje in dalje proti Laškem in Zidanem mostu. Uklenjeni na rokah in priveza- ni za nogo klopi v vagonu- kakor psi. In ko smo zagledali Savinjo in pot ob Savinji, tam od mo- sta dalje, znane griče na vsaki strani in vse tiste lepe kraje ob poti proti Laškem, nam je vkljub našemu položaju bilo nekako prijetno. Želel sem si takrat, da bi te tam kje zagledal in da bi te še enkrat pozdravil. No seveda, od vsega tega je os- tal le lep spomin za to trdo realnost. In da ti po pravici povem, vedno redkeje mislim na lepe stvari tam zunaj, tako da se mi zdi, da sem kar nekako nenormalno ravnodušen napram dejs- tvu, da bom čez dobre štiri mesece že zunaj. Si- cer sepa zadnje čase sploh zelo slabo počutim - fizično in duševno. Tudi se nisem nikakor mogel pripraviti do tega, da bi ti pisal, čeprav sem delo- ma imel možnost. Nisem ti pa hotel pisati v ta- kem suhoparnem tonu, ker vem da tega ne nia- ras. Medtem sem pa dobil od tebe že toliko pošte, pisma, razglednice- tudi ono z Golice- včeraj pa še slike, zato sem se moral oglasiti. Vendar danes bolj nakratko. Prihodnje pismo dobim petnajste- ga, imam namreč neko idejo in če bom takrat dobre volje, jo bom spravil na papir. Gre namreč za nekaj kar se tiče bodočnosti. Za danes še ni- sem dovolj premislil. Za slike se ti lepo zahvalju- jem. Lepa je ona iz parka, posebno ti si videti do- bro razpoložena. O drugi pa ne vem kaj bi dejal; nekam tuje mije to- mogoče zato ker gledam iz te trenutne perspektive. Ferdič se je zelo izpre- menil in ga ne bi spoznal. Odgovori mi, če je ti- sti, ki zadaj stoji Pičo, ker je to predmet spora med menoj in Brankom! Zdajle ob počitnicah se boš gotovo dobro imela; samo respazi, da si oz- draviš grlo, kajti sicer bo nesreča.-Starega Ferdi- ča lepo pozdravi; ob priliki bom napisal za nje- ga košček pisma. Danes prilagam temule tvoje- mu pismu polovico za Mirka in te prosim, izroči to gdč. Milki za njega, ker mu jaz ne vem naslo- va! Pozdravi vse prijatelje, posebno pa Pičota in Rekarja! Tebi pa mnogo poljubov tvoj Slavko VSE ZA ZGODOVINO 88 ZGODOVINA ZA VSE »Priznam ti, da v svojem življenju še nisem mislil toliko na tebe kot zad- nje tri dni. Na robiji so bili taki tnomenti seveda tudi zelo pogosti, vendar so bili le momenti ali pa bežne sanje. Zdaj pa neprestano, koder hodim, karkoli delam;prav- takopa se tudi v nočeh vse moje sanje vračajo k tebi.« Po vrnitvi iz Sremske Mitrovice si je Šlander na družinskem domu v Latkovi vasi opremil zobo- tehnično ordinacijo, ki je zaradi nizkih cen, do- brega dela pa tudi Slavkovega osebnega šarma postala precej priljubljena in obiskana. Ordina- cija sicer ni bila uradno registrirana in je delova- la »na črno«, a ker so bili med njegovimi stranka- mi tudi lokalni žandarji in uradniki, je bil njen lastnik navadno pravočasno posvarjen pred raz- nimi kontrolami in inšpekcijami. Šlander se je ob tem nemudoma ponovno vključil v revolu- cionarno delo, k organizaciji partijske mreže in razvoju ljudskofrontnega gibanja. Zaradi tega je bil ves čas pod policijskim nadzorom, pogosto se je bil prisiljen umakniti v ilegalo, leta 1938 pa je bil za krajši čas ponovno zaprt. A vendarle lah- ko na podlagi ohranjenih pisem to obdobje, ki traja do dokončnega Slandrovega odhoda v ile- galo leta 1940, označimo za nekako najmirnejše ter v odnosu med Slavkom in Dano tudi najak- tivnejše. Pogosta srečanja, skupaj preživeti tre- nutki ter izleti v planine15 so v njuno življenje vnesli nove kvalitete in ga vsaj na trenutke pribli- žali nekemu »običajnemu« odnosu dveh mladih zaljubljenih ljudi. 8. pismo, Sv. Pavel, 14. II. 37 Draga Dana! Vlak sem nocoj še nekako dobil, tako da sem srečno prirajžal domov, seveda na moje največ- je veselje, kajti če ne bi bil prišel, biga zelo polo- mil. Končno sem pa tudi že potreben spanja, saj veš, da se človek doma najboljše naspi. 15 Poleg kolesarjenja, pozimi pa smučanja, so bili med ta- kratno mladino nadvse priljubljeni izleti v planine, ki so jih komunisti uspešno združevali tudi s političnim delom in agitacijo. Popularni so bili članski izleti celj- ske »Vzajemnosti* na Šmohor in še posebej na Mrzlico, kamor se je Šlandrov krog praviloma odpravljal tudi vsakega 1. maja. Prav si imela, ko si nocoj rekla, da sem nekaj razmišljen. Res sem mislil nekaj čisto drugega, ko sem sedel tam gori v sobi. Zdi se mi celo, da nisem delal baš najboljšega vtisa, potem sem pa celo tako čudno pobegnil od vas. Tudi od tebe sem se kar tako nekako nakratko poslovil in mi- slim, da bi imela skoraj prav, če bi bila užaljena. No, jutri bom pa bolj urejen, saj veš, da sem se danes oglasil kar tako slučajno in če ne bi bilo tistega spora, bi me sploh ne bilo k vam, vkljub temu, da sem bil v Celju. Jutri me lahko počakaš takole od 5-1 enkrat doma, bova potem šla skupaj na proslavo. Ali bi šel še kdo od vaših? Saj to je stvar, ki se vrši v ok- virju Ljudske univerze! Torej še enkrat Dana, oprosti mi moje današ- nje obnašanje, jutri pa na prijetno svidenje! Mnogo poljubov P.S. Tvoj Slavko Še nekaj: Včeraj sem govoril z nekim tukajš- njim vinskim trgovcem (Randl se piše). Ti si mi namreč pred kratkim rekla, da imate doma neki jabolčnik za prodati. Ta mož se bo v kratkem mudil pri Mali Nedelji, pa bi ga kupil. Oglasil se bo prej pri vas v Celju. Samo pazite, da vas kaj ne ogoljufa! On bi namreč rad bolj po ceni, ven- dar sem mu rekel, da je jabolčnik zelo dober. Ni pa neki falot-za kar se pogodi, to tudi plača. Po- glejte kako in kaj.! 9. pismo, Sv. P. 18. II. 37. Dana! Danes sem bil precej zaposlen; letal sem okrog in si pripravljal vse kar potrebujem za delo. Bil sem tudi v Žalcu, kjer sem to in ono nakupil in sem pri tem porabil skoraj ves denar, ki sem ga še imel. Zdaj mi bo še Joža izvršil neka dela, v nedeljo pa bomo izvršili probo in uredili sobo, tako, da bom v ponedeljek že lahko začel z de- lom. Mislim, da bo kar dobro šlo. Iz gornjih razlogov bi mi bilo tudi ljubše, če bi midva preložila najin izlet v Mozirje še za teden dni. Izgleda tudi, da niti vreme ne bo kaj prida, saj je kar gnusno caplati po teh blatnih cestah. Mi bomo v nedeljo gotovi do popoldne, potem se bom pa lahko ob 3 ^s tistim vlakom pripeljal v VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 89 Celje. Oglasil se bom pri vas doma, potem pa na večer greva lahko v kino (če bo kak primeren film), nato de malo v kavarno, tako, da se bom potem lahko odpeljal z vlakom ob 3A 9h. Prosim te, odgovori mi, če se strinjaš s takim programom. Zaenkrat je pač še tako, v kratkem pa bo seveda tudi še kaj drugače, odnosno, kaj izpremembe. K Dušanu pa bova na vsak način šla čimprej, po vsej priliki prihodnjo nedeljo. VZavodno pa bi rajši šla šele malo kasneje, ko bo že bolj dišalo po pomladi, ker bi bilo zelo lepo, če bi spotoma šla tudi na Urško, da se poskusiva kakšna turista sva. Kaj praviš ti na to? Zdi se mi, da bo kmalu planinski ples v Celju. Tja bi seveda tudi jaz zelo rad šel, zato to pot do tega plesa ne bom imel od- klonilnega stališča. Bova šla skupaj, da vidimo, kako in kaj bo. Mogoče bo pa hec. V ostalem sepa danes ne počutim dobro. Zares zbolel sicer nisem, imam pa že ves dan tempera- turo. Duševno sem pa danes seveda čisto druga- če kot sem bil včeraj. Tista neizvestnost me je strašno du šila. Saj veš, daje težko živeti v takem napetem stanju. Vkljub temu pa meše nekaj gri- ze, česar trenutno še ne morem formulirati. Iz- gleda, da je v zvezi z najinim sinočnjim pogovo- rom, odnosno v zvezi z onim, kar sem ti jaz na tako deprimiran način pripovedoval takrat ko sva hodila po cesti pod gradom. Je zelo mogoče, da bom vse skupaj v kratkem gledal čisto z druge strani, to se pravi, ne tako tragično in bolj odloč- no. Priznam ti, da v svojem življenju še nisem mi- slil toliko na tebe kot zadnje tri dni. Na robiji so bili taki momenti seveda tudi zelo pogosti, ven- dar so bili le momenti ali pa bežne sanje. Zdaj pa neprestano, koder hodim, karkoli delam; pravtako pa se tudi v nočeh vse moje sanje vra- čajo k tebi. Vrag si ga vedi, kako je to. Razmiš- ljam tudi in sem silno radoveden kako je pri te- bi, in trenutno ne vem kaj bi dal zato, da bi imel pred seboj tvoje pismo, v katerem bi mi vsaj na kratko povedala, kako je s teboj. Še to ti priznam, da sem nekako nezaupljiv in zaenkrat si štejem to v minus. Pomagati si pa ne morem, zato mi ne ostane nič drugega, kot poča- kati, da vidimo, kako bo. Zelo rad bi pa, če bi mi za soboto napisala nekoliko vrstic, saj mi lahko odgovoriš na ono kar sem uvodoma napisal, če hočeš in moreš pa tudi še kaj več; končno pa vsaj da vidim tvojo pisavo, zdi se mi, da mi bo pove- dala več kot besede, kijih boš napisala. Končno še eno prošnjo: zadnjič si mi rekla, da imaš v mestni knjižnici člansko legitimacijo. Jaz bi moral že pred tednom dni poslati našim fan- tom kako knjigo. Ker jaz te dni ne morem tja, bi te prosil, če bi ti dvignila na svoje ime Melikovo knjigo »Slovenija«, po možnosti H. del. Nahaja se v katalogu znanstvenih knjig. Eventualno bi še poiskala Krajnčeva romana »Os življenja« in »Zalesje se prebuja«. Glej, da dobiš vsaj eno od teh knjig. Obdrži jo potem doma, jo bom že jaz spravil notri in prevzel odgovornost zanjo. Iz- datke v zvezi s tem ti bom povrnil. Za Janeza bom tudi pripravil tisto, o čemer sva govorila - do nedelje, tako da ga ne bom pustil na cedilu. Pozdravi vse tvoje domače! Tebi pa mnogo pozdravov in poljubov Tvoj Slavko 10. pismo, 7. IV. 37 Draga Dana! Zadnje dni seje stvar tako obrnila, da mi nika- kor ne bo mogoče ta teden potovati v Ljubljano, enostavno zato, ker imam zelo neodložljivo de- lo. Če bi se slučajno stvar dala kako drugače ure- diti (kar paje zelo malo verjetno), te bom še ob- vestil. Ti boš menda sigurno šla, zato bi te prosil, če bi tudi za mene nekaj prinesla. Prosil bi te na- mreč, če bi šla v Dental-depot Kari Golob (mi- slim, daje ta tvrdka še v Šelenburgovi ulici 7., t.j. hiša nasproti kavarne »Emona«, vhod nasproti glavne pošte. Na vsak način pa bo v eni izmed hiš na križišču pred »Emono«) in mi prinesla stvari, kijih navajam na tretji strani pisma.'6 Ne boj se, paket bo samo tako velik, da ga lahko spraviš v ročno torbico. Ne vem točno, koliko bo znašal račun, za vsak slučaj ti pač dajem 100.- Din, da ne bo premalo. Dotične stvari potrebu- jem brezpogojno v nedeljo zjutraj, zato bom že v soboto popoldne poslal Vero k tebi ponje, če mi bo pa mogoče, se bom v soboto zvečer sam pripe- ljal v Celje, vrnil se bom pa ob 3A 9h. 16 Pismu manjka spodnji del drugega lista, kamor je Slan- der očitno napisal seznam potrebščin Ročnikova je z izrezanim lističem najbrž opravila naročeni nakup VSE ZA ZGODOVINO 90 ZGODOVINA ZA VSE Te dni, t.j. najbrž v petek pa bom imel zvečer zopet delo pri tistem ključavničarju, vendar bom že do zadnjega vlaka gotov. K vam domov se topot ne bom nič oglašal. Za slučaj, da ne boš šla v Ljubljano, me še pra- vočasno obvesti, da jaz nekako drugače uredim. V nedeljo, pri vlaku ob Ih te bom pa sigurno pri- čakoval v Sv. Petru, saj veš, da me bo razveselilo če boš prišla. Jaz bom moral biti ta mesec zelo priden, ker bom potreboval nekaj več denarja. Zato si bom najbrž moral celo premisliti glede Korošice. No, bomo še videli. V Ljubljani ti želim mnogo zabave in uspeha! Poljubljam Te Tvoj Slavko 11. pismo, Sv. Pavel, 24. Vili. 3717 Ljuba Dana ! Tvoje 22. t. m. napisano in 23- t. m. v Ljutome- ru na pošto oddano pismo sem danes prejel. Ze- lo meje razveselilo. Čudiš se mojemu molku. Saj sem ti ves teden po mojem prihodu iz zapora res vsak dan pisal, bodisi od doma, bodisi iz Celja, kamor sem tiste dni večkrat zahajal zaradi mo- jih pritožb, kijih imam proti oblastim. Koncem prejšnjega tedna sem pa bil res hudo zaposlen na vse načine, zdaj pa imam predvsem mnogo dela. Sem pa nekako razmišljen, ali kako bi re- kel, tako, da mi delo nikakor ne gre od rok, in tako le komaj sproti zdelujem. Seveda pa vse to nikakor ni opravičilo za mojo lenobo, da ti ne- koliko dni nisem nič pisal. Se bom popravil. Upam pa tudi, da bo tega stanja kmalu konec in da mi ne bo več treba mnogo pisati. Ampak rečem ti, da si zelo čudna, če misliš da sem jaz res tak človek s tolikimi predsodki in po- misleki, da bi mi bilo neprijetno, če bi prišla za nekaj časa k nam. Še vedno se mi zdi, da me pre- malo poznaš. Veš, jaz sem pa ravno s tem računal, ker si v zadnjem pismu nekaj omenila v tem smislu. Vedno se mije zdelo, da boš nekega dne pristala s kolesom na našem dvorišču. Že nekaj dni se ce- lo dogaja, da kar nehote pogledam, če je že pri- šel avtobus od celskega vlaka, češ, da se boš mo- goče pripeljala. No ne smeš zopet misliti, da sem res tako strahovito nestrpen in da te brezpogoj- no hočem spraviti iz Slovenskih goric. Češem ne- koč prestal 3 leta, bom končno moral tudi zdaj, saj ne bo menda tako dolgo in menda tudi ne bo ničesar takega vmes kot je bilo takrat. Torej, vkljub temu, da bi te res že rad videl, ti rečem, da še ostani, ampak samo takrat, če ti je res zelo do- bro in ti nikakor ne kaže hoditi sem. No ne smeš sipa misliti, da bi bilo tukaj, ali pa v Celju dolgo- časno. Saj si bomo znali napraviti kako zabavo in končno tudi če bi bila midva sama, se vsaj meni zdi...(nečitljivo, op. •.•.) Ne svetoval bi tipa, se voziš skoz iz Male Nede- lje s kolesom, ker je pot vendarle zelo dolga, saj je samo iz Ptuja do Celja čez 60 km. Razen tega so med SI. Bistrico in Konjicami zelo naporni klan- ci, kar za tebe ne bi bilo dobro, posebno še, če nameravaš nadaljevati s petjem. Ni treba, da bi se prehladila. Rajši sedi v Ljutomeru na vlak, pa se lepo pripelji. Da ti dokažem resnost tega moje- ga opozorila, ti tukaj prilagam Din 100.-, da boš imela za vožnjo. Pa ne smeš mi tega zameriti! Sicer mi pa ne gre ravno preslabo. Zdaj živim zopet relativno v miru in upam, da bo tako tudi še zanaprej. Zdaj bodo kmetje prodali hmelj, bo denar in zaslužek. Delal bom še nekaj časa, tako da si napravim večjo rezervo denarja, potem se bom pa pobrigal, da se za zimo dobro zaposlim kje v Ljubljani, mogoče pa celo v Celju. Knjige za Jankota bom priskrbel, jih namreč nimam doma. Glede tvoje gospe tetke in najine bodočnosti (ki se meni ne zdi tako prokleto tem- na in meglena) se bova pa pogovorila v krat- kem, to se pravi, ko prideš zopet nazaj. Mnogo vročih poljubov Pozdravi vse tvoje! Tvoj Slavko 17 Pismo je bilo cenzurirano. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 91 »Praviš, da misliš mnogo na mene. Hvala- enako! Sicer pa o tem ne bom mnogo pisal, saj veš kako je. Pa tudi ne znam. Besede so pač besede.« 12. pismo, Ljubljana, 29. VII. 1938 (preiskovalni zapor) Draga Dana! Najiskrenejše se ti zahvaljujem za pismo od 24. in dopisnico od 26. t. m. Tako velja tudi za poslanih din 220. Apihu in Diehlu sem povedal kar si naročila. Za pozdrave se ti moji tovariši vsi zahvaljujejo. Veš, takole kako pisemce ali do- pisnica v teh razmerah je že kar cel dogodek, za- to upam, da se boš še oglašala. Naša zadeva se zdaj po vsej priliki res nagiblje svojemu koncu. Zaslišanje prič in poizvedova- nja so končana in kot nam je bilo zatrjeno, so akti te dni odšli nazaj v Beograd. Tukajšnje so- dišče je posredovalo še dokaj hitro, bojim sepa, da bodo v Bgr. prepočasni, posebno v slučaju, da se bo cela stvar mirno prepustila svojemu toku. Po mojem mišljenju bi bil zdaj čas, da se ponov- no podvzamejo intervencije pri vrhovnem drž. tož., odnosno na sodišču za zaščito države. Pro- sil bi te torej, če ti je mogoče o tem takoj obvestiti moje domače, pravtako tudi advokate, ki priha- jajo za to v pošte v. Jazsem tudi tukajšnjemu ad- vokatu Dr. Šukljetuže na policiji podpisal poob- lastilo in bi bilo zelo koristno če bi se zdaj že en- krat zganil. Upam, da te moje prošnje ne boš ra- zumela kot izraz kake nervozne nepotrpežljivo- sti; saj veš, da nisem toliko razvajen in senti- mentalen, da bi me morilo že golo dejstvo, da sem v zaporu. Stvar je principijelna, zato, ker gre za čisto poseben slučaj in se človeku kar be- dasto zdi brez posebnega razloga posedati po zaporih, medtem ko se domači zunaj vedno bolj izpostavljajo pomanjkanju. In končno tukaj ne gre samo za enega človeka, ampak za nas vse. Mi tukaj v glavnem živimo tako kot po navadi. Čas še kolikor toliko hitro poteka, posebno če ima človek kako knjigo in časopise. Z državno hrano imamo razne komedije in če ne bi imeli nekaj svoje, bi nam v tem oziru precej trda pred- la. Če bomo od zunaj dobili včasih kako sadje, nas bo zelo razveselilo. Tudi tebi so se predvideni načrti ponesrečili in moraš v tem lepem počitniškem času igrati vlogo gospodinje. Gotovo ti je nerodno, kadar se spom- niš lepih dni v goricah. No, želim, da bi bila teta kmalu zdrava, bo pa potem tem več veselja. Pri vsem tem sipa vendarle na boljšem, saj včasih le lahko kam greš. Kadar boš šla k nam domov, po- vej vsem, da jih lepo pozdravljam in da bom tu- di v kratkem pisal nekoliko več. Na zadnji dopisnici nisem mogel razbrati vseh podpisov; zdi se mi namreč, daje med dru- gimi podpisan tudi Dušan. Vidva gotovo prideta večkrat skupaj, pa mu povej kako in kaj- in poz- dravi ga. Ko pridem, se bomo pa že pogovorili tako kot se spodobi. Praviš, da misliš mnogo na mene. Hvala- ena- ko! Sicer pa o tem ne bom mnogo pisal, saj veš kako je. Pa tudi neznani. Besede so pač besede. Branko pravi, daje zelo žalosten ker nič ne vi- di Zore; pa pozdravlja jo. Enako tudiApih. Zahvaljujem se za pozdrave vseh tvojih doma- čih in jih pozdravljam. Tebe pa poljubljam Tvoj Slavko. 13. pismo, Ljubljana 12. VIII. 1938 (preiskovalni zapor) Draga Dana! V nedeljo meje obiskal Dušan in mi dejal, da boš drugi dan ti sama prišla v Ljubljano. Ker te ni bilo niti v ponedeljek niti v sredo, sem izgubil upanje, da boš sploh prišla. Tvoje pismo in dopi- snico sem prejel, odgovarjal pa nisem baš zara- di tega, ker sem računal, da te moje pismo ne bo več dobilo doma. Včerajšnja dopisnica meje ze- lo razveselila. Ne vem, od kod si dobila tisto ob- vestilo, da bomo v sredo že doma, kajti mi o tem ničesar ne vemo. No, vkljub temu pa upamo, da bo te dni odločeno tako ali tako. Za vso tvojo skrb in številne usluge se ti najiskrenejše zahva- ljujem. Upam, da boš še tudi v bodoče tako prid- na, če bo treba. Pred par dnevi sem pisal domov, pa sem poza- bil opozoriti na tisto mojo staro kazen od okraj- nega načelstva. Stvar je namreč taka, daje bila tista kazen od banske uprave že dvakrat razve- VSE ZA ZGODOVINO 92 ZGODOVINA ZA VSE ¡javljena in se mi zato tretja obsodba za isto ob- dolžitev zdi povsem protizakonita. Končno pa je stvar tudi že zastarela. Jaz o vsem tem doslej ni- sem bil uradno obveščen in nisem dal nobenega podpisa, zato imam še vedno čas napraviti novo pritožbo, odnosno vložiti tožbo na upravno so- dišče. Počakajmo torej še do prihodnjega tedna. Izgleda, da se bo zdaj začelo bolj deževno vre- me in da ne bo kazalo hoditi na kake večje izle- te. Tebi je gotovo žal, ker sem slišal, da si se od- pravljala na Gorenjsko. V Savinjski dolini bodo te dni že menda začeli z obiranjem hmelja in se mi kar škoda zdi, da me zdaj ni tam. Lansko leto na današnji dan sem ravno prišel iz zapora. Ta- krat so bili tako lepi dnevi. Tisi bila doma v gori- cah in jaz sem ti mnogokrat pisal v takratnem življenju. Tistih dni, ko sva skupaj potovala po Prlekiji in Prekmurju, pa se zdaj kar ne smem spomniti. Saj to menda tudi ti razumeš. Vkljub vsemu pa čas silno hitro teče. Saj se boš kmalu že zopet začela voziti v Ljubljano in živ- ljenje bo zopet zajadralo v stare tire, tako, kot da bi se med tem nič ne zgodilo. Sicer pa naj bo, ker še ni vseh dni konec. Če imaš čas, se še oglasi! Poljubljam te 14. pismo, brez kraja in datuma" Tvoj Slavko Draga Dana! Zelo me bo razveselilo če boš danes prišla sem. Lahko ti bom napravil kar je potrebno; upošte- vaj pa, da imam mnogo dela, zato mi ne bo mo- goče iti kam s teboj, razen eventualno zvečer. Ni izključeno celo to, da bom jaz moral iti zvečer v Celje zaradi nekega dela. 15. pismo, brez kraja in datuma Draga Dana! Prepričan sem, da se Ti je čudno zdelo, ker se ves ta dolgi čas nisem nič oglašal. Veš, živel sem pod zelo čudnimi, včasih tudi zelo težkimi raz- merami, imel mnogo dela in skrbi, pa malo mož- nosti za primeren način korespondence Vendar to ni glavno. Je še nekaj drugega, o če- mur bi se rad pošteno pogovoril s Teboj. Priznati ti moram, da v nekaterih stvareh, ki zame niso bile nikdar v dosedanjem življenju noben prob- lem, nisem miren in se včasih silno mučim. In to ravno v tem času, ko bi bilo treba vse sile usmeri- ti samo na eno stvar in vse ostalo pustiti ob stra- ni za pozneje. Trenutno ne morem oceniti svo- jih moči. Zdi se mi pa da osebno ne bom več sre- čen, vsaj v nekaterih ozirih ne. Ne zaradi sebe, ampak zato, ker imam občutek, da drugi tega ali onega ne bodo razumeli. Mogoče tudi Ti Tako bi rad, da bi bila vsaj ti srečna, posebno, da bi dosegla svoj življenjski cilj, o katerem ved- no razmišljaš. Priznam, daza ta Tvoja prizade- vanja doslej nisem imel dovolj razumevanja. Večkrat se spomnem na tiste besede, ki jih je go- voril nekoč Ažman. Ali se spominjaš? Sicer je v nekaterih ozirih bedast, ampak zdi se mi, daje v mnogem imel prav. Veš midva bi se imela mno- go pogovoriti, saj sva mogoče doslej opuščala ta- ke reči, kar ni bilo prav. Zdaj je tako, da bi ta teden enkrat lahkoxnašel priliko za razgovor. Najboljše bi bilo v sredo ali v četrtek zvečer. Če bo lepo vreme, bi mogoče priš- la s kolesom, potem bi Tepa kdo spremljal. Dogo- vorita se o tem z V. Mnogo lepih pozdravov Slavko Ne vem kedaj boš ti prišla. Na vsak način bi te pa prosil, če bi predhodno šla k Šeku in mu izro- čila drugi list tegale pisma. Stvari, za katere ga prosim, pa naj da tebi, da mi jih sigurno prine- seš danes ko prideš sem. Mnogo poljubov Slavko. 18 Tako to kot naslednje pismo (14. in 15) sta napisana v ilegalnih bivališčih, saj nista oddana na pošto, pa tudi Slavkov podpis je za razliko od ostalih pisem nečitljiv. VSE ZA ZGODOVINO ZGODO VEVA ZA VSE 93 »Tudi meni se zdi, da imam dovolj sil v samem sebi za to. Veš v takem zaupanju mi je kar lahko pri duši zdaj ko se klatim po svetu. Brez tiste romantike, s kolikor mogoče realnim pogledom na vsa dogaja- nja, nosim v sebi nekaj svetlega, veselega - misel na Tebe, takšno kot si in takšno kot si Te predstavljam.« Leta 1940 so se ukrepi in z njimi povezano na- silje proti komunistom še dodatno poostrili. Vla- da Cvetkovič-Maček je obstoječi Zakon o zaščiti države razširila z novim paragrafom, po katerem je lahko policija kogarkoli neposredno, brez sodbe in dokazov zaprla oz. konfinirala. Po drža- vi so začela nastajati svojevrstna koncentracijska taborišča za politične nasprotnike režima, pred- vsem komuniste, med katerimi je bila najbolj znana Bileča. V prijateljski družbi večine celj- skih komunistov ter skupaj z Dano se je Slander na pustni torek, 6. februarja leta 1940, udeležil pustne veselice v celjskem Narodnem domu.19 V isti noči je policija izdala zaporno povelje za vse komuniste - nekdanje robijaše, z namenom, da jih internira v Bileči. Po pustni zabavi je del druž- be, v kateri so bili tudi Kraigher, Ročnikova in Slander, odšel še naprej v celjsko restavracijo Turška mačka. V tem času je policija že iskala Šlandra na njegovem domu v Latkovi vasi. Ko je njegova sestra Mica20 ugotovila, da Slavku spet grozi zapor, je takoj najela avtomobil in ga odšla v Celje iskat. Pri Danini teti Tereziji Lešničar, kjer je Slavko, kot rečeno, imel sobo, je izvedela, kje se družba nahaja. Še pravočasno posvarjena sta 19 Več o tem večeru v: Milan Apih, Sredi pušk in bajonetov, Mladinska knjiga, Ljubljana 1961, str 17, 18. 20 Slandrova sestra Mica je bila junija 1940 v skupini še- stih komunistov obsojena na zadnjem velikem komuni- stičnem procesu v Celju. Okrožno sodišče jih je obsodilo po » . členu 4. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, ker so krivi, da so konec januarja in v začetku februarja 1940 razširjali letake in objave v sodelovanju z namero povzročiti nerazpoloženje zoper državne ured- be, naredbe oblastev in zoper socialni red v državi...« (Prepis obsodbe, Arhiv Muzeja novejše zgodovine Ce- lje, fascikcl 37•, •••• ••). Šesterica je bila obsojena na zaporne kazni od štiri do dvanajst mesecev zapora Mica je svojo sedemmesečno kazen prestajala v Starem piskru in si v tem času dopi- sovala tudi s svojo nesojeno svakinjo Dano Ročnikovo. Ohranjeni sta dve pismi, v katerih se opazi Micina in Dañina povezanost, predvsem v odnosu, spoštovanju in skrbi za Slavka. Arhiv Muzeja novejše zgodovine Ce- lje, fascikel F-E, mapa IV. Šlander in Kraigher sedla v avto in se umaknila v ilegalo, medtem ko je policija pri Lešničarjevi opravila temeljito hišno preiskavo.21 Tudi sicer v Celju policijska akcija ni bila ravno uspešna. Od vseh celjskih komunistov jim je uspelo dobiti le Milana Apiha, ki je sicer bil prav tako na pustni zabavi, a se je od ostalih poslovil še pred Turško mačko, kar je bilo očitno zanj tudi usodno. Že nekaj dni zatem je Slavko pisal Dani. Gre za zadnje ohranjeno pismo, čeprav sta (s še bolj previdnim in konspirativnim) dopisovanjem najverjetneje nadaljevala. 16., zadnje pismo, iz ilegale, brez datuma Draga Dana! Vidiš kako čudno se vrti ta svet: iz vesele pust- ne noči v takole hajduško življenje. Če bi človek ne gledal nekoliko pedi dalje od nosa, bi skoraj lahko bil nekoliko razočaran. Čudno se mi zdi, da sem imel že par dni neke slutnje, tako da se mi ni zdelo škoda tistih dveh noči, ki sicer nista nikomur koristili; to je bil najbrž zadnji slučaj praktičnega življenja povprečnega malomešča- na, čeprav samo za kratek čas, to se pravi za po- skušnjo. Moram Ti pa priznati, dase mi sedanje življe- nje v vsakem oziru bolj dopade, pa čeprav bi tra- jalo ne vem kako dolgo. Samo z enega stališča mi je nekoliko dolgčas in mi bo vedno bolj in bolj: Ker ni Tebe v bližini. Upam, da tega ne boš napačno razumela; ne gre samo za tisto vsakda- njo fizično bližino, ki včasih postane že kar ne- kam sama po sebi razumljiva, ali pa mogoče za kako nezaupanje do Tebe in strah, ki korenini v takem nezaupanju. Saj je preteklo šele par dni od naše ločitve in vendar si ne morem pomaga- ti; neprestano razmišljam o vseh mogočih mo- mentih najinega skupnega življenja in že zdaj si želim, da bi tiajlepše od njih še enkrat tako preživela. Če pogledamo tisto življenje, ki smo ga mi vsi preživljali zadnje čase, moram reči, da je bilo vkljub težavam in skrbem še vedno soraz- merno lahko, enostavno in brezskrbno. Zdaj so drugi časi. Marsikatera tnala skrb, marsikatera- vprimeru s stvarjo za katero se borimo- neznat- na, mogoče celo samo privatna zadeva bo mora- 21 Apih v svojih spominih navaja, da je bila družba pri Turški mački posvarjena po njegovi zaslugi Apih, Sredi pušk in bajonetov, str. 20. VSE ZA ZGODOVINO 94 ZGODO VEVA ZA VSE la stopiti v ozadje. Marsikaj bo, kar ne bo razum- ljivo za povprečne malomeščanske možgane. Že prej smo morali biti v naših medsebojnih odno- sih nekoliko drugačni ljudje kot so mnogi drugi. Posebno kadar gre za odnose med moškim in žensko. Zdaj bo treba biti brez dvoma mnogo močnejši, naravnejši in zvestejši, tako stvari, kot tudi napram drugim in seveda tudi napram sa- memu sebi. In veš Dana, vkljub izkušnjam, kijih imava drug z drugim, se mi zdi - ne samo zdi, prepričan sem, da si Ti povsem doumela današ- nji čas in tudi to, kaj se pravi v tem času biti res človek, pri tem tudi kaj se pravi biti žena. Tudi meni se zdi, da imam dovolj sil v samem sebi za to. Veš v takem zaupanju mije kar lahko pri du- ši zdaj ko se klatim po svetu. Brez tiste romanti- ke, s kolikor mogoče realnim pogledom na vsa dogajanja, nosim v sebi nekaj svetlega, veselega - misel na Tebe, takšno kot si in takšno kot si Te predstavljam. Že zdaj se veselim snidenja (sre- čanja) s Teboj, ki bo moralo biti pač nekoliko drugačno kot doslej, zato pa mogoče še lepše in pomembnejše. Trenutno živim tako, zelo po domače. Če bi ne bilo tako mrzlo in če bi ne bil vesprehlajen, bise lahko reklo »kao bubreg u loju«. Danes imamo družbo, pa smo si privoščili steklenico izabele. Pogovarjamo se to in ono, včasih je vse skupaj kar šaljivo. Škoda je, da ni pri rokah kake knjige, da bi človek lažje ubijal čas. No to vse bo trajalo le kratek čas. Upam, da bom v kratkem dobil stal- nejše bivališče, potem Te bom že obvestil, kje se nahajam in uredil vse tako, da se bova včasih lahko videla, pogovorila in pokramljala. To boš še pravočasno izvedela. Glej samo, da bo šlo vse v redu, ker če se človek že enkrat odloči za nele- galno življenje, bi bilo zelo nerodno, če bi trium- firali »oni drugi«. Zelo me zanima, kako je bilo te dni s Teboj, kako Ti je zdaj in kaj misliš. Prepričan sem, da si stvari razumela in da tudi veš, kako mora biti. Predvsem bi Te prosil: zaupaj v boljše čase in bo- di korajžna! Pozdravi lepo Tvoje domače. Ne pripoveduj pa nikomur, da veš kaj več o meni, ali pa, da imaš zvezo z menoj! Pošiljam Ti mnogo, mnogo lepih pozdravov In Te poljubljam Tvoj Slavko »Zdaj pa upam, da se bomo spet večkrat videli.« Če lahko obstoj nadaljnje korespondence med Slavkom in Dano samo slutimo, pa iz spominov Ročnikove22 zagotovo izvemo, da sta kljub Slav- kovemu nenehnemu spreminjanju bivališča in skrivanjem v razmerah, ki so se z okupacijo še poslabšale, ostala povezana in se tudi srečevala. Drugo vprašanje pa je, v kolikšni meri je to kljub vsemu vplivalo na njuno razmerje.23 Ob začetku vojne se je Ročnikova skupaj s sestrama umakni- la na mamino domačijo pri Mali Nedelji, kamor so kmalu začeli prihajati prvi pomurski ilegalci, kot npr. Štefan Kuhar in Štefan Kovač. 29- julija 1941 je bil na domu, kjer je bila že dalj časa javka, sestanek pomurskih ilegalcev in organizatorjev odpora. Šlander je prišel prvi ter se srečal z Da- no. Povedal ji je, da se skriva pod ilegalnim ime- nom Franz Weber, ji izročil vse svoje fotografije ter jo povabil, da prisostvuje sestanku, ki ga je vodil. Na njem je zahteval takojšnjo organizacijo odborov OF po vaseh, obenem pa tudi začetek sabotažnih akcij. Ko so naslednje jutro udeleženci sestanka od- hajali, se je od Dane prvi poslovil Slavko z bese- dami: »Zdajpa upam, da se bomo spet večkrat videli.« Čez dober teden dni je izvedela, da ga je v Ma- riboru aretiral Gestapo... »Bilo je videti, kot da nas bodo Nemci vse pobili« Konec avgusta je Ročnikova odšla v Celje, kjer je dobila zaposlitev v Rebekovi tovarni tehtnic. Konec oktobra so jo prvič aretirali in zaprli v Sta- ri pisker. Med zasliševanjem je Gestapo od nje med drugim hotel izvedeti, kje je Šlander, kar ka- že na to, da takrat Nemci še vedno niso vedeli, kdo je padel pod imenom Franz Weber. Ko so jo 1. decembra izpustili, se je za nekaj časa vrnila v Malo Nedeljo, a že aprila 1942 je bila zopet v Ce- 22 Dana Ročnik, Moji spomini na ilegalno delo v Celju... str. 3- 23 Po pripovedovanju Ročnikove, naj bi se ti stiki pred voj- no malce ohladili, saj naj bi se Slavko navezal na sode- lavko iz novega ilegalnega okolja. Ob upoštevanju go- voric, ki so krožile po vojni ter Slandrove mariborske aretacije, ki bi seji najbrž lahko izognil, se nam sam po sebi ponuja sklep o povezanosti Šlandra in Klavore. Se- veda pa gre zgolj za ugibanja, ki so za ta prispevek po- vsem irelevantna. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 95 Narodni junak SLAVKO ŠLANDER odgovorni funkcionar Osvobodilne fronte r severni Muvcniji in San Cenlralnrpi odbora K PS Ustreljen v Maribora Zaluiila O F ('""» - I z" iw'iznn- Ostnrtnica (fototeka Muzeja novejše zgodovine Celje) lju, kjer je nadaljevala z delom v takrat zaradi iz- daj že sila razredčenih aktivističnih vrstah. Po komaj letu vojne je pred puškinimi cevmi omah- nila tako rekoč večina predvojnih štajerskih ko- munistov in drugih aktivistov Osvobodilne fron- te. Padel je skoraj ves krog Daninih in Slavkovih prijateljev in sodelavcev, pa tudi sorodnikov (bratranca Metod in Bogdan Špindler), preživeli pa so se znašli v krču strahu, ki ga je Dana najbo- lje ponazorila z besedami: »Bilo je videti, kot da nas bodo Nemci vse pobili«.1* V tem obdobju je odporniško organizacijo v Celju poskušal posta- viti na noge Tone Grčar - Johan, član mestnega odbora OF Celje, ena od njegovih tesnejših so- delavk pa je bila tudi Dana. Ob njegovi likvidaci- ji in novih izdajah se je novembra 1942 že drugič znašla v Starem piskru. Po zasliševanjih in mučenjih so jo konec leta 1942 odpeljali v Maribor, kjer je delila celico s Tončko Čečevo. Konec januarja so ju skupaj z ostalimi odpeljali v Auschwitz. Za razliko od Če- čeve in mnogih drugih je Ročnikovi uspelo pre- živeti grozote tega uničevalnega taborišča, poz- neje pa še Ravensbrücka in se 16. junija 1945 vr- niti v domovino.25 Razočarana nad neprimernim odnosom no- vih oblasti do taboriščnikov se je kljub prepriča- nju in formalnemu članstvu v Zvezi komunistov umaknila i/, aktivne politike in se posvetila svoji največji ljubezni - glasbi. V začetku se je ukvarja- la predvsem z narodno glasbo, ob delu na RTV pa je pozneje končala tudi Akademijo za glasbo. Ves čas je sodelovala v komornem pevskem zbo- ru RTV Ljubljana, nekaj časa pa je pela tudi v ljubljanski operi. Poleg družine, ki si jo je ustva- rila leta 1950, in glasbe, so ji največje veselje predstavljale planine, v katere je zahajala vse do pozne starosti, medtem ko je poletja po upokoji- tvi preživljala na domačiji v Slovenskih goricah ter na otoku Cresu. Vsem, ki so jo poznali, je ostala v spominu predvsem po zvonkem glasu, smehu in pesmi. Prav s pesmijo so jo njeni nekdanji kolegi spom- ladi 1993 tudi spremili na zadnjo pot. Namesto zaključka Ljubezen med Slavkom Šlandrom in Dano Ročnikovo je le ena izmed mnogih zgodb, ki jih je napisalo življenje v burnem 20. stoletju. Vsaka zgodba je po svoje edinstvena, z lastnimi junaki in njihovo usodo. Pogosto tragično. Večina jih ostaja pozabljenih, nikoli izrečenih in nikoli za- pisanih. Le tu in tam se zaradi vpetosti v širši zgodovinski kontekst odkrije sled za katero od njih. Sled, po kateri se ji je mogoče vsaj malce približati in jo poskušati razumeti, pri tem pa ne prestopiti tanke, a vendarle dovolj jasne meje. Meje, ki interes zgodovinopisja za posamičnimi, bolj subtilnimi historičnimi poglavji ločuje od brezobzirnega brskanja po človekovi Intimi in špekuliranja v zvezi z njo. Še tako jasne sledi pa v omenjenem in podob- nih primerih niso nič več in nič drugega kot od- tis resničnosti, odsev korakov, besed, misli in ču- tenja dveh, med seboj usodno povezanih ljudi. Zato njuna zgodba, kljub pričujoči objavi pisem in drugim zapisom, še zmeraj in za vselej ostaja le njuna. Kar je tudi prav. -''' Prav tam, str. 4. 25 Prav tam, str. 4-5. VSE ZA ZGODOVINO 96 ZGODOVINA ZA VSE Zusammenfassung DIE LIEBE UND DIE REVOLUTION Biographische und andere Niederschriften über slowenische Kommunisten und Revolutio- näre vor dem Zweiten Weltkrieg waren in der gesamten Periode der sozialistischen Ge- schichtsschreibung und Journalistik nach dem Weltkrieg ein dankbares und sozusagen kon- stantes und unerschöpfliches Thema. Dennoch sucht man - trotz der Vielzahl von lexi- kographischen Stichwörtern, journalistischen Bei- trägen und manchmal auch Versuchen von Schul- buch-und Belletristik-Abhandlungen - oft vergeb- lich nach vollständigen Biographien von verschie- denen slowenischen Vorkriegsrevolutionären, die komplex und objektiv ihr (auch privates) Leben und Werk darstellen würden und vergleichbar wä- ren mit Biographien anderer (bürgerlicher) slowe- nischer Politiker bzw. Personen des öffentlichen Lebens, die vor allem im letzten Jahrzehnt (aber auch davor) auf großes Interesse der sloweni- schen Geschichtsschreibung und einer Reihe von Buchausgaben stießen. Dies gilt auch für Slavko Slander, einen der be- deutendsten und auch markantesten steirischen und slowenischen Vorkriegskommunisten und Organisatoren des antifaschistischen Wider- standes, in dem er auch als einer der ersten sein Leben verlor. Slander wurde am 20. Juni 1909 in Dolenja vas bei Prebold im Savinja-Tal geboren, einem Ort, der vor allem aufgrund der entwickelten Textil- industrie und des nahen Bergwerksortes Zabukovica in den dreißiger Jahren des 20. Jahr- hunderts ein bedeutendes Zentrum der fort- schrittlichen und kommunistischen Bewegung in der Steiermark wurde. Nach Abschluß der Bürgerschule in Celje bil- dete sich Slander in Rogaška Slatina zum Zahn- techniker aus. Er trat seinen Dienst in Žalec an, wo er aktiv am kulturellen und gesellschaftli- chen Leben teilnahm. 1932 kam er mit seinem Arbeitgeber nach Celje, war als Aktivist der Ar- beiterbewegung in der Gewerkschaft und im Verein Svoboda tätig und wurde noch im selben Jahr in die Kommunistische Partei Jugoslawiens aufgenommen. Im November 1933 wurde Slander als Sekretär des Stadtkomitees der Kommunistischen Partei Ju- goslawiens von den damaligen Machthabern ver- haftet und im bekannten Cillier Kommunisten- prozeß im April 1934 zu drei Jahren Haft verurteilt. Er büßte seine Haftstrafe in Sremska Mitrovica ab, auf der sogenannten „kommunistischen Universi- tät", und kehrte von dort als sturmerprobter Kom- munist zurück, noch überzeugter von seiner revo- lutionären Mission. In den Jahren 1936 bis 1940 war er einer der bedeutendsten kommunistischen Organisatoren im Gebiet von Celje-Savinjsko. Im Februar 1940 zog er sich in die Illegalität zurück, wo ihn auch die Okkupation überraschte. Als Mit- glied des Zentralkomitees der Kommunistischen Partei Sloweniens und Sekretär ihres Gebiets- komitees für das nördliche Slowenien war er unter den wichtigsten Organisatoren des Widerstandes gegen den Besatzer, leider aber auch eines seiner ersten Opfer. Am 7. August 1941 fiel Slander nämlich unter seinem illegalen Namen Franz Weber in Maribor in die Hände der Gestapo. Trotz grober Verhöre und Folterung in Grazer Gefängnissen konnten die Nazisten seinen richtigen Namen nicht herausfinden. Am 24. August wurde er ge- meinsam mit neun anderen Mitgliedern der Wi- derstandsbewegung in Maribor erschossen. Während seines Aufenthaltes in Celje zu Be- ginn der dreißiger Jahre des 20. Jahrhunderts lernte Slander die junge Musikstudentin Dana Ročnik kennen. Die anfängliche Sympathie ent- wickelte sich zu einer Beziehung, die bis zu Slanders tragischem Tod andauerte. Die unmittelbarsten Zeugen ihrer Liebe sind die Briefe, die Slavko in den Jahren 1932 bis 1940 an Dana schickte, viele davon auch aus Gefängnis- sen. Die Änderung des Gesellschaftssystems bzw. die kommunistische Revolution waren für Slander sicher das Wichtigste und alle anderen Dinge mußten sich diesem Ziel und dem Kampf dafür unterordnen. Dennoch wurde das Leben eines jungen und intelligenten Mannes mit breitem Ho- rizont, wie es Slander war, auch von anderen, viel- leicht profaneren, aber nicht weniger wichtigen Dingen ausgefüllt. Man mußte arbeiten, sich wei- terbilden, Gesellschaft und Vergnügen finden. Man mußte auch jemanden gern haben. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 97 Und weil gerade Slanders Briefe an Dana Briefe nicht zusätzlich erklärt, noch weniger Ročnik diese Mehrschichtigkeit und Breite auf analysiert oder bewertet werden. Zur Erhellung einfachste und authentischste Weise zeigen, der Person Slavko Slanders als Revolutionär, Pa- werden sie an dieser Stelle erstmals vollständig triot, Kamerad und Liebhaber, vor allem aber als und in chronologischer Reihenfolge veröffent- Mensch, genügen völlig die Worte, die er vor licht. Abgesehen von der laufenden Erläuterung mehr als sechzig Jahren selbst geschrieben hat. des historischen Hintergrundes müssen die VSE ZA ZGODOVINO Ludwig Steindorff PLASTI SPOMINA H klasifikaciji pomnikov na Hrvaškem Uvod Sovjetski politik Lev Trocki je leta 1929 v svojih spominih, ki jih je napisal po odvzemu politične moči in izgonu, o prvih dneh po oktobrski revo- luciji zapisal naslednje: »Lenin je imel zelo močan občutek za nasleds- tvo pri delu, ki se ga je lotil. Kot velik revolucio- narje razumel, kaj pomeni zgodovinska tradici- ja. Ni bilo moč predvideti, ali se bomo obdržali na oblasti ali pa nas bodo porazili. Na vsak na- čin pa je bilo treba v revolucionarno izkušnjo človeštva vnesti kar največ jasnosti. Prišli bodo drugi, uporabili tisto, kar smo začrtali mi in na- redili novi korak naprej. To je bil smisel zakono- dajnega dela v prvem obdobju. Z istimi mislimi je Lenin nestrpno zahteval izdajanje klasikov socializma in materializma v ruščini. Uspelo muje doseči postavitev kar največ revolucionar- nih spomenikov, tudi povsem preprostih, dopr- snih kipov, spominskih plošč v vseh mestih in va- seh; v zavesti ljudi je bilo treba okrepiti tisto, kar seje zgodilo in v narodnem spominu pustiti čim globljo sled.«1 Za strokoven pregled prevoda se zahvaljujem Andreju Studnu. Leo Trotzki- Mein Leben. Versuch einer Autobiographie, Frankfurt 1974 (- Fischer TB 6258) [deutsche Erstaus- gabe 1930], str. 297 (pogl: .An der Macht')- Vnam bliž- jem jeziku je delo izšlo leta 1990. Lav Trocki, Moj život (L, II); Biblioteka Relacije, Niš 1990. Omenjen citat je moč najti v drugi knjigi na straneh 70 in 71. Izbire tega citata ne utemeljuje samo njegova nazornost, temveč služi tudi kot namig, da se moja razmišljanja o klasifikaciji pomnikov ne nanašajo zgolj na Hrvaško, čeprav je večina iz- branih primerov od tam. S podobno problemati- ko se srečujejo tudi v drugih državah - klasifika- cija se torej lahko nanaša tudi nanje. Citat pojasnjuje, kaj vse lahko postane pom- nik: zakoni, politično teoretski teksti, spomeniki, seznam pa lahko dopolnimo tudi z literarnimi deli, praznovanji in podobo pokrajine. V tem ši- rokem pomenu je pojem pomnik, lieu de mémoire, treba razumeti tudi v zbornikih o pomnikih Francije, ki jih je utemeljil Pierre No- ra.2 Iz citata Trockega izvemo, čemu služijo pom- niki - posameznikom in skupinam nudijo opo- ro pri »umeščanju« in samoprepričevanju. Z »u- meščanjem« - povezavo spomina in pomnika, lahko spomin delno obranimo pred stalnim spreminjanjem. Pomniki so sredstvo za poveza- vo preteklosti in prihodnosti, lastnega in tujega. Za pojem »pomnik* (lieu de mémoire) primerjaj: Pierre Nora, Zwischen Geschichte und Gedächtnis: Die Gedächtnisorte, v: Isti, Zwischen Geschichte und Gedächtnis, Berlin 1990, str. 11-33- Novejši nemški pro- jekt uporablja namesto »Gedächtnisort* besedo »Erin- nerungsorU. Prim, tudi: Etiene François / Hagen Schul- ze, Einleitung, v: Deutsche Erinnerungsorte, München 2001, 1. zvezek, str. 9-26. ZGODOVINA ZA VSE 99 Spomenik kralju Krešimiru IV. všibeniku (foto: Tatici na Niemsch) Pomniki niso vnaprej določeni - treba jih je šele definirati. Pomniki lahko nastanejo bodisi tako, da predmetom spremenimo osnovno funkcijo in jih povzdignemo, s tem pa dobe do- ločen sijaj (kot so z zakoni storili socialistični teoretiki v citatu Trockega), bodisi postanejo pomniki spomeniki in kipi, ki so bili temu na- menjeni že ob nastanku. Lenin, oziroma njegov predstavnik Trocki, je bil v svojih izjavah kar preroški. Sovjetsko zvezo so dejansko načrtno preprečili z gosto mrežo pomnikov, mlajše socialistične države pa so po vojni svojo identiteto ravno tako skušale varovati z ustvarjanjem in negovanjem pomnikov. Četudi bo v naslednjih izvajanjih šlo predvsem za lokalne pomnike v ožjem, nemetaforičnem smislu, se moramo vseeno venomer zavedati, da gre pri tem le za eno izmed zvrsti pomnikov v raziskovalnem smislu. Prevzeti pomniki na Hrvaškem Pri raziskovanju trenutnega stanja pomnikov na Hrvaškem je treba najprej ločiti med pomni- ki, ki so jih prevzeli iz časa pred letom 1990 (le- tom prvih svobodnih volitev in sprejema se- danje ustave) na eni ter novimi, nastalimi ali us- tvarjenimi po letu 1990 na drugi strani. Pomniki izpred leta 1990 izvirajo iz različnih obdobij. Prva velika skupina preclmodernih pomnikov se navezuje na čas od antike preko srednjega veka do zgodnjega novega veka. V od- nosu do teh pomnikov lahko ugotovimo v naj- boljšem primeru postopne spremembe: baroč- ne graščine niso več »priče fevdalne oblasti«, temveč »kraji hrvaške plemiške kulture«. Sakral- ne zgradbe vključujejo v državno reprezentativ- na dejanja in jim na ta način dajejo veljavo. K neprekinjeni skrbi za prevzete pomnike iz predmoderne dobe sodi tudi interes za glagoli- co, pisavo, ki so jo samo na Hrvaškem ohranili in uporabljali še dolgo v visoki srednji vek. Hkrati je opazno, kako zlasti v zadnjem desetletju pou- darjajo pomen hrvaške rabe latinščine - od zgodnjesrednjeveških listin in napisov do huma- nizma, saj latinščina še bolj kot glagolica kaže na kulturno povezanost Hrvaške z Zahodom. Naslednje obdobje se nanaša na čas nacional- nega samooblikovanja od sredine 19. stoletja do prve svetovne vojne, torej na zadnja desetletja pod habsburško nadoblastjo. Če cesarskih kipov niso odstranili takoj po letu 1918, so tovrstni pomniki ostali v glavnem nedotaknjeni tudi po letu 1945. Pri restavriranju znamenite cerkve sv. Marka na zagrebškem Gornjem gradu konec 19. stoletja so na strehi iz raznobarvne opeke izdela- li grbe kraljevine Hrvaške, Slavonije in Dalmaci- je ter mesta Zagreb. Streha je ostala vseskozi ne- dotaknjena in v nasprotju s prepričanjem neka- terih turistov nikakor ni šele pričevanje nacio- nalne evforije iz obdobja Franja Tudmana. Nas- ploh je podoba ožjega središča Zagreba, ki so ga do leta 1914 zgradili kot simbol hrvaškega naro- da, ostala večinoma nespremenjena.3 Čas med obema vojnama, obdobje pripadno- sti Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (od le- ta 1929 dalje Kraljevini Jugoslaviji), je bil za Hr- •* Ludwig Steindorff, Glavno mesto kot simbol nacional- na države v vzhodni srednji Evropi. ZČ, 1/54, 2000 (2001), str. 77-87. VSE ZA ZGODOVINO 100 ZGODOVINA JA VSE I "-IKIV'W r l'Af.A |Q| i K>l - <- /C I • >..\ ( . nxir, L •<•> Mo% /'<7'-. ffanin l *oJu:ip t\,>;>f;l.'... ..j "«VJ.«! Uirai IKldl StOOl- thkmaitfč/arp ''ttfin-r.i vr. J ' -o» •' nc/iM Li.nhoS , mtc CeSt// i cmk h Pa • Laiffi Laiič i to ICctc-uic ferrr Idili cnrc Jo' r f IGJiiiwc'i -> Ctjtfcui ILfs/es/p |7,i/>/-'f.'#':•*>-'.' \fiaft9C?/«if.is -1».' /J'•a/ "/ V» V \ffyrlch>tri / |AV/r ///' Ar .;• /"-»'»' >L* 'iC ' \S-ft»z1' •» r• \r/ ir.t i A-ri-' -I i: k i j/ /'' ••'/ /('/( To /;."'" » /r-'' >•.'.'- •.'•/ Spominska plošča padlim vi. svetovni vojni na cerkvenem zidu v Šestinah pri Zagrebu. (Napis: »Žrtvam svetovne vojne 1914-1918«) Neodvisna država Hrvaška (NDH) je obstajala prekratek čas, da bi lahko zapustila veliko pom- nikov, pa še tisto, kar je bilo ustvarjeno, je po letu 1945 zapadlo izbrisu/uničenju spomina (dam- nalio memoriae). Začeta nacionalna (Hrvatska) enciklopedija, ki je prišla do črke F je bila sicer pogojno še vedno uporabna, vendar je niso na- daljevali. Namesto nje so leta 1955 pod vods- tvom vodilnega predvojnega hrvaškega književ- nika Miroslava Krleže začeli z izdajanjem Enci- klopedije Jugoslavije, pri pisanju pa so pogosto posegali po gradivu Hrvatske enciklopedije. vate, kar zadeva pomnike, precej »neprodukti- ven«. Izjemo predstavljajo številne spominske plošče, ki so jih postavili leta 1925 V spomin na tisočletnico kronanja kralja Tomislava. Tako ploščo najdemo na primer tudi na mestnih vra- tih Korčule pod reliefom beneškega leva. V oči pade, da na Hrvaškem skorajda ni spo- menikov, posvečenih padlim v prvi svetovni voj- ni, kajti le-ti so se z vidika nove države, katere državljani so postali njihovi svojci, borili na dru- gi, »napačni« strani. Poznam samo dva tovrstna spomenika. Prvi sto- ji v parku slavonskega mesteca Pleternica, drugi pa je spominska plošča z imeni padlih iz župnije, ki jo najdemo na cerkvenem zidu v vasi Šestine, na severnem obrobju Zagreba. V nasprotju s tem najdemo v Srbiji številne spomenike, vezane na prvo svetovno vojno. Njihovi padli so namreč dali svoje življenje za »pravično stvar«.' Na neenakomerno porazdelitev spomenikov opozarja tudi Wolfgang Höpken (Kriegserinnerungen und Kriegsverarbeitung auf dem Balkan, /.um kulturellen Umgang mit Kriegserfahrungen in Südosteuropa im /9. und 20. Jahrhundert; Sudosteuropa-Milteilungen, 4/41, 2001; str. 371-389 (o tem na strani 381J). Skozi ves čas socializma in tudi vse do danes je preživel pomnik NDH, ki mu Zagrebčani pravijo »džamija«, mošeja. Leta 1938 na vzhodni rob mestnega središča postavljen umetniški pavi- ljon, ki ga je zasnoval hrvaški kipar in arhitekt Ivan Meštrovič, so namreč v času NDH preziclali v mošejo in mu dodali tri minarete. Mošeja na tako uglednem mestu je služila kot simbol pri- padnosti bosanskih muslimanov hrvaškemu ljudstvu, ki so jo razglašali ustaški ideologi. Po zrušitvi minaretov leta 1945 in začasni ponovni preureditvi v umetniški pavilijon, je zgradba od leta 1955 služila kot Muzej narodne osvoboditve, od leta 1990 pa zopet služi izvornemu namenu.5 VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 101 Tudi grob leta /5 umrlega »očeta domovine«, Anteja Starčeviča v Šestinah pri Zagrebu je previharil vse spremembe. Podstavek je sestavljen iz replik znanih napisov iz obdobja narodne dinastije. (9. do 11. st.) Vseeno pa se je ime iz časa NDH neuradno, kot rečeno, ohranilo clo sedaj. Ko se je po letu 1945 na Hrvaškem in v celotni Jugoslaviji uveljavil socialistični državni in druž- beni red, so ostale mreže pomnikov i?, obdobja pred drugo svetovno vojno v glavnem nedotak- njene. Nadaljnja skrb za stare nacionalne pomni- ke na Hrvaškem je bila do te mere ideološko ne- problematična, ker so se komunisti sklicevali na dejstvo, da SO Z oblikovanjem federalne enote Hrvaške v okviru Jugoslavije primerno rešili am- bicije po ustanovitvi hrvaške nacionalne države. Čez mrežo starih pomnikov so, povsem v smi- slu prej citiranega priporočila Lenina in njegove- ga vnetega privrženca Trockega, položili novo, ki se je koncentrirala na zgodovino Partije pred le- tom 1941, na heroizacijo »narodnoosvobodilne 5 O zgodovini zgradbe glej tudi: Ivica Župan, Trg u vječ- noin zagrljajupolitike; Vijenac, 174/8, 2. 11, 2000; str. 24-25 vojne« 1941-1945 in na kult Titove osebnosti. Ta je zajemal postavljanje kipov, obešanje njegovih slik v urade in trgovine, »štafeto mladosti«, ki je vsako leto prekrižarila državo in se končala na Ti- tov rojstni dan 25- maja s predajo štafetne palice slavljencu. Obiski Titovega rojstnega kraja Ku- mrovca pa so spominjali na prava romanja.6 Načini ravnanja z obstoječimi/ podedovanimi pomniki Kako so se na Hrvaškem od leta 1990, od začet- ka postsocialističnega obdobja dalje vedli do v uvodu omenjenih pomnikov? V odnosu do po- dedovanih pomnikov se na splošno ponujata dve alternativi - odstranitev ali ohranitev. Za od- stranitev sta na voljo dve poti zavračanja spomi- na - izobčenje ali pozaba (ignoriranje). Izobčenju ustreza uničenje pomnika. Kolikor mi je znano, na Hrvaškem po letu 1990 skorajda ni prihajalo clo simboličnih, insceniranih rušitev spomenikov. Izkazalo se je, da so bila rušenja partizanskih spomenikov narodnoosvobodilne vojne bolj verjetno dejanje toleriranega vanda- lizma. Povsem so iz emblematike odstranili pete- rokrako rdečo zvezdo - na njeno mesto je v za- stavo v narodnih barvah prišel iz zgodovinskih elementov nanovo komponiran državni grb.7 Celo peterokraki zvezdi, ki je kronala litoželezni zgodovinski mestni grb na zagrebških tramvajih, so se odrekli. Vseeno o resnični doslednosti pri odstranjeva- nju pomnikov socializma ne moremo govoriti. Na splošno se je na Hrvaškem ohranilo toliko več spomenikov, kolikor manj so bili konkretni predeli prizadeti v vojni 1991-1995. Posebno značilen in vpadljiv izbris spomina {damnatio memoriae) pa se ni nanašal na socia- Snješka Kneževič, Die Denkmäler der sozialistischen Ara in Kroatien, v: Bildersturm in Osteuropa. Die Denkmäler der kommunistischen Ära im Umbruch; med. ICOMOS, München 1994 (- ICOMOS. Hefte des deutschen Natio- nalkomitees XIII); str. 49-53. Avtorica omenja okoli 6.000 spomenikov iz socialističnega obdobja, pri čemer pa ne upošteva za spomenike proglašenih krajev. Po drugi strani slovenski grb simbolizira naravne ele- mente dežele - Triglav in morje in se na zgodovino na- vezujejo le tri zvezde iz grba grofov Celjskih. Prim.: Igor Lučič, Rituale und Symbole als Mittel der Identitätsstif- tung in Slowenien v: Symbole und Rituale des Politisc- hen. Ost- und Westeuropa im Vergleich; ured. Andreas Pribersky, Berthold Unfried, Frankfurt am Main etc. 1999 (- Historisch-anthropologische Studien 4), str 175-184 (o tem str. 179). VSE ZA ZGODOVINO 102 ZGODOVINA JL\ VSE listično obdobje. Pri dubrovniških mestnih vra- tih na zahodnem izhodu iz starega dela mesta je že iz medvojnega obdobja stala spominska ploš- ča, posvečena »kralju Petru Osvoboditelju«, srb- skemu kralju, ki je leta 1918 postal vladar nove kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Te ploš- če danes ni več moč videti; verjetno so jo od- stranili najpozneje leta 1991 pod vtisom srbske- ga obleganja mesta. O pomnikih kot ciljih vojnih akcij leta 1991 bi lahko naredili posebno raziskavo. Tukaj naj omenimo le nekaj ključnih točk. Pri načrtnem uničevanju sakralnih objektov »druge« strani je šlo tudi za uničenje nacionalno definiranih pomnikov. Nedvomno je to počela predvsem srbska stran, čeprav tudi Hrvati niso bili povsem nedolžni. Srbske in črnogorske enote so sicer hudo pu- stošile po okolici Dubrovnika in v novejših mest- nih predelih, prebivalci starega mestnega jedra pa so med obleganjem hudo trpeli zaradi ob- streljevanja s položajev v okoliških hribih. Ven- darle pa je stavbni fond starega mesta utrpel le neznatno škodo in je bilo uničenih le nekaj manj pomembnih zgradb, tako da se opazovalcu razen številnih nanovo pokritih streh ponuja nespremenjen pogled. Takšno relativno prizanesljivo ravnanje s sta- rim mestom si lahko razlagamo s tem, da je srb- ska stran med vojno leta 1991 upala, da bo lahko dubrovniško področje vključila v svojo državo. Biser na Jadranu je bilo treba zavarovati za lasten turizem v prihodnosti. Obenem je bilo za skrb- no ravnanje z mestom zainteresirano tudi srb- sko vodstvo, ki svojega mednarodnega ugleda ni hotelo še naprej ogrožati, saj je staro dubrovniš- ko mestno jedro na Unescovem seznamu kultur- ne dediščine in spada med pomnike svetovne skupnosti. Med večtedenskim srbskim obleganjem in ob- streljevanjem baročnega Vukovarja ob Donavi je šlo za pridobitev mostišča za nadaljnje prodore v Slavonijo in za »osvoboditev« srbskega dela mest- nega prebivalstva. Uničenje mesta je bilo inter- pretirano kot uničenje zahodno-katoliškega pomnika šele naknadno, ko je leta 1992 srbski pi- satelj Milorad Pavič oznanil, da je treba Vukovar ponovno zgraditi v »srbsko-bizantinskem slogu«.8 ,s' Print: SvetlanaSlapSak, Gibt es überhaupt serbische Alter- nativen, v: Europa im Krieg. Die Debatte über den Krieg Na novo postavljen spomenik v slavonskem mestu Daruvar, kjer je med letoma 1991 in 1995potekala frontna linija. (Napis: »Branilcem Daruvarja«) Kot drugo možnost odstranitve pomnikov smo omenili spodbujanje pozabe oziroma igno- riranje. Na določenem mestu ne potekajo več svečanosti, prepuščeno je propadanju. To je do- letelo večino lokalnih pomnikov socializma na Hrvaškem. S stališča nosilcev novega sistema je prednost tega načina v tem, da ne privede do di- leme med novo interpretacijo in uničenjem pomnika, njegova »pomanjkljivost« pa je dejstvo, da se pomen in sijaj pomnika sorazmerno lahko ponovno vzpostavita. Včasih pa se spodbujanje pozabe ne obnese. Tedaj se moramo odločiti med odstranitvijo in integracijo pomnika. V katoliškem časopisu Glas Koncila so 19. avgusta 2001 pod naslovom »Duhovnik - morilec?« opozorili na spominsko ploščo pred neko polikliniko v središču Zagre- ba, na kateri je naslednji napis: im ehemaligen Jugoslawien, Frankfurt/Main 1992; sir. 73-80 (o tem na straneh 77, 78). Informacijo o Pavičcvi zahtevi je tedaj v Nemčiji objavil tednik Die Zeit. VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 10» lOC fit Spominska plošča kralju Tomislavu na cervene na burno preteklost hrvaškega naroda. 925-19. »14. travnja 1937. ubijanje na ovom mjestu od ruku klerofašista mladi komunista student za- grebačkog sveučilišta Krsto Ljubičič To je bila jedna od prvih žrtavafašističkog terora, dana u borbi za sretniju budučnost naših naroda. Po- vodom Kongresa SKOJ-A i narodne omladine podiže Mjesni ko m i tat SKOJ-A Zagreb.«' Avtor se ne sprašuje, ali je legitimna postavitev spomenika političnemu levičarju, ki ga je umoril predstavnik desnice, se pa odločno distancira od povezovanja katolicizma s fašizmom, kar Cerkvi pripisuje soodgovornost za umor. Avtor je v članku zahteval odstranitev ali vsaj spre- membo napisa, vendar se niti eno niti drugo ni zgodilo, saj sem nepoškodovano in nespreme- njeno ploščo videl še marca leta 2002. V odnosu do prevzetih pomnikov se ponuja tudi možnost njihove ohranitve, pri čemer obdr- žimo njihov pomen, vendar jim spremenimo vsebino. Postavitev novega spomenika na staro mesto služi hkrati spodbujanju pozabe prejšnje- ga pomena. Malokdaj naletimo na tako eksplicit- no rabo tega postopka kakor v malem jadran- skem mestu Trogir pri Splitu, kjer je bilo pri vho- 5^1". .'•'*