Žalostna  prigodba.
19. kimovca ponoči se je na Osivniku v Cernomalj-ski fari na Dolenskim velika žalost pripetila. Janez Bajo, mlad mož, čverst ko hrast, lepe postave, de se je človeku, viditi ga, serce smejalo, se poda zvečer s svojo ženo spat na senico. Ponoči zbudivši se je hotel — ne ve se ali konjem polagati ali pa k potrebi iti, in zgre-šivši pod nogama, pade na opik na glavo v skadenj in ostane mertov na mestu — zlomil si je vrat!
17. let stara udova in starši se jokajo po njem; tudi občina žaluje po njem, ker njegova dušna lepota je bila telesni popolnama enaka.
Ojme! kako kratko je človeško življenje, pa kako slabo se varje. Starši, starši! in vsi, ki ste že kaj skusili, zakaj ne svarite mladosti, de bi od tal spat ne hodila. Smertna je nevarnost spati na s vi slih in na senicah, ker človek zbudivši v pervi omotici ne ve, kje de se znajde.                                                      K.
174