LETNIPOROCEVALEC2020 DRUŠTVOSLOVENCEVPLANIKAZRENJANIN DRUŠTVO SLOVENCEV PLANIKA ZRENJANIN Predsednica: Milena Spremo Sekretar: Dimitrije Đuricin Blagajnicarka: Ivana Barjaktarov Izvršni odbor: Milena Spremo, Dimitrije Đuricin, Ivana Barjaktarov, Andelija Sarvaic, Milica Mirkonjev, Robert Rogelj, Ana Štopulj, MagdalenaTot, Darko Trkulja Nadzorni odbor: Maria Oklobdžija, Vesna Tucic, Ana Ludoški Odbor za kulturo: Daniela Avram, Dimitrije Đuricin, Milena Spremo, Maria Oklobdžija Odbor za informiranje: Maria Oklobdžija, Robert Rogelj, Magdalena Tot, Ana Štopulj Odbor za logisticno pomoc: Milica Mirkonjev, Dragana Injac, Darko Trkulja Odbor za skrb clanov društva: Karolj Sarvaic, Martina Drca, Andelija Sarvaic, Ana Ludoški Odbor za športno-rekreativno dejavnost: Aleksandar Andelic, Mario Oklobdžija, Milena Spremo Kontakt: Makedonska 11 23000 Zrenjanin Srbija tel./fax..: +381 23 511 249 email: planikazr@yahoo.com web: http://www.planikazr.com VSEBINA 2 LETNA SKUPŠCINA 3 KULTURNI PRAZNIK 5 PUST 7 DAN ŽENA 9 LITERARNI NARAJENEC: DIMITRIJE ĐURICIN 10 DIMUTRIJE ĐURICIN: LAMENT 11 DAN DRŽAVNOSTI 13 NAŠA SLOVENSKA BESEDA 17 HITRA HOJA V RAVNEM BANATU 19 IZREDNA LETNA SKUPŠCINA 20 MARTINOVA POJEDINA 21 NA SPREJEMU PRI VELEPOSLANIKU 21 NA SPREJEMU PRI NADŠKOFU 22 DUŠICA KORES: NI ŠE CAS 23 BOŽICNA POSLANICA: MINISTRICA DR. HELENA JAKLITSCH 24 BOŽICNA POSLANICA: GOSPOD JANEZ JELEN 25 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE 26 BOŽICNO IN NOVOLETNO VOŠCILO Izdajatelj: Društvo Slovencev Planika Zrenjanin Uredništvo: Makedonska 11, Zrenjanin, Srbija Glavna in odgovorna urednica: Milena Spremo Oblikovanje in prelom: Maria Oklobdžija Letna skupšcina clanov Društva Slovencev Planika iz Zrenjanina je potekala 02.02.2020 z zacetkom ob 11:30. uri, v zgradbi nevladnih organizacij v Zrenjaninu, ul. Makedonska št.1, v veliki dvorani za sestanke. Letos smo skupaj organizirali skupšcino in Prešernovo proslavo. Društvo letos obeležuje 19 let obstoja in delovanja. Uvodno in pozdravno besedo je imel predsednik Miloš Pešic. Predsednik je skupšcini podal na pobudo Izvršnega odbora DS Planika predlog o sestavi delovnega predsedništva in o overitelju zapisnika. Sledeci predlog je bil brez ugovorov enoglasno sprejet: - za delovno predsedništvo: Miloš Pešic, Milena Spremo, Milica Mirkonjev - za zapisnikarnico : Vesna Tucic - overitelja zapisnika: Dragana Injac in Ana Ludoški. Skupšcina je tudi sledeci predlog dnevnega reda sprejela brez ugovorov in dopolnitev: I. Porocila: o delu društva leta 2019 (Miloš Pešic), o financnem poslovanju 2019 (Milena Spremo). II. Nacrt dela in aktivnosti društva za leto 2020 (Miloš Pešic): redno delovanje in srecanja clanov društva, redne vaje pevskega zbora, dopolnilna šola slovenšcine, nacrtovanje svecanosti in proslav ob praznikih, gostovanje in sodelovanje pri izvedbi kulturnih programov drugih društev v Srbiji in drugod, tradicionalno tekmovanje v nordijski hoji… Nacrtovani projekti: - Redno delovanje; - Naša slovenska beseda 2020, - Gostovanje pevskega zbora na 51. Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Sticni in drugih mestih, - Prireditev ob dnevu Državnosti, - Gostovanje zbora pri SD "Cankar" Sarajevo. Porocila, nacrti in predlogi so enoglasno sprejeti brez ugovorov in korekcij.Po uradnem delu predvidenega dnevnega reda skupšcine smo druženje nadaljevali v dvorani gostinskega objekta Zanatlija v Zrenjaninu. Kulturni praznik Ogled filma o Ivanu Cankarju Slovenija je ena redkih dežel, morda edina na svetu, ki slavi kulturni praznik z državnim praznikom. Prešernov dan ima povsem poseben pomen v kulturi in državnosti slovenskega naroda, zato ga v Društvu Slovencev Planika obeležujemo vsako leto na izjemno custven nacina, saj smatramo, da je to eden lepših praznikov. Letos smo praznik obeležili v nedeljo, 2.februarja, s filmskim programom. V prostorih društva smo si namrec na velikem platnu ogledali dokumentarno-igrani film Cankar v režiji Amirja Muratovica. Film spremlja najpomembnejše dogodke iz pisateljevega življenja, ki so predstavljeni skozi izvirne rokopise, risbe in druge materialne sledi, ki so ostale za njim. V igranih prizorih pa je v fragmentih prikazano tudi pisateljevo zasebno življenje, kakršno je mogoce razbrati iz njegovih del in daje še prav posebno custveno noto filmu, ki nas ne pušca ravnodušne. Po zakljucenem filmu smo še dolgo diskutirali o Cankarju in njegovem življenju, saj smo bili pod mocnim vtisom. Neuradni del druženja smo nadaljevali v gostinskem objektu Zanatlija v Zrenjaninu, kjer smo nazdravili v cast najvecjih slovenskih ustvarjalcev, kakršna sta France Prešeren in Ivan Cankar. Posebej se ob tej priložnosti zahvaljujemo organizatorjem Slovenskih dnevov filma v Srbiji, da so nam film odstopili. 3 Pustovanje Tudi letos smo v DS Planika organizirali pustovanje. V prostorih društva so se na pustno nedeljo zbrali najmlajši. Tudi tokrat so se v društvu sprehajale princeske, gusarji, supermani, gasilci in druge pustne šeme ter odganjale zimo. Nato je sledila kreativna delavnica. Najmlajši so izdelovali tradicionalno slovensko pustno masko kurent ter spoznavali obicaj kurentovanja na Slovenskem. Kurenti (Koranti) so namrec najslavnejše štajerske maske, posebej pa so znani tisti iz Markovcev pri Ptuju oz. s Ptujskega polja. Ptuj in njegove okoliške vasi na Ptujskem polju spadajo med najbolj poznana pustna obmocja Slovenije. V pustnih dneh omenjene kraje prevzame povsem svojevrstno vzdušje. Kamorkoli pogledaš v tem casu vse nori, povsod se pece, cvre in kuha. Znacilni so pustni krofi, zato jih tudi na našem druženju ni manjkalo. Po koncani delavnici so se naši kurenti sladkali s krofi, zabavali in zganjali raznovrstne norcije. Vsi smo bili navdušeni nad maskami ter hkrati zmedeni, saj je bilo težko odkriti, kdo se skriva za pustno šemo. Zabavali so se otroci, zabavali pa smo se tudi odrasli. Pust, hrust, veselih ust je tudi letos prinesel težko pricakovano pomladno sonce ter odgnal zimo. Društvo Slovencev Planika je svecano obeležilo mednarodni dan žena in materinski dan. Svecanost je potekala 7. marca v prostorih društva. Dogodek je odprl predsednik društva Miloš Pešic, ki je cestital ženam ob njihovem prazniku. Zbor Planika je z otroškim zborom zapel pesem "Mamica je kakor zarja", nastopili so tudi otroci z glasbenimi tockami in recitacijami. Društvo se je ženam poklonilo s simbolicno obdaritvijo, najmlajši so namrec clanice društva razveselili z rožami v lonckih. Po koncanem formalnem delu prireditve smo poslušali slovenske popevke ter nadaljevali vecer v praznicnem duhu ob prigrizku in veselem razpoloženju. 7 Literarni nagrajenec Dimitrije Đuricin DIMITRIJE ĐURICIN je bil rojen leta 1953. Je upokojenec. Poezijo je zacel pisati kot gimnazijec. Leta 1972 se je kot dijak cetrtega letnika gimnazije udeležil tekmovanja mladih srednješolskih pesnikov Vojvodine v Kikindi. Vtisi s tega tekmovanja so vplivali na njegovo poklicno usmerjenost. Njegove pesmi so imele malo besed, dve ali tri kitice, napisane so bile v slogu minimalizma. Resnica je, da takrat ni vedel, da minimalizem obstaja kot umetniška usmerititev. Pesmi niso ostale neopažene, prejel je celo nagrado za interpretacijo, ampak v primerjavi z drugimi udeleženci se je pocutil kot drugoligaš. Leta 1976 je diplomiral na Fakulteti za organizacijske vede v Beogradu. V svoji delovni dobi se je poklicno ukvarjal s stvarmi, ki niso imele nic skupnega s poezijo. V prostem casu posluša glasbo, bere, vcasih napiše kaj zase in za svoje prijatelje. Znanje slovenšcine izpopolnjuje v Društvu Slovencev Planika v Zrenjaninu, v skupini za odrasle, ki jo poucuje uciteljica Milena Spremo. Dimitriju se zahvaljujemo za sodelovanje na literarnih natecajih ter mu cestitamo za uspeh, ki ga je dosegel, in sicer: -za sodelovanje na drugih Šinkovcevih dnevih poezije v Idriji, kjer je osvojil drugo mesto s svojo pesmijo Lament, -za sodelovanje na 49. literarnem natecaju, ki ga razpisuje revija Mladika iz Trsta, kjer so med skoraj sto prispelimi proznimi deli izbrali deset prispevkov za objavo, med njimi tudi Dimitrijevo novelo O njej, ki ni umela jokati, -za sodelovanje na literarnem natecaju Prisluhni besedam v Rogaški Slatini, kjer so objavili v zborniku Dimitrijeve pesmi, -za sodelovanje na literarnem natecaju DS Krederica, kjer je prejel nagrado za prvo mesto za kratko zgodbo Na vasi. 9 Lament Probudio sam se umoran Noc sam proveo bunovan Nije ni cudo Koliko li sam samo kilometara prešao Hodajuci od prašnjavih staza mog detinjstva Do prašnjave starosti Tamo i nazad nebrojano puta Koliko li sam samo decenija proživeo Jureci bezglavo kroz vreme Tamo i nazad nebrojano puta Drugovao s mrtvima I plakao za živima U mojim košmarnim polusnovima Polujavama Uvek je jesen zlatna Oslikana živopisnim bojama Svetlost je blaga i umilna Njive su pune roda i užurbanih seljaka Na smedim pašnjacima skakucu crvene lisice Bežeci prestrašene pred ljudima i psima Želeo bih da ostanem tamo s njima Ali noc je kratka I dolazi zima Lament Zbudil sem se utrujen Noc sem preživel zmeden Ni cudno Koliko sem le kilometrov prehodil Hodec od prašnih poti mojega otroštva Do prašne starosti Tja in nazaj Neštetokrat Koliko sam le desetletij preživel Tekajoc brezglavo skozi cas Tja in nazaj Neštetokrat Prijateljeval z mrtvimi In jokal za živimi V mojih morastih polsnih Polresnicah Jesen je vedno zlata Naslikana z živopisnimi barvami Svetloba je blaga in ljubezniva Njive so polne plodov in žurnih kmetov Na rjavih pašnikah poskakujejo rdece lisice Prestrašene bežijo Pred ljudmi in psi Želel bi ostati tam z njimi Ampak noc je kratka In prihaja zima. V društvu Planika smo tudi letos slavnostno obeležili Dan državnosti. Clani Društva Slovencev “Planika” smo se zbrali da bi pocastili ta dan, ki ga praznujemo kot spomin na 25. junij 1991, ko je takratna slovenska skupšcina sprejela temeljne dokumente za osamosvojitev. Letošnja proslava je zaradi posebnih razmer v povezavi s korona virusom potekala malo drugace. V lepem, poletnem vremenu so se 29. junija 2020 v vrtu restavracije Ketering Bone PRESENTED BY zbrali clani DS Planika ter udeleženci dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture. Po uvodnem pozdravu in slavnostnem nagovoru predsednika Miloša Pešica, smo slišali nekaj lepih slovenskih pesmi in tako pocastili 29. rojstni dan R.Slovenije. Uradni del proslave smo zakljucili s podelitvijo potrdil o obiskovanju pouka slovenskega jezika in kulture. Proslava je potekala slovestno, po uradno zakljucenem delu pa se je vecer nadaljeval v veselem vzdušju. NAŠA SLOVENSKA BESEDA Društvo Slovencev Planika iz Zrenjanina je že štirinajstic zapovrstjo organiziralo prireditev Naša slovenska beseda, ki je tokrat zaradi epidemioloških razmer potekala nekoliko drugace. Letos je prireditev potekala ob evropskem dnevu jezikov. Ker velja v Srbiji omejitev zbiranja do 30 ljudi in trenutno niso priporocljive ekskurzije, letos nismo vabili gostov iz drugih društev, temvec smo organizirali prireditev v okviru našega društva. Prireditev je potekala v svecani dvorani restavracije Ketering Bone 023. Ceprav je bilo sprva dogovorjeno, da naj bi se naša prireditev odvijala na prostem v njihovem cudovitem vrtu, smo bili zaradi dežja prisiljeni naše nacrte spremeniti. Prireditve so se udeležili zgolj nastopajoci. Najprej je zapel obe himni v nekoliko okrnjeni sestavi naš zbor Planika, prireditev pa je z recitiranjem jesenskih avtorskih pesmi odprl naš clan in literarni navdušenec Dimitrije Đuricin, ki je med drugim tudi eden izmed letošnjih nagrajencev Šinkovcevih dnevov poezije. Nato so sledile recitacije ucencev, ki obiskujejo pouk slovenskega jezika in kulture. Najmlajši so se predstavili z izštevankami, starejši z jesenskimi ugankami, najstarejši pa so tokrat predstavili pesmi slovenskega pesnika Daneta Zajca. Otroci so se predstavili tudi z glasbenimi tockami, saj nekateri izmed njih obiskujejo glasbeno šolo, ter nam s svojimi prisrcnimi nastopi polepšali vecer. Na koncu je zapel še enkrat naš zbor in nas ponovno ocaral z izborom pesmi in razkošnimi glasovi. Pri izvajanju naših tock smo pazili na distanco ter se držali epidemioloških predpisov. Vecer smo zakljucili s slastnimi palacinkami. Letos smo se ob evropskem dnevu jezikov predstavili tudi z online posnetki, ki jih je objavilo Društvo Bralna znacka na svojih družbenih omrežjih. S svojimi prispevki so se predstavili ucenci dopolnilnega pouka in njihovi ucitelji Barbara Hanuš iz Bosne in Hercegovine, Rajko Tekalec iz Švice, Magdalena Novak iz Nemcije in Milena Spremo iz Srbije. Otroci so se naucili izštevanke in kratke pesmi v slovenšcini in jeziku okolja, kjer živijo. Iz Srbije so se prdstavili Majda Oklobdžija iz Zrenjanina, Kosta Stojkov iz Panceva in Mia Andelkov iz Kovina. Letos smo Našo slovensko besedo organizirali prilagojeno razmeram, vendar upamo, da bomo lahko gostili naše drage goste iz drugih slovenskih društev v Srbiji in sosednjih držav ter goste iz Slovenije že v prihodnjem letu. OB DNEVU EVROPSKIH JEZIKOV HITRA HOJA V RAVNEM BANATU V nedeljo, 4. oktobra 2020, je Društvo Slovencev Planika organiziralo 13. tekmovanje v “nordijski hoji”, ki je tokrat potekalo v znamenju hitre hoje, nismo namrec uporabljali palic, ki se nahajajo v prostorih društva, da smo se izognili medsebojnim stikom zaradi trenutne epidemiološke situacije. Tekmovanje se je odvijalo tradicionalno na Babatovu, vreme nam je zjutraj malo ponagajalo z dežjem, popoldne pa je bilo vroce in toplo. Steza je bila tokrat dolga 5km. Medsebojno so tekmovale tri ekipe, in sicer otroci, moški in ženske. Vsem otrokom smo podelili zlate medalje, saj so si med seboj na poti kolegialno pomagali ter vsi prispeli srecno na cilj. Med moškimi je zlato medaljo odnesel Aleksandar Andelic, drugo mesto je zasedel Saša Pernat, bronasto medaljo pa si je priboril Dimitrije Đuricin. Med ženskimi konkurentkami je zmagala Ljiljana Đuricin. Drugo in tretje mesto smo podelili Novki Borki Stankov in Milici Mirkonjev, ki sta skupaj prispeli v cilj. Po koncani tekmi smo nadaljevali druženje v naravi ter uživali v toplem jesenskem dnevu ob reki Tisi. IZREDNA LETNA SKUPŠCINA Prva izredna letna skupšcina Društva Slovencev “Planika” je potekala 4. oktobra 2020 na Babatovu z zacetkom ob 10.00 uri. Vodenje skupšcine je bilo prepušceno najstarejšemu clanu društva, Karolju Sarvaicu, ki je predložil sledeca delovna telesa: -za predsedništvo: Karolj Sarvaic, Nada Domazet, Ana Štopulj, -za overiteljici zapisnika: Ljiljana Đuricin, Ana Ludoški, -za volilno komisijo: Ivana Barjaktarov, Milica Mirkonjev, Aleksandar Andelic, -za zapisnikarico: Vesna Tucic. Predlog o zasedbi clanov v volilnem delovnem telesu je bil enoglasno sprejet z dvigom rok prisotnih clanov. Tudi predloženi dnevni red so prisotni clani enoglasno sprejeli. Tako nas je predsednik skupšcine Karolj Sarvaic obvestil, da je predsednik NO Miloš Pešic obvestil clane IO in NO preko SMS sporocila, da daje odpoved na funkcijo, ter ob tem pozval clane skupšcine, naj z dvigom rok razrešijo predsednika NO. Naslednji predlog je bil, da na prazno mesto NO preide Maria Oklobdžija, ki je sicer clanica IO, nastalo prazno mesto v IO pa naj zapolni naš dolgoletni clan Dimitrije Đuricin. Tudi ta predlog je enoglasno sprejet. Sledi predlog, da se za predsednico društva izbere Mileno Spremo, za predsednico NO Mario Oklobdžijo ter za sekretarja društva Dimitrija Đuricina. Predlog je enoglasno sprejet. Na koncu je predsednik delovnega predsedništva izredne skupšcine društva cestital izbranim clanom skupšcine ter se zahvalil Milošu Pešicu za dozdajšnje delo v društvu. Po koncani skupšcini smo nadaljevali z nacrtovanimi dejavnostmi in druženjem. AVTENTICNA IN TRADICIONALNA MARTINOVA POJEDINA PRIPRAVITE V DOMACI KUHINJI WWW.NOVICE.SI/PAGE/PRIPRAVITE -SI -OKUSNO ­ MARTINOVO -POJEDINO/ Dne 14.10. smo bili predstavniki društev povabljeni na sprejem v rezidenco novoimenovanega veleposlanika Nj. Eksc. Damjana Berganta. Naše društvo je predstavljala predsednica NO MarIa Oklobžija. Na sestanku je tekla beseda o delovanju društev ter težavah, ki se pojavljajo, še prav posebej v obdobju pandemije. Po formalnem delu je sledilo prijetno druženje. Veleposlanik je najavil, da bo društva obiskal, med njimi tudi naše društvo. Veselimo se srecanja. NA SPREJMU PRI NADŠKOFU Prijateljsko srecanje med beograjskim nadškofom metropolitom msgr. Stanislavom Hocevarjem ter bivšim predsednikom društva Rudolfom Totom (predsedoval 2014-2017), ki je potekalo dne 4.9.2020 Dušica Kores Rojena je bila leta 1963, piše šele leto in pol. Pisati je zacela po težki življenjski preizkušnji, pesmi pa so njeno zatocišce za ranjeno dušo, njen antidepresiv, njena oblika izražanja, obcutenje medsebojnih odnosov, narave. Nabralo se jih je že kar zajeten šopek in so pripravljene za izdajo njene prve pesniške zbirke. Dušica živi in ustvarja v Poljcanah, v Sloveniji. Dušica Kores je leta 2020 objavila svoje pesmi tudi v zborniku, ki ga vsako leto izda Literarno društvo Soncnica iz Rogaške Slatine. Tega leta je tudi naš clan Dimitrije Đuricin poslal svoje pesmi v objavo omenjenemu literarnemu društvu, ki je izdalo zbornik s cudovitimi prispevki. Pri prebiranju zbornika, je Dimitriju v oci padla Dušicina pesem z naslovom Ni še cas, saj ga spominja na njegovo mamo, zato jo je prevedel v srbšcino. Pesem je bila objavljena na družbenih omrežjih Društva slovensko-srbskega prijateljstva "Zdravljica" iz Niša, Dušica pa je dovolila, da pesem objavimo tudi v našem glasilu, zato se ji od srca zahvaljujemo NI ŠE CAS Gledam jo, sedi na dosegu objema, ovita v toplino ljubezni, zavita v trpljenje bivanja, prekrita z gubami skrbi, željna sprejemanja, lacna pogovorov. Že leta sedi tam in caka na mene, na njih, na njega, ki ga že dolgo ni. Pripravljena, sklenjenih rok, caka na njo, ki jo pusti, nihce ne ve zakaj, docakati še kaj. JOŠ NIJE VREME Gledam je, sedi na dohvat zagrljaja, uvijena u toplinu ljubavi, zavijena u trpljenje postojanja, prekivena borama brige, željna prihvatanja, gladna razgovora. Godinama vec sedi tamo i ceka mene, njih, njega, kog vec odavno nema. Spremna, skrštenih ruku, ceka nju, koja je pušta, niko ne zna zašto, da doceka još nešto. Preveo Dimitrije Đuricin Dragi naši Slovenci v zamejstvu in po vsem svetu, letošnje leto je bilo res posebno leto. To je bilo leto, ko ste povsod po svetu pokazali, da Slovenci resnicno zmoremo premagovati tudi najtežje izzive in preizkušnje. Ko se niste mogli srecevati osebno, ste se znašli in svoje dejavnosti marsikje prenesli na splet. Številne gledališke predstave, pevske nastope, spletne razstave in še veliko drugega smo lahko obcudovali in prek spleta spremljali tudi v domovini, v Sloveniji. Ceprav je epidemija zarezala v naše stike, smo bili na svoj nacin, mi z vami in vi z nami, še bolj povezani kot sicer. Naj torej zakljucek leta izkoristim za zahvalo za vse vaše delo, trud in vztrajnost za delo za slovensko skupnost. Ne vem, ce vam znamo dovolj in na pravi nacin pokazati, da ste nepogrešljivi del našega naroda. Resnicno hvala za vse! Dragi rojaki, iz vsega srca želim vam, vašim clanom in vsem vašim družinam lepe in resnicno bogato doživete božicne praznike. Naj bo to cas pristnega veselja, tkanja toplih spominov ter prijetnega druženja z vašimi dragimi. Tiste, ki jih letos zaradi varovanja vašega zdravja in zdravja ljudi okoli vas, ne boste mogli obiskati, pa naj razveseli vaš telefonski klic, klic prek zooma ali drugih spletnih možnosti (kar nas je tudi naucilo letošnje leto), sms ali vošcilnica. Ob koncu leta 2020 vam tudi želim, da bi pogumno zakorakali v leto, ki prihaja. Da bi leto prineslo mnogo lepega, predvsem pa obilo zdravja! Želim vam, da bi vsak dan znova koncevali z mislijo »bilo je vredno, bilo je lepo«. Vse dobro in res prijetno praznovanje, ceprav verjetno malo drugace, kot smo vajeni. Zahvaljujemo se našenu župniku, gospodu Janezu Jelenu, za poslano poslanico v crkostihu ter vse dozdajšnje maše v slovenskem jeziku. Zaradi epidemioloških razmer letos maše nismo izvedli v živo, upamo pa, da se bomo kmalu spet družili. Ce te pogubi korona (crkostih 2020 za Božic) Ce napade te korona Enga hipa da ne stratiš: Ti pomaga, da še dvomiš – Eh – cemu se s tem sploh trapiš? Prejmi nase križ trpljenja – Oznanjuj vest prerojenja, Glej ponižnost Betlehema – Upanje ves svet prevzema. Bolj ko prazno slamo mlatiš – 24 DOPOLNILNI POUK SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE V šolsklem letu 2019/2020 je že 18. šolsko leto organiziran pouk slovenskega jezika in kulture v Zrenjaninu. Uciteljica slovenšcine je že deveto leto dr. Milena Spremo. Dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture je organiziran v okviru Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in Zavoda RS za šolstvo. Pouk slovenšcine za otroke in mladostnike tudi letos poteka v prostorih društva ob sobotah v dopoldanskem casu. Za odrasle pa pouk poteka ob petkih v vecernem terminu prav tako v prostorih društva. Letos je pouk zaznamovala pandemija, zato smo od marca izvajali pouk na daljavo. V novem šolskem letu 2020/21 smo septembra zaceli s poukom v živo, dogovorjeno pa je bilo, da se ob povecanju okužb preide na delo na daljavo, sploh ker so naši prostori majhni in imamo kar nekaj kronicnih bolnikov in starejših udeležencev. V novem šolskem letu se torej prilagajamo razmeram. Opremljeni smo s sodobno tehnicno opremo, kupili smo sodobni interaktivni ekran, ki združuje interaktivno tablo z racunalnikom saj nam gradivo z medmrežja in možnost predvajanja razlicnih audio video posnetkov pride še kako prav ob ucenju. Ob tem se zahvaljujemo Uradu RS za Slovence v zamejstvu in po svetu, da nam je omogocil preusmeritev sredstev, ki jih zaradi pandemije nismo porabili in jih kasneje uporabili za nakup sodobne tehnicne opreme. Svoje znanje nadgrajujemo z risanjem, pisanjem, petjem, pripovedovanjem, poslušanjem posnetkov, gledanjem oddaj in filmov, pripravljanjem razstavic in nastopov, ki jih organizirajo DS Planika in ostala društva iz Srbije. Od pandemije dalje so se vse te naše dejavnosti prestavile zaradi neugodnih razmer vecinoma na medmrežje. Upamo, da se zadeve kmalu stabilizirajo in da bomo lahko nadaljevali tudi z obšolskimi dejavnostmi, kot so sodelovanja na manifestacijah, ki jih organizirajo druga društva ter izleti v Slovenijo, ki se jih neskoncno veselimo. CIP - .............. . ........... .......... ...... ......, .... ... 061.2(=163.6)(497.113) LETNI porocevalec ... : glasilo Društva Slovencev Planika izZrenjanina / glavna urednica dr. Milena Spremo. - 2015- . - Zrenjanin : Društvo Slovencev Planika, 2015- . - 30 cm Godišnje. ISSN 2466-538X = Letni porocevalec (Društvo Slovencev Planika Zrenjanin) COBISS.SR-ID 224903948