210
Naši dopisi.
Janeževo Brdo na Notranjskem. (Javna zahvala.) Podpisano županstvo šteje si v sveto dolžnost, s tem slavni c. kr. kmetijski družbi kranjski, katera je tukajšnji občini knjižice: „Opis sadjereji škodljivih mr-česov", „Mlekarstvo" ter „Stelja in gnoj", vsega skupaj 20 odtisov brezplačno bila podariti izvolila, javno potjo preiskreno zahvaliti se. Bog povrni slavni družbi ta velikodušni dar stotero!
Županstvo občine na Janeževem Brdu
29. junija 1885.
Iz Vipave 30. junija. — Dne 7. julija, to je v torek, obhajal bode prečastiti gospod Josip N a k u s, duhovni svetnik in župnik na Planini pri Vipavi, ravno tamkaj slovesno 501etnico tamošnjega svojega službovanja. Priprave za to izvršujejo se izvanredne. Občinski zastop imenoval ga je planinskim „častnim občanom". Bog ohrani sivolasega starčeka še dolgo!
Iz Kranja 28. junija. — Danes popoludne prenesli smo R večnemu pokoju truplo umrlega meščana in lekarnarja gospoda Seb. Šavnika, ki je po kratki bolezni umrl v visoki starosti 85 let. — Kako visoko so cenili pokojnega očeta našega ljubljenega župana doma in daleč okrog, pričal je veličasten in sijajen pogreb, katerega se je vkljub slabemu vremenu vdeležila brezštevilna množica meščanov in pa vnanjih častiteljev pokojnega od blizo in daleč. Blag bodi spomin zaslužnemu pokojniku!
Iz Ljubljane. (Preč. gospod knezoškof dr. Misija) prevzel je pokroviteljstvo delavskega društva v Šentvidu pri Ljubljani in mu je podaril 50 gold. — V nedeljo pa je g. knezoškof blagoslovil kapelico ss. Cirila in Metoda pri oo. Lazaristih.
— (Ljubljanski List) razun druzih bojnih člankov prinaša v svoji 142. številki med domačimi stvarmi srdit članek, kateri se v prvi vrsti obrača zoper nek ljubljanski dopis „Pražke Politike", ki podaja posnetek borbe zoper in za kandidaturo prof. Šukljejevo v državni zbor. „Ljublj. List" prišel je zavolj te kandidature v nasprotje tudi z vso našo konservativno stranko, ker ravno pri tej prof. Šuklje uže od prejšnjih časov ni vžival zaupanja. Ne čudimo se tedaj „Ljub. Listu", z bojaželjno svojo roko seže tudi po „Novicah". Pa tudi to poseganje „Lj. Lista" po „Novicah" je prav nesrečno. — „Novice" milujejo gosp. deželnega predsednika, da je dopustil v „Ljub. Listu" politikovanje na račun deželne vlade, kakoršnega bi mu njegov in našega naroda najhujši nasprotnik ne bil mogel boljše preskrbeti. Venec te politike bila je kandidatura prof. Šukljejeva — v resnici past precej neukretno nastavljena naši narodni stranki, katere pa edini „Ljub. List" ni hotel videti.
Vsaj v čast svoje politike si ne more prištevati „Lj. List", ako ni znal preračunati si neizogibnih posledic one nesrečne kandidature; zato mu pa tudi resen slovensk politik ne bo štel v čast, ako „Novice" in „Slovenca" in pa „SI. Nar." in „Slovana" s „Škratom" in tako dalje deva v eno vrsto in celo v eno vrsto z „Ljublj. Wochenblattom" in „Neue fr. Presse" itd.
Mi onega citata o soglasji slovenskega slovstva iz dopisa v „Politiki" nara\no pač nismo mogli razumeti drugače, kakor edino glede kandidature v dolenjskih mestih oziroma glede provokatorične bojaželjnosti v „Lj. Listu".
Enako ponesrečilo se je „Lj. Listu" očitanje, da so politiki grofa Hohenwarta in dr. Bleiweisa nasprotovali vsi slovenski listi.   Res je,  da sta imela oba ta poli-
tika nasprotnike med „mladimi" sodelovalci enega naših listov, toda ravno dejanski vrednik „Ljub. Lista" izvalil se je v onem gnjezdu, kjer so bili najhujši nasprotniki grofa Hohenwarta in dr. K. Blei-weisa, nasproti pa se ne more ne prejšnjemu in ne sedanjemu politiku „Novic" očitati, da bi ne bila zmiraj neomahljivo stala za grofa Hohenwarta, v prvih vrstah njegovih pristašev tudi v slabih časih.
Pa „Lj. List" našel je tudi dlako v vrstah „Novic", ker so te omenile govorice, da bi znal ministerski predsednik grof Taaffe, ki je sedaj tudi vodja mini-sterstva notranjih zadev, morebiti oddati ta svoj drug posel drugemu „odličnemu politiku" izmed posla-niških krogov.
Kdor je dotičen članek v „Novicah" bral in videl, da smo glede dogodeb pri zadnjih volitvah v soglasji z drugimi veljavnimi listi naše stranke obžalovali, da sedanji vladi smejo še nasprotovati njeni lastni politični uradniki, iz tega pa smo sklepali, da se more grof Taaffe osebno premalo brigati za take važne stvari, in z najbolj dobrohotnim namenom za grofa Taaffeja, za njegovo sistemo in dr-žavuozborsko večino omenili one govorice, pač ne bo mogel razumeti, kako bi nepristransk čitatelj \z onega stavka mogel podtikati to, kar nam je podtikat „Lj. List". Vidi se, da srd govori iz vsake vrste in ne trezen razum o nalogi lista, kateremu bi mogja pripadati najvažnejša naloga med slovenskimi listi. Če nam „Lj. List" iz groba kliče pokojnega očeta dr. J. Bleiwei8a, zadovoljni smo s tem, vsak trenutek umaknemo se preradi bivšemu politiku „Novic", vsaj bi imel; mnogo hvaležnejšega posla. — Toda nasproti bi zopet dr. Bleiweisu ne mogli privošiti pogleda na delovanje „Ljub. Lista", lista, ki je med našim narodom po večinoma prestanim nasprotji med „starimi" in „mladimi", brez razumljivega povoda sejal nov razpor, ki je spodkopaval veljavo po vsi deželi ljubljenega gospoda deželnega predsednika bolj, kot nasproten mu „Slovan" pa tudi bolj kot vsi našemu narodu sovražni nemški listi.
Koliko dobrega bi bilo mogoče doseči po „Lj. Listu" za daljno bodočnost našeganaroda, ako bi bilo pri njegovem vredništvu le nekoliko dr. BleiweisoveLa očetovskega duha, obsegajočega ves naš mili narod; tako pa so se žalibog iskali — in konečno tudi našli povsod — nasprotniki. — Da bi bil) vendar kmalu drugače!
—  (Gospod deželni predsednik barou AVinkler) se
je vrnil   včeraj   zjutraj  z Dunaja,   kjer je po opravkih bival 3 dni.
—  (Kmetijski pouk za učitelje na Slapu.) Deželno predsestvo doposlalo je c. kr. okrajnim šolskim svetom sledeči razglas: Kakor poroča kranjski deželni odbor v 8. dan junija t. 1. št. 3695, bode letos praktični kmetijski viši pouk v deželni sadjarski in vinarski šoli na Slapu vršil se od 17. avgusta do 5. septembra. V ta tečaj bode kakor vlani tudi letos sprejetih 14 učiteljev, ki v zavodu dobe hrano in sta novanje zastonj. Tisti učitelji morajo udeleževati se teoretičnega in praktičnega pouka ter koncem tečaja podvreči se skušnji, o katere vspehu ravnateljstvo poslušalcem izroči spričevala. Stroški za pot se povrnejo, kolikor bode mogoče. Ker rečena šola potrebnega perila nima, naj vsak učitelj za svojo rabo sabo prinese brisače in servijete. To se c. k. okr. šolskemu svetu naznanja ter nalaga, da ljudskim učiteljem svojega okraja takoj poroča o bodočem tem pouku ter kakošni so prošnjam pogoji. Prosilci naj svoje do kranjskega deželnega odbora obrnene prošnje vložijo do 15. dne
211
julija t L pri c. kr. okr. šolskem svetu, katere pa naj s prikladnimi nasveti nam predložijo vsaj do 20. julija t. 1. Konečno se še pripomina, da tudi učitelji, ki v dobi za tečaj določeni še nimajo šolskih počitnic, morejo prositi in smejo za dobo tečaja dobiti odpust, če so bili vanj vsprejeti.
—  (Skušnje v tukajšnji podkovski šoli) vršile so se dne 26. in 27. junija t. 1. C. kr. deželna vlada imenovala je vodjo podkovske šole dr. vit. Bleiweisa prvo-*, sednikom, gospode c. k. deželnega živinozdravnika Wag-nerja in učitelja podkovske šole Šlegelna, pa članom izpraševalne komisije.
26. dne junija delalo je skušnjo iz podkovstva 28 kovačev, vsi Slovenci iz Kranjskega, kateri se pa niso izšolali v podkovski šoli. Razun treh, kateri zamorejo po §. 12. ministerske naredbe od 27. avgusta 1873. L po preteku enega leta skušnjo ponavljati, so bili vsi zadostno izvežbani. 27. junija pa je bila skušnja za učence podkovske šole. Bilo jih je enajst, in sicer devet Kranjcev, eden Primorec in eden Bošnjak iz Banjaluke. Osem je bilo štipendistov, trije obiskali so šolo na svoje stroške. Izprašani so bili iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa.
S prav dobrim vspehom prestali so skušnjo: Babic Janez iz Kranja, Brajda France iz Gorele, Samide Andrej iz Staregaloga, Urbančič Valentin iz Brezovce, Valenčič Ivan iz Hrušice na Primorskem, Stariha Matija iz Coklevc. Z dobrim vspehom:
Firic Anton iz Banjaluke (Bosna), Kogovšek Miha iz Dravelj, Vidmar Janez iz Praprot. Z zadostnim vspehom: Grelio Jože iz Borovnice, Žumer France iz Viševka. — (Zarad osnove obrtnijskih zadrug), potoval je g. Murnik pretekli teden v imenu trgovinske zbornice v logaškem okraji, kjer je c. k. okr. glavarstvo dotične obrtnike povabilo na 22. junija^v Lož, na 23. dan junija v Logatec, na 24. dan junija pa v Idrijo. Razgovorov vde-ležilo se je  veliko število obrtnikov in pa en zastopnik okrajnega glavarstva  in izrekli so se obrtniki zbrani v Logatcu, da osnujejo dve zadrugi, oni v Ložu da osnujejo tri zadruge,   oni v Idriji  pa  da  osnujejo štiri zadruge.
„ — (Ogled za določevanje črte nove okrajne ceste % Žirov v Logatec), sklenjen v deželnem zboru, prične se dne 13. julija. Razun vdeležencev, cestnih odborov in političnih oblasti odločil je deželni zbor za ta ogled gg. poslance: dr. Samec a, FaberainM.Lavrenčiča in pa poročevalca in inženirja deželnega odbora.
—   (lzvrševalm odbor narodnega kluba) zboruje danes, da stori dokončne sklepe zarad volitve v gorenjskih kmetijskih občinah. Kandidat, ki se bo pri-poporočil za to volitev, določil se bo po željah večine volilcev, zato pa se tudi trdno nadejamo, da se bodo vsi oni volilci, ki so imeli drugače namene, zložili z večino vedoč, da le sloga daje moč! Gorenjci! rešite tedaj svojo zasluženo čast tudi pri tej volitvi!
\ (<*osp. dr. Ljudevit Crobath), advokat na Dunaji in upravitelj ustanovnine Knafelnove, umrl je dne 23. junija. Pokojni, rojen Ljubljančan, bil je brat naše zaslužne pisateljice gospe Luize Pesjakove. Lahka mu bila zemljica!
—   (Vreme) postalo je za košnjo jako neugodno, ker več dni zaporedoma uže imamo dan za dnevom po-poludne naliv z viharjem in bliskom.
—  („Kres.") Leposloven in znanstven list. Sodelovanjem prof. dr. Greg. Kreka in župnika Dav. Trstenjaka ureduje dr. Jakob Sket, c. kr. gimn. prof. v Celovci. Obseg 7. številke: „Arabela." Roman. Spisala Pavlina Pajkova. (Dalje.) — Pesni mladeniške ljubezni. A. Pin. — „Stari Džuldaš in njega sin Mamet." Povest iz življenja v srednje-azijatskih pustinjah. Ruski spisal N. N. Karazin, preložil f Fr. Jos. Remec. (Dal.) — „Napitnica." J. Kostanjevec. — „Božja poezija". A. Funtek. — „Narodne pripovedke/ Priobčuje Mat. Va-ljavec. — „O našem literarnem gospodarstvu." Spisal Fr. Podgornik. (Dal.) — „O rastlinskem vprašenji. Spisal M. Cilenšek. — „Noriški Tauriski niso bili Kelti". Spisal Davorin Trstenjak. — „Što, kaj, ča." Spisal J. Šuman. (Konec.) — „V spomin sv. Cirila in Metoda/ Andrej Fekonja. — Drobnosti. — Izhaja v mesečnih zvezkih na 3—4 polah začetkom vsakega meseca; velja 4 gold. na leto, 2 gold. na pol leta in se tudi lahko po snopičih po 40 kr. v knjigarnah kupuje. Tudi letnik 1882., 1883. in 1884. se še dobi, in sicer po 3 gld., prvi letnik nam je pa pošel.