il¡100itt
fbohskL
ZELEZAR
Leto XXII
JANUAR
1983
St. 1
GLASILO DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE ŽELEZARNE ŠTORE
Gospodarski načrt
1983
V mesecu decembru 1982 so v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih delavci razpravljali o gospodarskem načrtu za leto 1983, le proizvodni del, in se o njem odločali na zborih delavcev in na samoupravnih organih.
Dne 27. dec. 1982 je o gospodarskem načrtu razpravljal tudi delavski svet delovne organizacije in ugotovil, da je večina TOZD in DS sprejela predloženi gospodarski načrt z nekaterimi predlogi dopolnitev, ki naj se upoštevajo ob rebalansu plana. Ugotovil je tudi, da je predloženi plan sprejemljiv tudi za tiste TOZD, ki ga v predpisanem roku niso sprejele in naj sprejem opravijo v mesecu januarju 1983.
Finančni in investicijski del gospodarskega načrta bo izdelan, ko bodo dokončno znana izhodišča za ovrednotenje našega dela in obveznosti do družbe.
Ker je bil proizvodni del gospodarskega načrta za leto 1983 tiskan v omejeni nakladi, samo 230 izvodov, objavljamo samo uvodni del in nekatere osnovne podatke tega načrta kot dodatno informacijo.
Ob tem ne bo odveč poudariti prizadevnosti strokovnih služb, da so ta del načrta izdelali in ga dali v razpravo in sprejem še v letu 1982. V prejšnjih letih smo o Gospodarskem načrtu razpravljali in ga sprejemali kar nekaj mesecev kasneje. Priznanje pa velja tudi delavcem iz TOZD in DS, ki so bili neposredna opora strokovnim službam.
UVOD
V zadnjih dveh mesecih so tekle intenzivne razprave o zvezni in republiški resoluciji za prihodnje leto. Gradivo resolucij temelji na oceni letošnjih gospodarskih gibanj v naši državi, kakor tudi oceni dogajanja v svetovni ekonomiji. Sočasno smo bili prisotni v zelo dinamičnem življenju, sprejemanju vrste stabilizacijskih ukrepov vključno z devalvacijo dinarja. Še v mesecu decembru pričakujemo dodatne stabilizacijske ukrepe v pristojnosti federacije.
Občinska resolucija o ekonomskem razvoju v letu 1983 se opira na ugotovitve in ocene splošnih gospodarskih gibanj, istočasno pa na naše iskanje in možnosti v okviru občine oz. organizacij združenega dela. Kljub določenim pozitivnim rezultatom, doseženim v letošnjem letu, pa je v ospredju problematika zunanjetrgovinskega poslovanja, ki kaže trende zmanjševanja konvertibilnega izvoza v zadnjih mesecih, kar pomeni ob visoki obveznosti.vračila dolgov v letu 1983 ter istočasno potrebnem visokem uvozu surovin in repro-materiaiov ključno vprašanje in vplivnost na industrijsko proizvodnjo v prihodnjem letu. Resolucije so izdelane v več variantah, ki vključujejo ničelno rast proizvodnje ali porast za 1 do 2 °/o, kar pa bo možno doseči le z izjemnimi napori v izvozu.
Udarniško delo v tovarni traktorjev
Družbeno-politične organizacije Tovarne traktorjev so organizirale večdnevno udarniško akcijo za koinpletiranje nedokončane proizvodnje - traktorjev. Odziv delavcev TOZD in spremljajočih služb, ki delajo za traktorsko proizvodnjo, je bil izredno velik. S to akcijo smo kompletirali - pripravili za prodajo - okoli 200 traktorjev in pospešili dokončanje raznih izvoznih komponent za FIAT.
Na obdelovalnih in ostalih linijah je bila z udarniško akcijo izdelana vrsta kritičnih pozicij, s katerimi je bilo omogočeno delo pri kompletiranju.
Zadano nalogo kompletirati in prodati vse traktorje do konca leta 1982 smo zagotovo izvršili in tako dodali svoj delež k boljšim gospodarskim rezultatom.
Tudi v Železarni Štore je prisoten velik vpliv splošnih gospodarskih gibanj v svetu in v Jugoslaviji, ker je tudi naša struktura proizvodnje močno odvisna od uvoznih materialov. Zato bo potrebno v prihodnjem letu vložiti še več naporov v iskanje novih rešitev v mednarodni blagovni menjavi. Poleg povečanja lastnega izvoza na konvertibilno področje bo potrebno iskati več poslovnih aranžmajev z našimi poslovnimi partnerji v skupnem izvoznem proizvodu. S tem bi lahko omogočili več dela delavcem v kovinsko predelovalni industriji in drugih industrijah, ki uporabljajo naše materiale, istočasno pa dosegli na svetovnem tržišču višje cene proizvodom, ki so izdelki višje stopnje izdelave. Od uspehov ali neuspehov naših izvozno-poslovnih odnosov bo v veliki meri odvisna naša količinska proizvodnja.
V letu 1983 bomo kljub glavni skrbi za odvijanje tekoče proizvodnje namenili tudi posebno pozornost našim dolgoročnim razvojnim programom, predvsem v iskanju že prej omenjenih, izvozno naravnanih dolgoročnih poslovnih orientacij ter investicijskih posegov za povečanje produktivnosti dela, nadaljnjem odpravljanju težkega fizičnega dela in s tem modernizaciji proizvodnih procesov ter iskanju prestrukturiranja vseh tistih proizvodov, ki se v današnji situaciji kažejo kot nerentabilni. Ob tem bo potrebno vložiti pri ukrepih za stabilizacijo veliko naporov tudi v obvladovanje naših celotnih poslovnih procesov z iskanjem notranjih rezerv in izkoristkom delovnega časa ter izboljšanjem delovne discipline.
Usklajena izhodišča za izdelavo gospodarskega načrta
Postopek izdelave, kakor tudi nosilci posameznih nalog, so bili opredeljeni že v mesecu juliju. Predlagani postopek in rokovnik izdelave GN je bil obravnavan na Poslovodni konferenci in samoupravno sprejet na 4. redni seji DS DO dne 16.
8.	1982. S sprejetim sklepom so bile natančno opredeljene zadolžitve po vsebini in kvaliteti izdelave ter opredeljene odgovornosti vseh subjektov planiranja. Vse osnove, parametri, strateške opredelitve in odločitve za izdelavo GN so bile sporazumno usklajene in dogovorjene med KPO, vodji TOZD, vodji DS in DPO. Posredovane potrebne podatke za izdelavo GN je služba planiranja obdelala in iz-vrednotila po ustaljeni metodologiji planiranja v Železarni Štore.
Vsi udeleženci planiranja so se letos v veliko večji meri srečevali s problemi zaradi nedokončno opredeljenih resolucij razvoja za leto 1983 tako zveznih, republiških in občinskih. Zato smo naša izhodišča oblikovali na osnovi predloga resolucij, predloga izhodišč v okviru SOZD in na osnovi ekonomskih analiz v DO in SOZD.
(Nadaljevanje na 2. strani)
KOLEKTIVU ŽELEZARNE ŠTORE
Vsemu kolektivu zadovoljno Novo uspehov!
železarne želim srečno in leto ter veliko delovnih
Franc Leskošek - Luka
00 i
(Nadaljevanje s 1. strani)
Pri planiranju količin in asortimenta proizvodov so bili upoštevani naslednji vidiki:
-	izkoriščenost instaliranih kapacitet
-	medsebojna oskrba v okviru DO in SOZD
-	povečanje izvoza za 13 % od doseženega
-	pokrivanje uvoza s planiranim izvozom
-	planirano združevanje deviz po 67. in 68. členu.
Nabavne cene so bile oblikovane na bazi doseženih v mesecu oktobru in povečane za 20 %, razen električne energije in plinske energije, ki sta bili povečani za 30 %.
Prodajne cene na jugoslovanskem trgu so planirane višje od doseženih v oktobru 1982 za 20 °/o.
Prodajne cene izdelkov za prodajo med TOZD so izenačene s cenami za domači trg.
Cene gredic za TOZD C in TOZD D, kakor tudi cene valjancev za TOZD E od TOZD C in TOZD D, so bile dogovorjene med vodji TOZD B, C, D, KPO in EO. Dogovor je upošteval razpoložljiva sredstva TOZD, plane investicij in pričakovani rezultat.
Pri nabavnih cenah materialov iz uvoza in prodajnih cenah za izvoz je bila upoštevana uradna devalvacija dinarja.
Plan uvoza in plan izvoza je zbilansiran v smislu dogovora v okviru SOZD, da bo za železarne priznano koriščenje deviznega priliva za uvoz v razmerju 1:1. Postopek usklajevanja plana ekonomskih odnosov s tujino je še v teku in dokončna določila še niso jasna.
Potroške surovin za posamezne nosilce stroškov in normativne izdelave časa je določila DS za pripravo proizvodnje.
Neproizvodne storitve so opredelili TOZD izvajalci teh storitev sporazumno s TOZD naročniki.
Primarni stroški SM TOZD in DS so bili povečani za 20 °/o na dosežene v 8 mesecih leta 1982 in predvidenih za isto leto.
Amortizacija je planirana po določilih lansko leto sprejetega »Zakona o spremembah in dopolnilih zakona o amortizaciji OS TOZD in drugih uporabnikov družbenih sredstev«.
Prispevne stopnje SIS materialne in nematerialne proizvodnje so bile privzete po sedaj veljavnih določilih in predvidenih gibanjih v letu 1983.
Stroški dejavnosti DS so razporejeni na TOZD po merilu sporazumno dogovorjenih aktivnosti na posamezne TOZD.
Zaradi neuspelega referenduma o reorganizaciji so v planu delovne skupnosti podane kot ena DS brez bivše DS za komercialne posle, ki se v planu prikazuje kot TOZD V - trženje.	,
Sodelavka pri oblikovanju peščenih jeder v jedrami (foto Arzenšek)
Osebni dohodki so planirani v povprečni višini 17.100 din, kar pomeni povečanje nasproti doseženim v letu 1982 (predvideno 14.650 din) za 16,7 %. Dejansko se bodo osebni dohodki oblikovali na podlagi osnov in meril za ugotavljije uspešnosti dela v odvisnosti od doseženih poslovnih rezultatov, največ pa do višine, ki jo bo dovoljeval republiški dogovor o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka in čistega dohodka v letu 1983, ki pa še ni sprejet. Iz navedenega izhaja, da bo dejansko razporejanje dohodka, čistega dohodka in oblikovanja sredstev za osebne dohodke realizirano v drugačnih razmerjih in v drugačni višini, kot je predvidena z gospodarskim načrtom.
Temeljne organizacije združenega dela so se sporazumele, da bodo tako pri planiranju kot pri dejanskem razporejanju dohodka, čistega dohodka in osebnih dohodkov usklajevala razmerja z usmeritvami resolucije in republiškega dogovora na ravni delovne organizacije. Prav tako bodo na ravni delovne organizacije usklajevale izplačila sredstev za namene skupne porabe in ostala omejena izplačila.
Izvajanje načrta zaposlovanja v letu 1983
Temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti skupnih služb Železarne Štore bomo kot podpisnice samoupravnega sporazuma letnega načrta zaposlovanja v občini Celje za leto 1983 usklajevali svoje potrebe po delavcih z dejanskimi kadrovskimi in dohodkovnimi možnostmi ter potrebami.
Pri izvajanju kadrovskih planov bomo upoštevali usmeritve, kijih opredeljuje resolucija o politiki izvajanja družbenega plana za leto 1983.
Pri izvajanju kadrovske politike v letu 1983 bomo upoštevali predvsem naslednje kriterije:
-	proučiti moramo racionalnost zaposlitve že zaposlenih v TOZD in DSSS,
-	proučiti moramo ekonomsko upravičenost zasedbe izpraznjenega dela oz. naloge. Pri nadomestnih zaposlitvah ugotoviti možnost notranje prerazporeditve delavcev v okviru TOZD oz. DO,
-	vsaka dodatna zaposlitev mora povečati produktivnost oz. dohodek na delavca,
-	TOZD, ki ne povečujejo proizvodnje oz. ne širijo svoje dejavnosti, ne morejo povečevati števila zaposlenih,
-prednost pri dodatnem zaposlovanju bodo imele TOZD, ki povečujejo izvoz oz. se bodo preusmerile na proizvodnjo za izvoz ter TOZD, ki bodo odpirale novo proizvodnjo oz. bodo povečevale proizvodne kapacitete,
-pri nadomestnih zaposlitvah administrativnih in režijskih delavcev v DSSS in TOZD bomo zmanjšali število zaposlenih skladno s sprejetimi stališči družbe-no-političnih skupnosti ter predvidene nove organiziranosti DSSS,
-	pri povečanju strokovnega oz. administrativnega kadra v DSSS in TOZD bomo v skladu s samoupravnim sporazumom pridobili soglasje IS skupščine občine Celje,
-	zaradi celovitega pregleda pri zaposlovanju bomo še tesneje sodelovali s Skupnostjo za zaposlovanje v Celju,
-	pri zaposlovanju pripravnikov bomo upoštevali načela produktivnega zaposlovanja in upoštevali kriterije, opredeljene v samoupravnem sporazumu o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini Celje za leto 1983 s tem, da bomo kriterije upoštevali na ravni DO,
-	v DSSS bomo pripravnike vključili pri nadomestnih zaposlitvah,
-	nadalje bomo pri zaostrenih možnostih zaposlovanja delavcev dali prednost ustrezno usposobljenim invalidnim osebam, iskalcem zaposlitve, ki so dokončali šolanje in uživalcem denarnega nadomestila in denarne pomoči,
-	pri opravljanju del in nalog v podaljšanem delovnem času (nadure) ali po pogodbi, bomo upoštevali samoupravni sporazum in zakonska določila s tega področja,
-	pri kadrovanju v letu 1983 se bomo zavzemali za nadaljnje izboljšanje kvalifikacijske strukture. Tako bomo usmerjali delavce k izobraževanju ob delu in z dela, zagotavljali pogoje za usmerjeno izobraževanje z nadomeščanjem kadrov z ustrezno izobrazbo ter s primernim ovrednotenjem proizvodnega dela,
-	pri štipendiranju bomo upoštevali dogovor in razpisali najmanj dve kadrovski štipendiji na 100 zaposlenih za delavce od III. do VIII. stopnje strokovne zahtevnosti,
-	tudi pri zaposlovanju štipendistov bomo upoštevali dogovor in redno zaposlili lastne štependiste, v nasprotnem primeru pa jim omogočili delo za določen čas, to je za opravljanje pripravništva,
-	redno bomo spremljali izvajanje dogovorjenih načel pri zaposlovanju ter z ugotovitvami sprotno obveščali samoupravne organe v TOZD in zunanje inštitucije.
Karakteristični podatki:
TOZD A - elektroplavž
Proizvodnja bo znašala 48.000 ton. Poraba grodlja v okviru DO bo znašala 18.394 ton, za eksterno prodajo 29.606 ton, od tega 4.000 ton za izvoz.
Število zaposlenih se planira 112.
Produktivnost bo znašala 41,24 ton/zap./mesec in bo v primerjavi z letom 1982 za 3,02 % večja.
TOZD B jeklarna
Proizvodnja bo znašala 125.000 ton gredic.
Število delavcev: 197.
Produktivnost je planirana 62,75 ton/mesec/zap. in bo za 8,72 % večja od dosežene v letu 1982.
TOZD C - valjarna I
Proizvodnja se planira v višini 29.000 ton.
Število delavcev 243.
Produktivnost bo znašala 11,51 ton/zap./mesec in bo za 1,89 % manjša kot bo dosežena v letu 1982.
TOZD D - valjarna II
Proizvodnja se planira v višini 95.000 ton.
Število delavcev 251, brez zaposlenih v Libiji
Produktivnost bo znašala 38,06 ton/zap./mesec in bo za 1,88 0 o manjša od dosežene v letu 1982.
TOZD E - jeklovlek
Proizvodnja bo znašala 13.000 ton.
Število delavcev 125.
Produktivnost se planira v višini 10,22 ton/zap./mesec in bo za 4,39 °/o večja od dosežene v letu 1982.
TOZD F - livarna valjev in kokil
Proizvodnja bo znašala 22,053 ton.
Število delavcev 212.
Produktivnost se planira v višini 10,27 ton/zap./mesec in bo za 5,55 % manjša kot dosežena v letu 1982.
TOZD G - livarna strojne litine
Proizvodnja bo znašala 8,328 ton Število delavcev 344.
Produktivnost se planira v višini 2,35 ton/zap./mesec in bo za 6,45 % večja kot dosežena v letu 1982.
Kako smo delali
V	skupni proizvodnji v novembru nismo dosegli operativnega plana za 6,7 °/o. TOZD tovarna traktorjev je proizvedel 311 traktorjev ter dosegel postavljeni plan s 77,8 °/o.
TOZD elektroplavž
Proizvodnja grodlja je bila planirana v višini 2.500 ton. Doseženo je bilo 2.410 ton ali 96,4 %. Razlog za manjšo proizvodnjo v primerjavi s planom je v tem, da smo remont podaljšali od 10 dni na 12 dni.
V	mesecu poročila smo proizvajali sivi grodelj.
TOZD jeklarna
V	tem mesecu je bilo izdelano 8.635 ton gredic, kar je 16,6 % pod operativnim planom. Do izpada proizvodnje je prišlo zaradi del na ozračevalniku bale in okvare stopenskega stikala na transformatorju EOP II..
TOZD valjarna I
Skupna proizvodnja valjanih izdelkov znaša 2.053 ton, od tega 2.032 ton blagovne proizvodnje in 21 ton za predelavo. V tem mesecu smo imeli predčasni remont na obeh ogrevalnih agregatih, in sicer na potisni peči Custodis in na koračni peči CER.
Valjarna II
V	tem mesecu smo dosegli količinsko proizvodnjo v višini 7.972 ton, kar je
107,4	% z ozirom na operativni plan.
Gospodarski načrt '83
TOZD H - mehanska obdelava
obdelano bo 3.318 ton valjev, 927 ton SL in NL litine Število delavcev 217.
Produktivnost je planirana v višini 0,42 ton/zap./mesec in bo za 2,89 % manjša od dosežene v letu 1982.
TOZD J - tovarna traktorjev
Skupno planirano 4.000 kom traktorjev. Za domače tržišče je namenjeno 3.339 kom. za izvoz v kontokorentnem računu 580 kom. in 90 kom. za direktni izvoz.
Število delavcev 170.
Produktivnost se planira v višini 2,27 kom./zaposl./mesec in bo za 6,96 °/o večja od dosežene v letu 1982.
TOZD L - vzdrževanje
Vrednost vseh storitev znaša 339.995 tisoč din, od tega 17.400 tosoč za eksterno in ostalo za prodajo med TOZD.
Število delavcev 460.
TOZD jeklovlek
V	novembru je bil postavljen operativni plan hladno predelanih profilov v višini 950 ton, doseženo pa je bilo 774 ton, kar je 81,4 °/o. V tem času smo nadaljevali s preseljevanjem opreme.
TOZD livarna I
Operativni plan je pri litini presežen, pri surovih valjih pa ne. Tudi v tem mesecu je predstavljal največji problem pomanjkanje surovcev, delovne sile in spremenjen program proizvodnje.
TOZD livarna II
Plan v tem mesecu ni dosežen za 2,6 °/o. Vzrok za nedoseganje količine je bil zahtevnejši asortiment. Pojavljale so se tudi težave z oskrbo s surovinami, redno je primanjkovalo oplaščenega peska; kvaliteta domačih surovin je zelo slaba.
Obdelovalnica valjev
Operativni planje bil postavljen v višini 307 ton, doseženo pa je bil 315 ton. Dobave surovcev niso zadostne in je občasno zmanjkovalo dela na lahkih stružnicah.
Obdelovalnica litine
V	obdelovalnici litine smo operativni plan presegli za 15,6 °/o. Poleg proizvodnje smo sestavili še 145 sestavov od litine.
TOZD tovarna traktorjev
Operativni plan je bil dosežen v višini 77,8 % in tako izdelanih 311 od 400 planiranih traktorjev.
Plan ni bil dosežen predvsem zaradi pomanjkanja barve in ulitkov menjalnika. Pretežno teče nekompletna proizvodnja, in to v prvi vrsti zaradi pomanjkanja gum, kolesnih obročev in sedežev.
Zaposleni
Število zaposlenih znaša 3.417, letni plan pa predvideva 3.447 oziroma 99,1 %. Z upoštevanjem nadur je znašalo skupno število zaposlenih v tem mesecu 3.535, skupno število po planu pa 3.536, kar predstavlja 100 % realizacijo letnega plana.
Nadure
Operativni plan je predvideval 19.498 ur, doseženih pa je bilo 18.036 ur, kar je 7,5 % manj od planskih.
Produktivnost
Na nivoju DO znaša produktivnost 96,8 °/o.
NOV DOMAČI TRAKTOR
TOZD M - energetika
Vrednost storitev bo znašala 342.064 tisoč din, vrednost proizvodov pa 1.455 tosč din oziroma 90 komadov gorilnikov.
Število delavcev 114.
TOZD N - transport
Vrednost vseh storitev znaša 131.854 tisoč din, od tega 2,325 tisoč din za eksterne storitve.
Število delavcev 143.
TOZD R - kontrola kakovosti
Vrednost vseh storitev znaša 87.568 tisoč din.
Število delavcev 130.
TOZD S - GKSG
Vrednost vseh storitev znaša 80.162 tisoč din.
Število delavcev 129.
TOZD T - družbena prehrana in gostinstvo
Vrednost storitev znaša 111.998 tisoč din.
Število delavcev 80.
DS za komercialne posle (TOZD V - trženje)
Vrednost vseh storitev znaša 106.546 tisoč din, in to vse za prodajo med TOZD. Število delavcev 172.
Delovne skupnosti skupnih služb
Delovne skupnosti bodo opravljalo strokovna, administrativna in ostala dela ter opravila za TOZD, SOZD in druge zunanje institucije, v okviru dogovorjenih aktivnosti.
Število delavcev 359.
Store 502 in 504
Tekoči trak v TOZD tovarne traktorjev je zapustilo prvih 50 traktorjev nove familije tipa 500.
Od prvih idej, prototipov, izpopolnjevanj in osvajanj do nulte serije je minilo dobro leto dni. Tako kratek čas je prav gotovo plod nadvse resnih prizadevanj vseh udeležencev osvajanja zelo iskanega traktorja na jugoslovanskem tržišču. Traktor te moči in teh konstrukcijskih rešitev ne izdeluje nobena jugoslovanska tovarna traktorjev. Zato ni čudno, daje zanimanje tržišča za ta domači traktor izredno veliko.
Traktor ima vgrajen nov diesel motor z direktnim vbrizgavanjem moči 36 KAV (50 KS). Ta vodnohlajeni, 3 cilin-drski motorje razvila tovarna motorjev iz Rakovice pri Beogradu (IMR) ob sodelovanju z angleško firmo Perkins. Vsi prototipi so prestali uspešno vse preizkuse in iz montažnim trakov že prihajajo prve serije motorjev, ki so prirejeni za našo domačo konstrukcijsko rešitev traktorja familije tipa 500. Ta domači motor zlasti odlikuje za 15 % nižja pora-
(Nadaljevanje na 4. strani)
Montaža novih traktorjev tipa Štore 502 in 504
(Nadaljevanje s 3. strani) ba goriva od sorodnih motorjev iste moči, kar v sedanji energetski krizi veliko pomeni. Garant za kvaliteto motorja je vsekakor tradicija in bogate izkušnje proizvajalca, ki dela danes že preko
50.000	diesel motorjev različnih moči za potrebe traktorske, avtomobilske, ladjedelniške in ostale industrije.
Velika prednost našega domačega traktorja ŠTORE 502, ki ima pogon na zadnja kolesa, in ŠTORE 504, ki ima pogon na vsa štiri kolesa, je še zlasti v tem, da ima vgrajenega 95 % domačega materiala. Takšna osvoboditev od uvoza je danes izrednega pomena in edina tudi zagotavlja na-daljni obstoj te zahtevne in iskane proizvodnje.
Tudi oblika karoserije je dosti privlačnejša, saj so luči vgrajene direktno
v prednjo masko in s tem v celoti zaščitene. Ni čudno, da je takšno rešitev zahteval takoj avstrijski trg. Odpira se nam že tudi prvi direktni izvoz familije tipa 500 v Grčijo, kar je vsekakor laskavo priznanje.
Ta naš domači novi traktor, razvit v Štorah, je uspešno prestal vse preizkušnje in testiranja v razvojnem inštitutu FIAT v Modeni in dobil mednarodni (OECD) atest na inštitutu v Zagrebu. Pomembno pa je tudi, da se je traktor v poizkusnem obratovanju v privatnem in družbenem sektorju pokazal nadvse dobro.
Naše kmetijstvo bo tako postalo bogatejše še za en nov tip traktorja, ki že nosi tudi odlikovanje iz mednarodnega kmetijskega sejma v Novem Sadu.
P. A.
INFORMACIJA
V zvezi s težavami, do katerih prihaja pri prerazporejanju delavcev na lažja dela za določen čas na osnovi zdravniških potrdil oz. priporočil, dajemo naslednjo informacijo:
Priporočilo oz. potrdilo za lažje delo lahko izstavi našim delavcem samo zdravnik Zdravstvene postaje Štore. Na potrdilu mora opredeliti, za koliko časa je taka sprememba potrebna in če je upravičen na razliko v OD, ki jo določa Samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih in zdravstvenega varstva (Ur. 1. SRS št. 10/78), člen 38, ki se glasi:
»Delavcu, ki na podlagi mnenja izvedenskega organa dela skrajšan delovni čas na ustreznem delu, zaradi hitrejše povrnitve delovne zmožnosti (medicinska rehabilizacija), se šteje še nadalje za zadržanost od dela in ima pravico do nadomestila osebnega dohodka za tisti čas, ko ne dela.
Če delavec na podlagi mnenja izvedenskega organa (zdravnika) v času medicinske rehabilizacije dela polni delovni čas na drugem delu, ima pravico do razlike nadomestila, kot bi mu pripadal, če ne bi delal (če bi bil v bolniški).
Delavec, ki dela skrajšan delovni čas na ustreznem delu po mnenju izvedenskega organa in je njegov osebni dohodek manjši od ustreznega dela nadomestila, ki bi mu pripadalo, če ta čas ne bi delal, ima pravico tudi do nadomestila te razlike.
Nadomestilo po tem členu lahko prejema največ do enega leta.«
Zato na osnovi zdravniškega potrdila izvede vodstvo TOZD premestitev delavca na lažje - ustrezno delo za določen čas, kadrovski službi izstavi predlog za izstavitev nove odločbe za določen čas, na kateri je omenjena pravica 38. čl. zgor. cit. SS, finančna služba pa izvrši izračun, katerega posreduje na Zdravstveno skupnost v Celje za refundacijo.
Potrdilo za lažje delo - za določen čas - izstavijo zdravniki le takrat, kadar smatrajo, da zavarovancem ni potreben poln ali skrajšan bolniški stalež, ter da so sposobni opravljati začasno drugo ustrezno delo.
DS za kadre in spl. zadeve
Inovacijska dejavnost
Obravnavane inovacije
Komisija za gospodarjenje TOZD valjarna I je na 3. seji dne 16 12. 1982 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Predlog tov. Potrate Florjana in Piliha Andreja iz TOZD valjarna I št. 769, »Vezanje materiala za žarenje«, se sprejme. Avtorjema pripadata dve posebni plačili. Prvo posebno plačilo je bilo izračunano na osnovi prihrankov 198.012,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b.
2.	Predlog tov. Hostnika Ludvika iz TOZD valjarna I št. 768 »Predelava vodilnega droga za predprogo«, se sprejme. Avtorju pripadata dve posebni plačili. Prvo posebno plačilo je bilo izračunano na osnovi prihrankov 251.780,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b.
3.	Predlog tov. Čehovina Borisa in Borovšaka Franca iz TOZD valjarna I št. 770, »Elevator za zakladanje koračne peči«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila. Prvo je bilo izračunano na osnovi prihrankov 1.384.450,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b.
4.	Predlog tov. Borovšaka Franca in Straška Franca iz TOZD valjarna I št. 767, »Preureditev pogonske valjčnice koračne peči«, se sprejme. Avtorjema pripadata dve posebni plačili. Prvo posebno plačilo je bilo izračunano na osnovi prihrankov
174.000,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 c.
Komisija za gospodarjenje TOZD jeklarna je na 9. in 10. redni seji dne
10.	11. 1982 in 17. 12. 1982 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Predlog tov. Horvata Ivana iz TOZD jeklarna št. 750, »Vodilo za transport verig«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
2.	Predlog tov. Buriča Alojza, ing. iz TOZD jeklarna št. 775, »Kontejner za prevoz apna«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2 b.
3.	Predlog tov. Buriča Alojza, ing. iz TOZD jeklarna št. 776, »Zaščita grafitnih elektrod proti izpadanju«, se sprejme. Avtorju pripada pavšalno plačilo.
4.	Za inovacijo tov. Krofliča Silva iz TOZD vzdrževanje št. 375, »Izboljšava vezave kontaktorske tehnike na 10 Mp žerjavu«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi poprečnih prihrankov 41.683,80 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b.
Komisija za gospodarjenje TOZD transport je na 5. redni seji dne 20. 12. 1982 pri obravnavi inovacij sprejela naslednja sklepa:
1.	Za iznovacijo tov. Sumeja Friderika iz TOZD transport št. 709, »Obnovitev avto plašča«, se odobri izplačilo posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi prihrankov 316.492,20 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b.
2.	Za inovacijo tov. Pauliča Alojza iz TOZD transport št. 717, »Utovor Box palet v vagone«, se odobri izplačilo posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi prihrankov 51.735,26 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a.
Komisija za gospodarjenje TOZD jeklovlek je na seji dne 6. 12. 1982 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep:
1.	Za inovacijo tov. Hernausa Emila, ing. in Trafele Franca, ing. iz TOZD jeklovlek št. 689, »Povečana kapaciteta brušenja na BRD 60«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi prihrankov 3.710.510,62 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a.
Komisija za gospodarjenje TOZD valjarna II jena 6. redni seji dne 16. 12. 1982 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Kramerja Petra iz TOZD vzdrževanje št. 364, »Dopolnitev naprave za izmetavanje gredic pri brusilnih strojih«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi poprečnih prihrankov 97.278,70 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a.
2.	Predlog tov. Mackovška Marjana, dipl. ing. in Mlakarja Vlada iz DS priprava proizvodnje št. 755, »Kontrola programov za stružnico DXWK 630 CNC«, se sprejme. Avtorjema pripada pavšalno plačilo.
3.	Predlog tov. Arha Antona, ing. iz TOZD valjarna II št. 759, »Rekonstrukcija gorilcev koračnih peči«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebne plačila. Prvo je bilo izračunano na osnovi prihrankov 68.788,91 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a.
4.	Za inovacijo tov. Hrastnika Ivana in Pertinača Draga iz TOZD vzdrževanje št. 365, »Snemalna naprava SHP«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 66.956,55 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 3 b.
5.	Za inovacijo tov. Mravljaka Marjana iz TOZD valjarna II št. 706 »Brušenje spodnjih nožev na 400 t Škarjah«, se odobri izplačilo prvega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi prihrankov 104.165,76 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a.
Komisija za racionalizacijo TOZD livarna I je na 4. redni sejid dne 25.11. 1982 sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Verdeva Jožeta, Ožeka Franca in Senice Martina iz TOZD vzdrževanje št. 493, »Preureditev pogona drobilnih valjev«, se odobri izplačilo drugega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi poprečnih prihrankov
228.692,33	din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a.
2.	Predlog tov. Rabuze Antona iz TOZD vzdrževanje št. 741, »Racionalizacija čiščenja gorilcev Brockman žarilne peči«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2 b.
3.	Predlog tov. Šlataua Jožeta in Urleb Antona iz TOZD livarna I št. 761, »Pokrov sušilne peči«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2 b.
4.	Predlog tov. Šlataua Jožeta iz TOZD livarna I št. 762, »Odprava pojačanja nog za kokilo Jegunovci«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila. Prvo je bilo izračunano na osnovi prihrankov 10.312,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b.
Za bolj učinkovito požarno varnost
Delovni ljudje v temeljnih organizacijah združenega dela imajo pravico in dolžnost, da na osnovi temeljnih določb družbene samozaščite varujejo pred požari družbeno premoženje ter premoženje občanov v krajevni skupnosti. Zato morajo organizacije združenega dela, druge pravne osebe in krajani uresničevati ukrepe za varstvo pred požari, ki jih določa »ZAKON 0 VARSTVU PRED POŽARI« in drugi predpisi, to je sodelovati pri gašenju požarov ter reševanju ljudi in premoženja.
Zavedati se moramo, daje železarska in kovinsko predelovalna industrija področje nevarnosti, kjer je nakopičeno na majhnem prostoru veliko materialnih sredstev, delovnih naprav in raznovrstnega materiala, ki je namenjen za proizvodnjo. Prezreti tudi ne smemo velike koncentracije zaposlenih delavcev, nevarnosti požarov, eksplozij in drugih nesreč. Pomembne funkcije požarne varnosti pa ne smemo upoštevati samo ob nastalih požarih, pač pa jo je treba obravnavati vsakodnevno v preventivnem smislu, saj le tako lahko zagotavljamo varne delovne razmere.
Delavci s področja požarnega varstva večkrat ugotavljamo, da se delavci premalo zavedajo nevarnosti in posledic požarov. Naletimo na primere, ko delavci mislijo, da se jim ne more ničesar zgoditi - to so predvsem delavci, ki še niso doživeli nobene nesreče. Obraten pa je učinek pri delavcih, ki so se že ponesrečili, a nesrečo več ali manj dobro preživeli. Tudi vodilne strukture v de-
lovnih organizacijah, samoupravne in družbeno-politične organizacije še ne posvečajo dovolj pozornosti učinkoviti zaščiti pred požari, kar se večkrat odraža pri neprimerni izbiri lokacije za novogradnje, v neurejenih skladiščih za lah-kovnetljive in eksplozivne snovi, v nestrokovnem opravljanju remontov in drugih del, kjer obstojajo nevarnosti za požare in druge nesreče.
Zaradi navedenih problemov, s katerimi se srečujemo organizatorji požarnega varstva v delovnih organizacijah SOZD Slovenske železarne, je bila dne
17.	1. 1981 na prvem posvetovanju organizatorja požarnega varstva v Železarni Štore podana iniciativa za ustanovitev koordinacijskega odbora požarnega varstva v SOZD Slovenske železarne. Prvenstvena naloga tega odbora je bila, da bi s tesnim sodelovanjem in izmenjavo mnenj ter izkušenj dosegli boljše in večje uspehe na svojem področju. Za predsednika koordinacijskega odbora je bil imenoval tovariš Rems Vitomir, inženir varstva pri delu v VERIGI Lesce, za člane pa predstavniki iz ostalih delovnih organizacij. Železarno Štore zastopata v tem odboru tovariša Čehovin Boris in Krupmak Štefan. Odbor se je od ustanovitve do danes sestal
6-krat, in to izmenoma na Jesenicah, v Lescah, Ravnah, Kropi in v Ljubljani.
Iniciativo gasilcev je podprl koordinacijski odbor sindikata SOZD Slovenske železarne, kjer je v 5. členu poslovnika imenovana tudi komisija za požarno varnost. Za delo koordinacijskega odbora, oziroma kot se po novem ime-
Obravnavane inovacije
5.	Predlog tov. Kostadinova Cvetana, dipl. in. iz TOZD livarna I in tov. Košto-maja Petra iz DS investicije in razvoj št. 723, »Rekonstrukcija dozirnega traku«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila s faktorjem ustvaritvene sposobnosti 2 b.
Komisija za gospodarjenje TOZD livarna II je na 4. in 5. seji dne 20. 10. 1982 in 22. 11. 1982 pri obravnavi inovacij sprejela naslednja sklepa:
1.	Za inovacijo tov. Senice Marjana iz TOZD vzdrževanje št. 329, »Namestitev vibratorja na bunker«, se odobri tretje posebno plačilo. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 107.818,31 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b.
2.	Predlog dr. Sicherla Bogdana, dipl. ing. in dr. Kolenka Tomaža, dipl. ing. iz TOZD montanistika Ljubljana, tov. Vebra Zorana, dipl. ing. Basleta Ivana, ing. iz TOZD energetika, tov. Strohmaierja Mirka, dipl ing. iz TOZD livarna II, ter tov. Markoviča Zvonka iz DS investicije in razvoj št. 765, »Sevalni in konvekcijski re-kuperator z dodatnim izkoriščanjem odpadne toplote pri kupolki na vroč zrak«, se sprejme.
Komisija za gospodarjenje TOZD vzdrževanje je na 2. redni seji dne 12.
11.	1982 pri obravnavi inovacij sprejela naslednji sklep:
1.	Predlog tov. Pertinač Draga iz TOZD vzdrževanje št. 727, »Nastavek za snemanje zobnikov s hidravličnim snemalcem«, se sprejme. Avtorju pripadajo tri posebna plačila. Prvo je bilo izračunano na osnovi prihrankov 120.012,65 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b.
Komisija za gospodarjenje TOZD tovarna traktorjev je na 2. redni seji dne 24. 11. 1982 pri obravnavi inovacij sprejela naslednje sklepe:
1.	Za inovacijo tov. Platovška Boža iz TOZD tovarna traktorjev št. 243, »Obdelava vertikalnih cevi za traktorje«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi povprečnih prihrankov 23.170,87 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b.
2.	Za inovacijo tov. Krajnc Karla in Trobiš Ignaca iz TOZD tovarna traktorjev št. 358, »Skrajšanje operacije 50 na liniji obdelave izhodnih priključkov«, se odobri izplačilo tretjega posebnega plačila. Izračunano je bilo na osnovi poprečnih prihrankov 133.557,00 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a.
3.	Predlog tov. Krajnca Karla in Trobiša Ignaca iz TOZD tovarna traktorjev št. 721, »Kombinirana vpenjalna naprava«, se sprejme. Avtorjema pripadajo tri posebna plačila. Prvo je bilo izračunano na osnovi prihrankov 52.622,36 din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 a.
4.	Predlog tov. Prešerna Slavka in Koržeta Jožeta iz TOZD vdrževanje št. 670, »Izboljšava na obstoječem sistemu porabe pare v TT«, se sprejme, Avtorjem pripadajo tri posebna plačila. Prvo je bilo izračunano na osnovi prihrankov
2.246.870,00	din in faktorja ustvaritvene sposobnosti 2 b.
Služba za inovacije
Tajnik IGD, tov. Mackošek Anton, izreka priznanje gasilcem Železarne Jesenice ob njihovi 100-letnici delovanja (foto arhiv ŽJ)
nuje Svet za požarno varnost, je bil sprejet poslovnik, v katerem so opredeljene predvsem naslednje naloge:
-	preventivno usposabljanje vseh zaposlenih s posebnim poudarkom na osebni odgovornosti vodilnih delavcev - od delovodje navzgor,
-	raziskovanje vzrokov posameznih požarov,
-	priprava uspešne požarne zaščite, tehnoloških procesov, stabilnih in jav-ljalnih naprav,
-	skupno načrtovanje gasilskih vaj za gašenje in reševanje ter izdelava operativno taktičnih načrtov,
-	skupno načrtovanje oskrbe s tehnično opremo za gašenje in reševanje, upoštevajoč ogroženost tehnološkega procesa itd.
Na dosedanjih sejah so člani sveta za požarno varnost navedli poleg že opisane problematike še problematiko strokovne narave in pomankljivosti, katere bo treba v nadaljevanju našega dela iz-
boljšati oziroma jim posvetiti večjo skrb za realizacijo.
Med glavne naloge smo si zadali naslednje:
-	k sodelovanju bomo morali v večji meri vključiti mlade strokovnjake iz različnih področij dejavnosti v gasilske vrste,
-	skladiščenju nevarnih in škodljivih snovi bo treba posvetiti večjo družbeno pozornost,
-	pristopiti k rednemu vzdrževanju strelovodnih naprav,
-	poostriti preventivne ukrepe pri varjenju ali rezanju z električno oziroma plinsko opremo itd.
V tem članku je podano poročilo o delovanju Sveta za požarno varnost od formiranja do 6. seje, ki je bila dne 10.
12.	1982 v Ljubljani. V naslednji številki Železarja bodo objavljeni sklepi zadnje seje, ki se nanašajo predvsem na ukrepe za redno vzdrževanje strelovodnih naprav in dovoljenj za varjenje.
Krumpak Štefan
NOVO REŠEVALNO SANITETNO VOZILO
V zadnjih dneh preteklega leta je naša delovna organizacija dobila novo, moderno reševalno sanitetno vozilo. Prejšnje reševalno vozilo je bilo že dotrajano in včasih tudi zaradi svojih voznih značilnosti neudobno, kar pa ni v skladu z zahtevami za takšne vrste prevozov.
Finančna sredstva so bila zagotovljena delno s strani zavarovalnice Triglav s svojimi povratnimi sredstvi za preventivno dejavnost, delno pa s strani delovne organizacije Železarne Štore. Na enak način smo v sredini lanskega leta nabavili tudi gasilsko vozilo Zastava 85 AS/AKA.
Področje za tehnično in zdravstveno varstvo oziroma gasilsko reševalna služba skupaj z ambulantami prvih pomoči je to reševalno sanitetno vozilo že pričelo uporabljati. Vozilo CIMOS-CITROEN CX 2000 REFLEX - SANITET je eno izmed najmodernejših, z vsemi odlikami vozil za reševanje. To je ponovno ena izmed pridobitev za našo delovno organizacijo, vendar z velikim upanjem in željami, da bi to vozilo uporabljali čimmanj in z lažjimi poškodbami ter obolenji.
- P. S. -
SKLEPI
SKLEPI X. SEJE IZVRŠNEGA ODBORA PRI KONFERENCI OO ZS ŽELEZARNE STORE Z DNE 21. 12. 1982
1.	V obravnavi po delovnih sredinah je proizvodno ekonomski del gospodarskega načrta za leto 1983, brez finančnega in investicijskega dela, ki bo zaradi objektivnih razlogov posredovan kasneje.
Izvršni odbor ugotavlja, da je bil GN posredovan v obravnavo in sprejem v skladu s sprejetim rokovnikom in stališči, in sicer, se sprejme še v letu 1982, kar je v primerjavi s sprejemanjem v prejšnjih letih izredno pozitivno.
V	začetku leta 1983 se predvideva rebalans GN, ker se ugotavlja, da bodo spremembe pri ceni energije, sprejeti bodo tudi točrji ukrepi v zvezi s pokrivanjem uvoza z izvozom in znani bodo vsi ukrepi zveznega izvršnega sveta, ki se pripravljajo za ureditev gospodarske stabilizacije.
Izvršni odbor ugotavlja, da pripombe v zvezi z delovnim koledarjem delovnih sobot, podane na VIII. seji 10, v predlogu niso upoštevane. Zato predlaga delavskemu svetu DO, da na eni izmed prvih sej v letu 1983 ponovno obravnava delovni koledar, strokovna služba pa do takrat pripravi ekonomski izračun uporavičeno-sti predloga, ki je v tem, da se več delovnih sobot opravlja v letnem kot pa v zimskem času.
Izvršni odbor predlaga delovnim sredinam, da vodijo akcijo v tem smislu, da se GN za leto 1983 sprejme, vse pripombe pa se morajo upoštevati pri izdelavi rebalansa GN 1983.
2.	Izvršni odbor je obravnaval prispevke stopnje za skupno porabo v letu 1983 in ugotovil, da najnovejši osnutek resolucije o politiki družbenogospodarskega razvoja SR Slovenije v letu 1983 predvideva, da bo možno v letu 1983 računati z rastjo sredstev za zadovoljevanje splošnih in skupnih potreb v Sloveniji do 10,7 %, kar bo omogočalo porast mase OD tudi za 10,7 °/o, porast povprečnih OD na zaposlenega pa za 9,5 %. Ker je prvotni procent porasta bil predviden za 12 %, pomeni, da bo potrebno napraviti pri vseh predlaganih stopnjah potrebne korekcije navzdol.
Izvršni odbor smatra, daje tako znižane stopnje možno potrditi, ker pomenijo resnično naravnanost na stabilizacijske zahteve.
3.	Izvršni odbor seje seznanil z informacijo, kije bila dana tudi na poslovodni konferenci v zvezi z akontacijo variabilnega dela, kjer je bilo pri obravnavi desetmesečnega poslovanja ugotovljeno, da nivo OD zaostaja za porastom v gospodarstvu občine Celje in Slovenije.
Glede na možnosti dodatnega izplačila OD na osnovi rezultatov deset mesečnega poslovanja je bil sprejet dogovor, da se posreduje delavskim svetom TOZD in delovnih skupnosti v sprejem predlog, da se izplača akontacija variabilnega dela za obdobje I. - X. 1982, kar znaša v povprečju 3.900- din na zaposlenega.
Izvršni odbori OO ZS so zadolženi v svojih sredinah za pravilno tolmačenje tega predloga.
4.	Izvršni odbor je analiziral izvedbo referenduma in pri tem ugotavlja, da je bilo v večini TOZD in DS proti sprejemu dopolnitve statuta DO in samoupravnega sporazuma o združitvi v DO veliko število delavcev (od 20 do 36 %). To se pravi, da se je v nekaterih sredinah potrjeval referendum z minimalno večino, v TOZD vzdrževanje pa referendum ni uspel.
Izvršni odbor je na osmih sejah v letošnjem letu, nadalje na problemski konferenci, skupnem sestanku s predsedstvom akcijske konference ZK, sestanku s predsedniki OO ZS in skupnih koordinacijah TOZD in DS razpravljal o poteku priprav nove organizacije. Pri tem so bila izoblikovana naslednja stališča oz. cilji, ki naj bi jim organizacija sledila:
-	zmanjšanje stroškov, ki obremenjujejo TOZD,
-	zmanjšanje zaposlenih v delovnih skupnostih,
-	uspešnejše delo skupnih služb (delovnih skupnosti).
V	zvezi z odgovornostjo predloga organizacije skupnih služb za navedene cilje so odgovorni KPO in strokovna služba oz. DS za ekonomiko in organizacijo.
S temi stališči so bili seznanjeni vsi IO OO ZS, strokovne službe in vodstvene strukture, vendar rezultati referenduma kažejo, da zastavljena akcija ni bila v celoti do konca izpeljana, še posebej pa se to odraža v TOZD vzdrževanje, kjer referendum ni upsel.
Iz pregleda zapisnikov IO OO ZS TOZD vzdrževanje je razvidno, da o reorganizaciji in pripravah na referendum niso razpravljali. Odgovornost za neaktivnost v zvezi s tem nosi IO OO ZS TOZD vzdrževanje in vodstvo TOZD vzdrževanje. Ostali vzroki za negativne rezultate so tudi ti, daje prišlo zaključno gradivo v razpravo z zakasnitvijo in pa slaba seznanitev delavcev z osnovnimi stališči konference OO ZS ŽŠ v zvezi s tem.
5.	Pravilnik o organiziranem oddihu delavcev ZS se skupaj s poročilom o letovanju naših delavcev v kapacitetah ŽŠ in alternativnimi predlogi za izboljšavo na tem področju posreduje v obravnavo delovnim sredinam (komisija za družbeni standard pri konf. OO ZS ŽŠ). Izvršni odbor zahteva, da se sprejem opravi najkasneje v mesecu januarju 1983.
6.	Izvršni odbor ugotavlja, da je komisija za izobraževanje in informiranje pri konf. OO ZS ŽŠ pripravila program izobraževanja vodij SDS oz. sindikalnih poverjenikov pravočasno, tako da bi samo izobraževanje bilo možno izvesti po programu še v letu 1982.
Izobraževanje v zastavljenem roku ni bilo izvedeno predvsem zaradi tehnične izpeljave tega programa, za kar pa je bila dolžna strokov na služba oz. področje za izobraževanje v DS za kadre in splošne zadeve.
Izvršni odbor daje javno kritiko navedeni strokovni službi in zahteva, da se program izobraževanja izvrši najkasneje v mesecu januarju leta 1983.
7.	Osnutek pravilnika o organiziranju blagajne vzajemne pomoči se v obliki priloge glasila Štorski železar posreduje v obravnavo delovnim sredinam TOZD in delovnih skupnosti. Rok razprave je do 17. I. 1983, eventuelne predloge in pripombe je treba posredovati do 25. 1. 1983 v Področje za informativno in samoupravno dejavnost, tov. Joštu.
Nosilec razprav po posameznih sredinah je IO OO ZS TOZD in DS.
8.	Izvršni odbor sicer ni dobil pismčnih podatkov, kako so se v posameznih sredinah organizirali na področju sprememb delovnega časa, vendar je bilo na os-
novi razprav ugotovljeno, da se določene sredine niso države stališč oz. dogovorov v zvezi s tem in bo potrebno problematiko vskladiti, še posebno iz tega razloga, ker se pojavljajo najrazličnejše variante pričetka delovnega časa.
Samoupravnemu organu izvršni odbor predlaga, da prične čimprej postopek spremembe pravilnika o delovnem redu v tistih členih, ki se nanašjo na čas prihoda in odhoda na delovno mesto.
9.	Podana je bila informacija iz razgovora s predstavniki Izletnika v zvezi s problematiko prevoza naših delavcev.
Izvršni odbor zadolžuje DS za kadre in splošne zadeve, da z zaključki in dogovori s tega razgovora informira preko Štorskega železarja zaposlene delavce ŽŠ.
Sprejet je bil tudi sklep, da se opravi delovno srečanje predsednikov OO ZS TOZD in DS, predstavnikov Izletnika in šoferjev, ki vozijo na relacijah, ki jih koristijo naši delavci.
10.	Izvršni odbor ugotavlja, da izvajanje nalog po programu IO konf. OO ZS potekajo v skladu s programom, niso pa realizirane oz. so v teku izvajanja še naslednje naloge:
-	reorganizacija skupnih služb
-nagrajevanje po rezultatih dela ter spremembe pravilnikov, v to je vključena stimulacija in ostalo nagrajevanje
-	dolgoročnejša rešitev objektov družbenega standarda
-	sprejem pravilnika o letovanju naših delavcev in pravilnika o organiziranju blagajne vzajemne pomoči
-	organiziranje kulturne dejavnosti
-	na stanovanjskem področju nismo dobili gradiva od strokovnih služb DS za kadre in splošne zadeve, DS za finance TOZD GKSG
-	analiza otroškega varstva
-	različno regresiranje toplega obroka v SOZD SŽ
-	naloga v zvezi s sindikalno članarino, ki je v tem, da se zagotovi več sredstev iz sindikalne članarine OO ZS TOZD in DS.
11.	Izvršni odbor je sklenil, da se tov. Škornikovi za opravljanje blagajniških del za pogrebni odbor in izplačevanje potnih nalogov izplača nagrada v obliki darilnega bona v višini 1.500 - din.
Usmerjeno
izobraževanje bogatejše z izkušnjami
Z zaključkom šolskega leta 1981/82 so učenci končali prvi razred novega reformiranega načina šolanja, tj. usmerjenega izobraževanja. Sedaj že teče drugi razred in lahko trdimo, da smo za eno izkušnjo bogatejši. Pri tem pa ne smemo pozabiti na težko gospodarsko stanje, ki se mu tudi šolstvo ne more izmakniti oziroma se mora najresneje vklučiti v reševanje problematike tako s kvaliteto šolanja kadrov kol vsesplošnim varčevanjem.
Dostikrat se pojavljajo dvomi, da ob zmanjšanju dotoka sredstev za šolstvo ni mogoče pričakovati enako ali celo boljše izšolanih kadrov. Takšni odgovori nas seveda ne morejo zadovoljiti in jih tudi ne bo mogoče sprejemati. Treba se bo temeljito vključiti v analiziranje obstoječega stanja in delo v marsičem racionalizirati. Razna namigovanja, naj bi industrija poleg rednega zakonskega odvajanja sredstev preko prispevnih stopenj določena izobraževanja financirala z direktno svobodno menjavo dela (tj. dodatnim financiranjem), so nesprejemljiva. Poudariti je potrebno, da ostaja industriji danes res malo sredstev (če jih sploh še kaj ostane), ki bi jih lahko še dodatno namenila izobraževanju. Izjema je le tisto, kar je že do sedaj sama industrija financirala in je zajeto v gospodarskih načrtih. Kratko povedano, pomanjkanja sredstev šolstva ne bo mogoče po nekem drugem kanalu prenesti na združeno delo.
Delovna praksa (DP) in proizvodno delo (PD)
Kot je poznano, so vsi učenci prvega letnika usmerjenega izobraževanja spomladi ¡982 leta opravili 2-tedensko delovno prakso. Za našo delovno organizacijo lahko trdimo, da smo se na to nalogo dobro pripravili in izšolali inštruktorje ter poučevalce. Tako je pri nas opravilo DP oziroma PD 157 učencev, s katerimi nismo imeli posebnih problemov. Programi so bili pripravljeni, delo so sprejemali tudi zadolženi učitelji izobraževalnih centrov. Generalna ocena je vsekakor dobra. Vprašati pa se moramo, ali je dosežen tudi vsebinski cilj, ali učenci le niso bili preveč opazovalci in ne udeleženci v procesu dela. Treba je tudi povedati, daje začetnika, ki se prvič sreča s proizvodnjo, težko vključiti v direkten proces. Seveda to ne sme več veljati za tiste, ki prihajajo iz drugega letnika in se z njimi že drugič srečamo na proizvodnem delu. Če bomo tu zamudili, potem se nam lahko to kasneje kruto maščuje in cilja nismo dosegli. Učenec na PD mora temeljito spoznati delo, mora se v sebi opredeliti, ali je pravilno izbral (upoštevajoč dane razmere) svoj bodoči poklic. Mora pa tudi spoznati samoupravljanje in delo družbeno-po-litičnih organizacij. Učenci morajo občutiti sončne strani svojega bodočega poklica, kar je korak za kasnejše vsestransko dobro in koristno ustvarjanje. Teorijo, ki jo je dobil v šoli, mora v praksi preizkusiti in jo celo obogatiti, sicer ostaja ves vložen trud brez pravega pomena.
Nagrajevanje učencev na delovni praksi oziroma proizvodnem delu
Žal do danes še nimamo dokončno izoblikovanega enotnega sistema nagrajevanja na DP in PD. Prišli smo končno do enotnega stališča, daje nujno potrebno učence na DP in PD nagrajevati po enotnih merilih.
Usmerjeno izobraževanje bogatejše z izkušnjami
Izdelan je predlog nagrajevanja učencev na proizvodnem delu in delovni praksi, ki gaje pripravila Skupnost izobraževalnih centrov v SR Sloveniji. Ne moremo trditi, de je ta predlog najboljši; dejstvo pa je, da ga končno imamo in smo ga dolžni dopolniti in tako dobiti tisto, kar smatramo za najprimernejše. Izhodišče za izračun višine nagrade je v sledečem:
-	povprečni OD v SR Sloveniji v preteklem letu,
-	število efekt, dni trajanja PD oziroma DP,
-	dosežene ocene učenca.
Nagrajevanje delavcev, ki vodijo proizvodno delo in delovno prakso
Sistemsko je nerešeno tudi nagrajevanje delavcev, ki delajo kot inštruktorji, sodelujejo pri izvajanju proizvodnega dela oziroma delovne prakse.
Skupnost izobraževalnih centrov je zato pripravila predlog nagrajevanja delavcev (inštruktorjev), ki sodelujejo pri izvajanju proizvodnega dela in delovne prakse. Predlog temelji prav tako na povprečnem OD za preteklo leto v gospodarstvu SR Slovenije, na številu učencev in na letniku učenca.
Predlogi obstajajo, potrebno jih bo kritično oceniti in dopolniti in v končni obliki tudi sprejeti. Ne moremo pa mimo dejstva, da se bomo morali v zaostrenih gospodarskih razmerah marsičemu odreči, kar smo včeraj še brez kritičnega ocenjevanja nagrajevali.
Izhodišče za določitev višine nagrad
Kot osnovo za nagrajevanje učencev na proizvodnem delu in delovni praksi se vzame en delovni dan učenca. Višina nagrade je odvisna od števila delovnih dni učenca, od dosežene ocene, od letnika in od povprečnega osebnega dohodka v gospodarstvu za preteklo leto v SR Sloveniji na mesec (za 1981 je to 10.692,00 din).
Primer izračuna:
Vsak kriterij ocenjevanja se ovrednoti s številkami, ki se v končnem seštevku lahko pretvorijo v ospisne ocene. Najvišja ocena pri posameznem kriteriju je 9 točk: pri štirih kriterijih je možno doseči največ 36 točk (opisna ocena - zelo uspešno). Ker pa ima ocena - zelo uspešno možni oceni 7 ali 8 točk, je tako ocena bolj elastična. Za oceno uspešno je moč dati štiri, pet ali šest točk, za manj uspešno pa eno, dve ali tri točke.
Primer: Učenca smo ocenili z naslednjim številom točk: za količino in kvali-
teto opravljenega dela je dobil po I. kriteriju:	6 točk
za delovno disciplino in odnos do sodelavca je dobil
po II. kriteriju:	4 točke
za odnos do dela in predmeta dela je dobil
po III. kriteriju:	8 točk
za vodenje dnevnika je po IV. kriteriju dobil:	3 točke
SKUPAJ: 21 točk
Tako dobljena vsota točk ustreza po ocenjevalni lestvici grupi »uspešno« med 16-27 točk; dobljeno število 21 točk je tudi osnova za nagrado učencu. Enodnevno nagrado računamo po naslednjem ključu:
povprečni OD v SR Sloveniji x % x 8 ur
100 • 182
Lestvica z	izračuni	nagrad za	učence za	leto 1982 naj	bi bila takale:	
Letnik, v katerem je učenec °o	Ocena točk 26-36 od OD-SRS	Nagrada za delovni dan din	Ocena točk 16-27	Nagrada dan din	Ocena točk 4-15	Nagrada za del. dan - din
i.	20 "o	94,00	10 »0	47,00	0-5 %	23,50
2.	25 »o	117,50	12 %	56,40	0-5 %	23,50
3.	30 %	141,00	15 °o	70,50	0-5 °o	23,50
4.	35 %	164,50	17 %	79,90	0-5 %	23,50
Primer izračuna:
10.692 x 10x8
------------- je 47,00 din na dan
100x182
Pa še primer izračuna nagrade za učenca drugega letnika za 9 dni efektivnega dela, kije bil ocenjen z 21 točkami:
Po zgornji tabeli dobi 56,40 din na dan za 9 delovnih dni pa 507,60 din.
Gornji predlog moramo vsekakor kritično pregledati in pravilno oceniti -zlasti sledeče:
-	Ali ni nujno deficitarne poklice bolje nagraditi?
-	Ali je dovolj upoštevana težina dela?
-	Pogoji dela v določeni industriji.
-	Izjemna prizadevnost učencev na PD in DP.
-	Aii je sprejemljivo kot osnova republ. povprečje OD?
Nikakor ne smemo pozabiti, da brez povečane stimulacije v taki ali drugi obliki ne bomo rešili problema kadrov za deficitarne poklice. Pa tudi to moramo upoštvati, da je nevzdržno, da bi v deficitarne poklice dobivali le učence, ki so ostali kot višek »elitnih« poklicev. Ne smemo pozabiti, daje pot izobraževanja naših najvišjih izobrazbenih stopenj (inženir - doktor znanosti) začrtana že z osnovno usmeritvijo, in da le tu lahko pričakujemo naše najboljše strokovnjake, ki jih danes in še zlasti jutri naše gospodarstvo najbolj potrebuje.
Dogovorili smo se
Da bi čim bolje uredili prevoze na delo in z dela za delavce oziroma za odpravo nekaterih problemov v zvezi s prevozi, ki so se pojavili v zadnjem času, smo se na predlog Železarne Store dne 16. 12. 1982 sestali predstavniki Izletnika in Železarne v Štorah.
S strani Izletnika sta v razgovoru sodelovala tov. Orel, vodja komerciale, in tov. Lužar, vodja mestnega prometa; s strani železarne pa tov. Potrata in Mo-toh, ki sta zastopala sindikat. Iz DS za kadre in splošne zadeve so sodelovali v razgovoru tov. Stante Rudi, Zelič, Kri-žančeva in Plazar.
V uvodu je tov. Zelič navzoče seznanil, da so se v zadnjih mesecih s strani delavcev Železarne Store pojavile razne pripombe na račun prevozov in da se želimo o tem konkretno pogovoriti in zadevo primerno urediti.
Pri konkretnih primerih smo s strani železarne navedli naslednje:
-	Pri pogodbenem prevozu na relaciji Rogatec-Store in Draše-Store se vse prepogosto pojavljajo zamude, predvsem pri vračanju iz. nočne izmene, in tudi kvaliteta avtobusov ni zadovoljiva.
Predstavnik Izletnika je v opravičilo navedel, da gredo avtobusi po prihodu v Štore naprej v Celje, kjer dobijo gorivo in po potrebi delavnici popravijo manjše okvare. Da ne bi bilo potrebno v bodoče delavcem čakati na avtobuse, bo Izletnik problem uredil tako, da bodo imeli ti avtobusi v Celju pri dobavi goriva prednost. Prav tako bodo imeli prednost v delavnici pri manjših popravilih. V kolikor bo popravilo trajalo dalj časa, bo Izletnik zagotovil prevoz delavcev z drugim avtobusom.
-	V zadnjih mesecih se je nekajkrat primerilo, da je avtobus na relaciji Za-bukovca-Štore, predvsem ob nedeljah, prepozno pripeljal, ali pa celo izostal. Zaradi tega so delavci prišli z zamudo na delo.
Predstavnik Izletnika je povedal, da imajo na tej progi starejši avtobus in da je možno, da pride do okvare in posledica tega je zamuda. Pogovorili se bomo z šoferjem in avtobus primerno usposobili.
-	OOS Železarne Store je večkrat pri Izletniku naročala avtobuse za izlete ali strokovne ekskurzije za delavce Železarne Štore. V zadnjem času so bili avtobusi slabše kvalitete - stari in zaradi tega pride do okvar med vožnjo. Poleg dejansko prevoženih km so zaračunavali še km za dostavo vozila. V kolikor ne bo prišlo do izboljšanja, bo železarna iskala ponudbo pri drugih prevoznikih.
Predstavnik Izletnika je pojasnil, da so imeli v letni sezoni več avtobusov v Nemčiji, od koder so vozili naše delavce v Jugoslavijo. Naslednje leto teh prevozov ne bo, dodatno dobijo še nekaj vozil, tako bodo tudi ta problem odpravili. Tudi dostavnih km ne bodo zaračunavali, če bo avtobus pravočasno
naročen. Dostavni km bodo le izjema, kadar drugače ne bo možno urediti.
- S spremembo delovnega časa v Železarni Štore se je pojavilo več težav; npr. delavci v Štorah II nimajo dobrih zvez po 6. uri zjutraj, delavci iz Lave oz. Čopove ul. imajo zjutraj slabe zveze za prihod in odhod z dela.
V zvezi s tem je predstavnik Izletnika pojasnil, da avtobusi, ki vozijo na medkrajevnih linijah, ne smejo ustavljati pri Godcu, izjemno bodo uredili postanek le za avtobuse, ki pripeljejo več delavcev za Štore II, npr. iz Planine, Kozjega itd., o čemer se bodo posebej dogovorili s šoferji.
Po sedaj veljavnem voznem redu odpelje avtobus iz Lave po Čopovi ul. za Štore 5. 15. uri. Čim bo železarna dokončno uredila delovni čas in ugotovila, koliko delavcev se vozi na delo ob 6.30 uri, bodo pri Izletniku prilagodili vozni red našemu delovnemu času. V kolikor bo več delavcev, bo urejen tudi direktni prevoz za nazaj ob 14.35 uri. Dokončno se o tem stranki dogovorita po novem letu. Izletnik bo zagotovil prevoz tudi delavcem, ki delajo na popoldanski izmeni in se vozijo na relaciji Štore-Vojnik.
Vse pripombe na prevoze sta predstavnika Izletnika sprejela in zagotovila, da se bodo o tem pogovorili z šoferji, da bodo problemi rešeni v korist delavcev Železarne Store.
Izvršilni odbor pri konferenci OO ZS Železarne Store je sprejel sklep, da se organizira delovno srečanje predsednikov 00 ZS TOZD in DS, predstavnikov Izletnika in šoferjev, ki vozijo na relacijah, katere koristijo naši delavci.
Razgovor smo ocenili kot pozitiven in upamo, da bo dobra podlaga za nadaljnje sodelovanje.
Povzetek razgovora pripravil Plazar Stane.
Občni zbor v brunarici
V vseh sekcijah najmnožičnejše štor-ske organizacija TVD Partizana je bilo že mesec dni pred 21. decembrom, ko je bil v osnovni šoli letni občni zbor tega masovnega društva, opaziti živahno aktivnost. Na konferenci sekcij in obeh aktivov pa tudi na vrhu. V upravnem odboru so se vrstila in včasih tudi križala mnenja in predlogi o »novih« ljudeh, ki naj bi v naslednjem mandatu dveh let (sedaj, ko je starega konec) vodili društvo z njegovimi mnogimi organizmi. Znano mi je le, kako je delo potekalo v JUDO sekciji, upravnem odboru in aktivu v Laški vasi. Občnemu zboru sledn jega je namenjen tudi ta dopis. Morda je res delček »lokalpatriotizma«
Priznanja krvodajalcem
Dne 17. decembra 1982, v popoldanskih urah, je bila v Domu železarjev na Teharjah priložnostna slovesnost ob podelitvi priznanj krvodajalcem Železarne Štore za 5-kratno, 10-kratno, 20-kratno in 25-kratno darovanje krvi.
V dvorani se je zbralo okoli 50 darovalcev, mnogo pa se jih svečanosti ni moglo udeležiti zaradi popoldanskega dela v tovarni, oddaljenosti in drugih vzrokov. Med povabljenci so bili tudi predstavnik OORK Celje, Transfuzijske postaje celjske bolnišnice ter družbe-no-političnih organizacij Železarne.
Dolgoletni vodja krajevne organizacije RK in aktiva RK v tovarni, tovariš Krumpak, ki ima poleg prizadevnih članov odbora največ zaslug pri velikem razmahu te humane dejavnosti v našem kraju, je v uvodnem govoru povedal, da se štorski železarji vedno, in to prav od začetka pred 30. leti, vključujejo v krvodajalske akcije.
Do danes je v Železarni registriranih preko 1500 darovalcev, ki so dali že 2500 litrov krvi. Samo v letu 1982 se je na odvzem krvi v Štorah odzvalo 578 krvodajalcev. Število stalno ras-
Posnetki s srečanja krvodajalcev in predaja priznanja tov. Kačičniku
(foto Jok)
(Nadaljevanje s 7. strani) v mojem čestem dopisništvu, toda kaj, ko pa se toliko dogaja prav v tem manj razvitem območju štorske krajevne skupnosti.
Kar polne štiri ure je trajal občni zbor aktiva v Laški vasi. V novi brunarici, ta dan dobro ogrevani, se je zbralo dve tretjini članov aktiva (aktiv ima 40 članov), v imenu vodstva matičnega društva Partizan Štore pa sta bila prisotna tovariša Veber in Kaluža. Delovni pogovor, v katerem so sodelovali vsi člani, je zajemal podatke o gradnji brunarice, poročilo o delu aktiva nasploh, smernice za v bodoče itd. Sedaj, ko je prostor gotov, razmišljajo člani o razširitvi igrišča in zaradi tega bo padlo še nekaj dreves. V okolju brunarice bo majhno otroško igrišče, »rusko kegljišče« in še kaj. Dejavnost aktiva bo tudi v bodoče temeljila na igrah z žogo, in to odbojki ter malem nogometu, kegljanju in namiznem tenisu, v zimskem času pa na smučanju.
Na občnem zboru so določili odgovorne člane za posamezne dejavnosti ter dva boljša smučarja za voditeljski tečaj. Vsa pozornost bo posvečena mladini in cicibanom. Matičnemu društvu
je bila izrečena zahvala za organizacijsko, moralno in materialno pomoč. Besede priznanja sta na račun prizadevnega odbora, s tovarišem Dragom na čelu, naslovila oba predstavnika TVD Partizan. Kar je najbolj razveseljujoče, je to, da se iz tega 40 članskega kolektiva »rojevajo« tudi druge dejavnosti. Obstoja že četica izprašanih gasilcev, ki so v letu 1982 opravili že štiri »ognjene krste« na tekmovanjih in to ne slabo, saj je za njimi ostalo nekaj uveljavljenih »starih desetin« celjske občine. Desetina deluje v okviru IGD Štore. Ker so se spretnostne igre 1982 obnesle (ne mislim materialno), se bo s tem načinom družabnosti nadaljevalo.
Prav na občnem zboru aktiva je bila izražena misel o organiziranju petja, ki bi lahko preraslo v kulturno dejavnost. S precej dolgo vajo petja iz neizčrpnega sporeda slovenskih narodnih, trajajočo vse tja do poznih ur po uvodnem delu občnega zbora, je bilo kolektivno ugotovljeno, da so tudi za to pogoji. Torej veselo naprej za zdrav duh in telo! In o novih uspehih bomo slišali ob letu osorej.
Jok
te, razveseljujoče pa je dejstvo, da v akcijah prednjači predvsem mladina, kar je porok, da se bo dejavnost tudi v bodoče razvijala, saj so potrebe po krvi iz leta v leto večje. »Zelo pozitiven odnos do naše človekoljubne dejavnosti ima tudi družba«, je dejal predsednik Občinskega odbora Rdečega križa pred razdelitvijo priznanj. Omenimo tri že-lezarje, ki so za 25-kratno darovanje dobili zlato plaketo. To so tovariši Špegel Peter, Kačičnik Lojze in Her-naus Anton.
Že ob koncu opisane kratke slovesnosti se je v dvorani pojavila dr. Štrau-sova in na klop jo je pospremil spontan aplavz. Čeprav je že upokojena, je še vedno aktivna; ta mali dogodek priča o veliki priljubljenosti te ljudske zdravnice. V pokoj bo kmalu odšel tudi tovariš Stefan Krumpak, ta mnogostran-ski aktivist našega kraja in kot je nekdo dejal, lahko še enkrat ponovimo: največja nagrada za trud ni to, kar je zanj dobil, temveč kar je dal za človeštvo.
Jok
RAZSTAVA LIKOVNIKOV
Dne 26. 11. 1982 je bila v avli Kulturnega doma v Štorah proslava v počastitev 29. novembra, Dneva republike.
Ob tej priložnosti je bila odprta likovna razstava amaterjev iz SOZD SŽ. Svoja dela so predstavili slikarji z Raven, Krope, Ljubljane in Štor. Skupno je bilo razstavljenih 35 slik v različnih slikarskih tehnikah, predvsem v olju. Razstava, ki jo je otvoril tov. Judež Ivan, predsednik kulturne komisije pri sindikatu ŽŠ, si je bilo mogoče ogledati še v dneh 1. in 2. decembra od 12.00-16.00 ure.
Poleg likovnikov je na proslavi nastopil tudi Mešani pevski zbor Železar, ki je pod vodstvom Bojane Jurkovnik zapel deset pesmi, žal maloštevilnemu občinstvu.
V zvezi s predstavitvijo likovnikov naj povzamem nekaj misli iz ocene akademskega slikarja Slavka Koresa.
Razstavljena dela so nastala v naravi z neposrednim opazovanjem in prika-
SLOVESEN SPREJEM
Tudi na naši šoli smo slovesno praznovali rojstvo republike. Že teden dni pred proslavo smo starejši pionirji vneto pripravljali prvošolce na sprejem v pionirsko organizacijo. Seznalili smo jih s pionirskimi simboli in dolžnostmi. Tako so pripravljeni pričakali 26. november, ko so bili sprejeti v naše vrste.
Ta dan so prišli v šolo pozneje kot po navadi, praznično oblečeni seveda. Nestrpnost je naraščala z vsakim trenutkom. Končno je zvonec naznanil konec 4. učne ure in pričetek proslave. Mala telovadnica je bila nabito polna, saj so na prireditev prišli tudi starši cicibanov in predstavniki Železarne. Tesnobo pričakovanja je prekinil ravnatelj, ki je pozdravil navzoče, poudaril po-
zujejo pokrajinske motive in arhitekturo Raven z okolico. Razumljivo je, da z eno samo kolonijo udeleženci niso mogli pridobiti vsega slikarskega znanja in da se napake posameznikov vlečejo še dolgo potem, ko amater dobi informacijo o pravilnosti slikanja. Posamezniki bodo z vztrajnim delom in sodelovanjem v nadaljnjih kolonijah prav gotovo napredovali. Skupne poteze vseh udeležencev so skrbno zapisovanje številnih podrobnosti in skrb za izrazito risbo, pomanjkanje poguma za barvno obdelavo in pretirano dodajanje bele oziroma črne barve, premalo pretehtani barvni odnosi (kar zahteva več časa, kot gaje bilo v koloniji na razpolago), pomanjkanje znanja v vseh ozirih itd. Vsi udeleženci so pokazali izredno voljo do dela in željo po znanju ter s tem povsem upravičili sodelovanje v prvi izobraževalni likovni koloniji SOZD Slovenskih železarn.
ŠČUREK BOŽIDAR
men praznika in čestital cicibanom, ki bodo s tem dnem postali pionirji. V nadaljevanju programa so še zvrstile recitacije, prizori in pesmi v izvedbi obeh zborov. Vmes so fotoreporterji pridno snemali. Vsi praznični so se nato najmlajši postavili v vrsto in z dvignjenimi glavami ponavljali pionirsko zaobljubo. Pod odrom so jim zavezali rdeče rutice in jim na glave posadili modre čepice, ki so se mnogim ustavile šele pri ušesih. Kako ponosno so potem odkorakali na oder, kjer so jim izročili še pionirske izkaznice.
Ob koncu prireditve je zadonela pionirska himna. Slavljenci so se preselili v razrede, kjer so nadaljevali z rajanjem.
JANJA RESMAN, OŠ STORE
Razstavljena dela likovnih amaterjev SOZD SŽ (foto Ščurek)
STORSKI ŽELEZAR - Glasilo OZD Slovenske železarne ŽELEZARNA STORE - izhaja dvakrat mesečno - Uredniški odbor: Gradišnik Frido, Tomažin Anica, Knez Peter, dipl. ing. Kavka Franc, Renčelj Vlado, Kocman Vojko, Zelič Franc, ing. Verbič Slane - odgovorni in glavni urednik: Kavka Franc, pomočnik urednika: Uršič Rudi. Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis oproščen davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 20.2. 1974) - Tisk: AERO Celje - TOZD grafika - Rokopisov ne vračamo.
Okolje so zaščitili z zaščitno mrežo (foto Jok)