št. 26,27/1994 Arhitektura IJiihlJcaia Novi trg Plečnik Ravnikar Urbojiizem Plečnikovo preoblilcouaiye središča Ijubljane Je proces, katerega izhodišče sega že v čas štiidijslcega po-tovanjapo Italiji inJe potekal sočasno ter z medsebojnijni vplivi v okviru arhitekturnega fn urbanističnega načrta. Pri načrtu za preobWcovaiìJe Novega trga kot ponienibnega mest-jiega prostora gre za razvoj arhitekturne ideje, ki Jo lahko spremljamo skozi daljše časovno obdobje: v smislu nvDnumeiitalizaciJe in približevanja idealni povezavi z mestom. Andreja Jan Plečniks plans far the design of Novi trg Arhitecture IJubljajia Novi Pleäiüc Ravnikar Urbcm design trg Plečiiik's rearrcmgement oj'ihe centre of IJublJaiìa is a process, which had already begwi ùi the time oj'his Journey io Italy. This process developed alongside the architecLural and urban design plan. V\eplannijig of Novi trg (New market) as an impor-tant public place shows the development of an architectural idea through a long penocl by which a space was monumentalised and ideal connections with tlie city found. Andreja JAN Plečnikovi načrti za preoblikovanje Novega trga Plečnikovo načrtovanje središča Ljubljane je bilo redkokdaj namenjeno izolirani in samostojni stvaritvi (njjr. zgradba Tehnike). Njegovi arhitekturni posegi na posameznih mestnih lokacijah so obsegali rekonstrukcijo, preoblikovanje in mo-numentalizacijo pomembnih prostorov v mestu. Tako obstaja vrsta načrtov, ki osvetljujejo Plečnikov proces načrtovanja, osnovanega na postopnem razvoju posameznih prostorov mesta, in njiliovo sestavljanje v celoto. Plečnik je pogosto preo]:)likoval in tudi nadomestil lastne načrte, če niso več Listrezali načrtovani mestni kompoziciji. Plečnikovo aiiiitektumo delo se torej kaže na ravni posamezne arhitekturne inteivencije in na ravni mesta kot hierarhično urejene celote, osnovane na postopnem razvoju posameznih prostorov in njihovih prostoi-skih sekvenc. Proces Je potekal v obeh smereh: arhitekturni načrti so bili preneseni v ur-l^anisUčne, prav tako pa so tudi urbanistični predvidevali način umeščanja arhitekturnih stvaritev. Plečnikovi študenti so svoja diplomska dela pogosto pripravljali kot poizkus interpretacije urbanistično Slüca 1: Stanje Novega trga. 1907 (Kladnik. sir. 66) pomembnih vozlišč mesta, ki so bila kasneje vnešena v urbanistični načrt (npr. Uvoli, Vodnikov in Marijin trg) kot osnova za nadaljnje načrtovanje. Vendar pa sama razmišljanja o preoblikovanju pomembnejših mestnih prostorov segajo še v čas Plečnikovega potovanja po I talij i^ Tudi pri preoblikovanju Novega trga je razviden razvoj ai'hitektume ideje v smislu večje monumentalnosti in kot iskanje idealne uglasitve z mestno celoto. Toda načrti niso bili uresničeni. Novi trg Po Valvasolju naj bi trg nastal okoli leta 1200, že v 14. stoletju pa naj bi bil delno obzidan.Sprva zgrajene lesene enonadstropne stavbe so kasneje nadomestile večje zidane hiše . Zaradi stičišča z območjem redovnikov nemškega viteškega reda na jugu, vicedoma na severu ter kasnejše naselitve plemičev in me-ščanovje ijnel mestni predel Novi trg pomembno mestno in gospoclai^sko veljavo. Ljubljana je tudi v baročni dobi obdržala značaj mesta, kije nastalo iz naravnih okoliščin. Svoj specifičen značaj - kot trg plemičev in meščanov- pa je trg dobil v 17. in 18. stoletju, ko so na njem zgradili palače, med njimije bila tudi leta 1782 baročno prezidana palača deželnih stanov- lontovž^. Gosposka ulica je kot glavna žila trga spajala ta mestni predel od severa proti jugu. "Okno za promet s svetom je bilo pristanišče na Bregu, vse dmgo je služilo notranjemu prometu in Limir-jenemu ambientu trgov, Id so s svojo zaprtostjo estetsko obogatili enoten in kljub svoji enotnosti motivno zelo raznovrsten del mesta. "Na vzhodni stranici seje pogled gledalca ustavil z gledališko dvignjenega Novega trga in ga usmeril proti gradu'^. št. 26,27/1994 Zaradi poškodb pri poti*esu leta 1895 so niz štirih hiš. kije zapiral vzhodno stranico trga v začetku 20. stoletja podrli. Tako je izginil pomemben element kompozicije tega mestnega predela in samega trga, poleg tega pa se je odprl pogled na zadnjo sti"an hiš na nasprotnem bregu Ljubljanice. Plečnikov načrt iz leta 1931 predvideva tlakovanje Novega trga. 'llak bi kot preproga (na načrtu je predvideno tlalcovanje polj z granitnimi in porlimimi kockami) segal v ravni liniji od Gosposke ulice do brega Ljubljanice. Os trga bi bila dodatno poudaijena z dvema vi'stama betonskih konfinov, nepravilni pločnik ob stavbali pa bi bil tlal^ovan s porfimimi ploščami. Na vzhodni stiani bi trg zapirala drevesa. Tako bi bile. poleg monumentalnej-še podobe samega trga, ponovno vzpostavljene zgodovinske okoliščine vključevanja trga v šii-šo celoto . Leta 1932 je Plečnik predlagal vzpostavitev vzhodne stranice trga z ozko pozidavo ob Ljubljanici, s poudarkom na osi ti'ga. Pozidava bi segala do Čevljarskega mostu, stiia-nica ob Ljubljanici pa bi imela, podobno kot pri načrtu Mayeijeve hiše priTromostovju, ai'kadni hodnik ob reki kot pomembno mestno povezavo, s katero se je Plečnik v tem času intenzivno ulwaijal. Vzhodni zaključek trga predvideva tudi Plečnikov ui-banistični načrt Ljubljane iz leta 1944. Zapirala naj bi ga monumentalna zgradila Akademije znanosti in umetnosti, ki bi bila oblikovno povezana s ti"žnicami in nei2:vedenim magistj-atom. V letu 1950 je v svoji diplomski nalogi Milica Detoni razvila še monumentalnejšo varianto. Načrt predvideva delno rušenje niza hiš ob Ljubljanici in Gosposlci ulici. Trgbi postal element Plečnikove načrtovane povezave Emone z gradom. Kot pomembno mestno vozlišče se bi podaljšal preko Mostu zmage čez Ljubljanico in se povezal po načrtovanem stopnišču z gradom, kot ključno dominanto mestega prostora. na zaliodno stran pa bi ob stavbi knjižnice segal do zaliodnega obzidja rimske Emone (Vegova ulica). Stopnišče bi kot nadaljevanje mostu sledilo poteku srednjeveškega obzidja nad Trančo. Oblikovanje mostu se v principu, uporabi antičnih elementov in izbili materiala prilagaja zasnovi tržnic. Zasnova s stebriščnimi lopami in skulpturami ter dre\jem bi vizualno SWca 2: Nedatircai Jiacrt ureditve Novega trga (Arhitekturni muzej) Slüca 3: Situacija projektirane hijižiiice iii predlog za regulacyo zapadjiega dela stare IJublJane, 1932, (Prelovšek, str. 259) Št. 26, 27/1994 zapirala vzhodno stranico trga, hla-a-ti pa bi trg segal čez Ljubljanico. Arhitekt Ravnikai-je kot nadaljevanje omenjene načrtovane povezave postavil v kontelcstii novo obliko-vanjega prostora (Ferantov vrt, 1964-1976) spominsid steber v bližini Plečnikove rojstne hiše. Omenjeni projekt se v ključnih točkah naveže na Plečnikovo povezavo in oživlja ainbient antičnega mestnega prostora. Steber je postavljen na dvignjeni ploščadi s konfmi, ki simbolizira tlorisni o}x)d hiše, drevesom v ozadju stebra in klojiini. ICom-pozicija stebra je delo arhitekta Bilenca. Prostostoječi stebri so Plečniku poleg monumentalne vrednosti, po- menili tLidi oznako izhodišča oz. centralne osi kot medsebojne povezave v mestnem prostom in pri posameznih ureditvali. Poleg tega, da ima ta spomenik-glede na dvojni pomen stebra v Plečnikovi arhitekturi-spominsko funkcijo, označuje tudi izhodišče, sicer neuresničene, povezave Emona-grad kot increment. id naj generira bodoče načrtovanje mestnega prostora. Ri.w-nikar je kot ozelenjen prospekt načrtoval podaljšek Novega trga proti zahodu, podaljšanje proti Vegovi pa nalcazLije tudi tlalcovanje trga v diplomskem delu Milice Detoni. Ureditev s spominslvim stebrom se torej navezLije na Plečnikovo ololi-kovanje tako na lolcalni kot na ravni prostorskih mestnih povezav. Plečnik je firnkcionalno oblikovani predlog mestnih oblasti vedno uresničeval tako, da je upošteval ambient, ki ga Je dopolnil z lastnim ai'hitektumim izrazom in ga vključil v svojo vizijo mesta. Posegi v mestni jjrostor se gibljejo od manjšili intervencij do radikalnih posegovvmest-no tldvo. Tudi pri Novem Li-gu se spi"va podredi ti"žnemLi značaju prostora, Id ga postopoma vključuje v lasten koncept mestnih povezav, dolder ne postane trg člen pomembne prostorske povezave Emona-grad. Vldjučitev trga v obsežno in v bodočnost zamišljeno vizijo preoblikovanja mesta je omogočilo le poznavanje logike prostora. Mag. Andreja Jan, dipl. inž. arh.. Fakulteta za Arhitekturo, Univerza v Ljubljani Slüca 4: Okdje Novega Uya u LJublJaiü. diploni.'iko delo Milice Delani. 1950. arhiu Fakultete za arhiiekliim Opombe ' Stele, 1967, str.129 ^ Kladiiik. str.66 ^ prav tam " Stele, 1932. str.172 Literatura Iz ljubljanske Šole za ariiitekturo, LJubljana 1925. Lucine, LJubljana 1928, 1929-37. Stele, France: Arh. Plečnik v Italiji. Ljubljana 1967. SLele. 1'rance: Situacija projektirane knjižnice in pi^edlog za regulacijo zapad-nega dela stare Ljubljane, Dom in Svet 5-6. Ljubljana 1932. Kladnik, Darinka: Ljubljanske metamorfoze, Ljubljana 1982. Korošec, Branko: LJubljana skozi stoletja. ljubljana 1991. Prelovšek, Danyan: Josef Plečnik. Salz-biu-g 1994. Slika 5: Računalniška prezentacija oblikovanja mostu ob Novem trga